oglašajte v	irniLT A TT^/^iniri Al[ TTVTi^Onn	advertise in 1
najstarejšemu	H ivi /\ kc i i M NT ZA \ / rv i i Sk 1	the oldest
slovenskemu		slovene daily
dnevniku v ohio	tfy JL ^ JL, JML J/k, JIL, JML. T JL ^ J4L.	in ohio
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 13, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 8
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 13, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 8
Novi grobovi
JOHN AUSIC
Kot smo včeraj poročali, je v nedeljo popoldne nagloma pre-"^inil John Ausic, star 65 let. Stanoval je na 983 E. 218 St. Doma je bil iz Zaloga pri Devici Mariji v Polju, blizu Ljubljane, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je član društva Prance Prešeren, št. 1.7 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo rojeno Laurich, sina °hn T. in tri hčere: Mrs. Marie Francel, Mrs. Stella Fletcher m Mrs. Sophie Pretekel ter pet vnukov, v stari domovini pa rata in sestro ter več sorodni-ov. Pogreb se bo vršil v četr-tsk zjutraj ob 8.45 uri iz Svet-ovega pogrebnega zavoda na 8 E. 152 St. v cerkev sv. Kri-®tine ob 9.30 uri in nato na pokopališče sv. Pavla.
*
•lOSEPH REPAK
Danes zjutraj ob 6:30 uri je Umrl v St. Vincent Charity bol-'^'snici, kjer se je nahajala od Preteklega petka, Joseph Repar, stanujoč na 1158 E. 60 St. Po-Si^eb oskrbuje Grdinov pogrebni ^avod. Podrobnosti bomo poro-cali jutri.
^EORGE STIMAC
Kot smo včeraj poročali, je v preminil George Stimac. v ° ojBii je bil doma iz sela Po-2ar, okraj Gorski Kotar na Hr-a skem, odkoder je prišel v Jmeriko pred 37 leti. Bil je član gtva "V boj" št. 53 SNPJ in terloo Camp št. 281 Wuw'.
Stani
Mal
oval je pri svoji hčeri Zori
y na 25442 Chardon Rd. j domovini zapušča ženo, ®inova in eno hčer v Fran-^ Clevelandu pa hčer Zoro. Sreb se je vršil včeraj popol-® iz Bolton pogrebnega zavo-^ na Euclid pokopališče.
Domače vesti
^''^Sletonov drug obtožen
^Mirovni sodnik v Newburgh j® včeraj izdal zaporno Josepha Sperano, ki J ^den glavnih prodajalcev čas ^^"Sletona, ki se že dalj nahaja v zaporu pod ®l6parije v zvezi s svo-' avtomobilskimi kupčijami,
Poroka
^a	sta se poroči-
lilj. Jennie Kočar, hčerka ll4S)^t^ ^rs. Valentine Kočar, Netv, \	in Mr. Joseph
Ca	Mlada dvoji-
sko podala na ženitovanjj-vo Potovanje v New York. No-bni .T^^^'^oema želimo vse naj-
^'®stala	operacijo
šli t	bolnišnici je pro-
ciin	^''^čno prestala opera-
Luck	Kernel iz 15109
dai	Prijateljice jo se-
'imo	"li ji pa že-
Vanje!	popolno okre-
Truman zahteva budzet v znesku 40 milijard
Za obrambo in pomoč Evropi zahteva 18 milijard
nesreče
^'ometne
ženska je bila jo ip	poškodovana, ko
neki avto, ko je šla Ave.	na 17822 Euclid.
®reči '• drugi prometni ne Sest 0^^	lahke poškodbe
sta tr?M	v sredini me-
bil t \T avtobusa. Snoči Ha Stat* zadet od nekega avta in J. ® in Brookpark Rd. F'arkn poškodovan LaVerne tex	let, uradnik Celo-
WASHINGTON, 12. jan.—Predsednik Truman je danes v kongresu zahteval največji budžet v mirni dobi in sicer $39,668,999,000 za obrambo in pobijanje "nevarnosti totalitarizma" v inozemstvu.
Obenem je Truman preroko-*
val, da bodo s fiskalnim letom, ki se konča 30. junija, dohodki vlade za $7,482,610 višji od stroškov. Za naslednjih 12 mesecev fiskalnega leta 1949 pa Truman pričakuje preostanek v znesku $4,807,868,000, kar pomeni skupni preostanek $12,-290,479,000 v dobi dveh let.
Truman je v kongresu izjavil, da bo 79 odstotkov njegovega proračuna za izdatke v zvezi s stroški vojne, učinki vojne in našimi napori, da se prepreči bodoča vojna."
"Dejstvo je, da mora naš budžet biti velik, dokler ne izpolnimo naše mednarodne odgovornosti in vidimo, da je pot v svet miru in blagostanja čista," je rekel predsednik.
Republikanci bodo skušali znižati proračun
Truman je poudaril, da bi stroški dodatne vojaške sile, v slučaju, da bi Evropa padla pod "totalitarno oblast," bili daleč večji od stroškov za ekonomsko pomoč Evropi (v okviru Mar-shallovega načrta, o katerem se sedaj razmotriva v kongresu).
Še predno je bila prečitana Dudžetna poslanica predsednika Trumana, so bili že najavljeni napori republikancev, da se zniža davke (verjetno za $5,600,-000,000 letno) in predlagano vsoto $6,800,000,000 za prvih 15 mesecev programa za obnovo zapadne Evrope.
11 milijard naj bi šlo za obrambo
V	svojem budžetnem proračunu je Truman predlagal $11,-000,000,000 za državno obrambo, kar pomeni 28 odstotkov celega budžeta in $279,000,000 več kot pa v tekočem letu.
Ogromna vsota v znesku $7,000,000,000 je predvidevana za zunanje in ostale mednarodne zadeve, kar pomeni 18 odstotkov predlaganega budžeta in $1,500,000,000 več kot pa v tekočem letu.
Truman je v svojem proračunu izjavil, da bi le 21 odstotkov predlaganega budžeta šlo za socialno skrb in navadne stroške vlade, poudaril pa je, da bodo dohodki v fiskalnem letu (ki se bo končalo s 30. junijem) znašali $45,210,000,000, kar pomeni najvišje dohodke v zgodovini, z izjemo leta 1945, ko so znašali $46,467,000,000.
Trumanov budžetni proračun temelji na domnevi, da bo kongres odobril številne ostale projekte, ki jih je Truman začrtal v svoji prejšnji poslanici, katero so republikanci označili za "Sv. Miklavža, ki lovi glasove."
Veteranski programi bodo znižani
V	predlaganem proračunu za državno obrambo j^ vključena tudi vsota $2,000,000,000 letno za obvezno vojaško vežbo.
Za veteranske programe pa predvideva Truman vsoto $6,100,000,000, kar pomeni $530,000,000 manj kot pa v tekočem letu.
Najnižje vsote v proračunu so
predvidevane za izobrazbo, raziskovanja, financo, trgovino in industrijo, delavstvo . in stanovanjske projekte. Tako Truman predlaga za izobrazbo $387,000,-000 ali samo 1 odstotek budžeta. (V te izdatke so vključeni tudi izdatki za raziskovanje, toda raziskovanje v zvezi z atomsko energijo . je ločeno. Za razvoj atomske energije predlaga Truman $660,000,000).
Davčni kolektorji v Italiji na stavki
RIM, 11. jan.—Jutri bodo za-stavkali italijanski davčni ko-lektorji, ki bodo podprli 12 dni trajajočo stavko bančnih uradnikov.
Stavka davčnih kolektorjev bo prvi korak v splošno stavko 6,000,000 delavcev ,ki so organizirani v Generalni konfederaciji dela, ki s§ nahaja pod vodstvom komunistov. Konfederacija je že izrazila svojo solidarnost z bančnimi uradniki.
Unija "Banca d'ltalia," ki doslej ni sodelovala pri stavki, je za jutri sklicala sejo, na kateri bo odločeno, na kakšen način se bo podprlo stavkarje.
Na stavki se nahaja okrog 60,000 bančnih uradnikov, ki zahtevajo, da se jim podaljša pogodbo iz leta 1947, ki jim je zagotovila začasno zvišanje plač.
V Sveti deželi še vedno teče kri
JERUZALEM, 12. jan. — Os-merica moških in žensk je danes oropala Barclay banko v Teli Avivu. Napadalci, ki so bili oboroženi, so pobegnili v avtu in odnesli okrog 50 do 75,000 dolarjev.
Streljanje in krvolitje se je tudi včeraj nadaljevalo širom Palestine. Spopadi med Židi in Arabci so od novembra meseca po delitvi Palestine zahtevali 690 življenj.
Policija je izjavila, da sta bila dva Žida ubita v spopadih pri Kefar Urian, dva nadaljna pa na bližnji cesti.
Neuradno se poroča, da je od delitve Palestine bilo ubitih 292 Zidov, 356 Arabcev, 30 Angležev
in 12 oseb ostalih narodnosti.
*
4,000 Angležev želi pomagati Arabcem
LONDON, 12. jan.—Iz arabskega urada so danes sporočili, da se je prostovoljno priglasilo za borbo na strani Arabcev 4,000 Angležev. Večinoma so to bivši vojaki.
Soglasno z angleškim zakonom iz leta 1870 ne morejo Angleži stopiti v vojaško službo tuje dežele, ki je v vojni z deželo, s katero Anglija živi v miru.
SPOR RADI VERE VZRUJA KOLEGIJ BALDWIN WALLACE
V znanem kolegiju Baldwin Wallace, ki se nahaja v predmestju Berea, je nastal spor radi verskega pouka, ki so ga začeli katoliški študentje. Omenjeni kolegij je metodlstični zavod in dijaki, ki hočejo dobiti diplome, morajo med ostalim dokončati tečaj o vseh religijah sveta.
P o navodilih" cerkvenih oblasti, so katoliški študentje zagrozili z izstopom, ako se jih dotičnega tečaja ne oprosti. Zadnjo nedeljo so celo imeli protestno zborovanje v dvorani lokalne katoliške faie.
Uprava kolegija pa je odvrnila, da učni red ostane tak kot je bil^ in če komu ne ugaja, mu je svobodno, da šolo zapusti. Poudarila je_, da je bila šola ustanovljena na široki verski podlagi pred sto leti in tako ostane.
Omenjeni kolegij pohaja okrog 1,700 študentov in študentk, med katerimi je 153 katoličanov. Od teh jih je do včeraj 42 izjavilo, da bodo šolo zapustili.
Verska organizacija v borbi za ločitev cerkve od države
Tarča je tudi navzočnost Taylor] a v Vatikanu
WASHINGTON, 11. jan.— Petorica protestantovskih duhovnikov je danes naznanila, da je bila ustanovljena organizacija, "Združenih protestantov in ostalih Američanov za ločitev cerkve od države." Na sodelovanje pri organizaciji so bili povabljeni tudi Židje.
Duhovniki so izjavili, da jih skrbi navzočnost ameriškega ambasadorja v Vatikanu in razni načini finančne pomoči za župnijske cerkve. Pristavili so, da njihov namen ni, da bi kritizirali ali pa se zoperstavljali "učenju in notranjim običajem rimske katoliške cerkve ali pa katere koli druge."
Cilji organizacije so pojasnjeni v posebnem manifestu, \ki ga je podpisala skupina uglednih protestantov, med njimi bivši urednik Christian Century dr. Charles Clayton Morrison, škof metodistične cerkve G. Bromley Oxnam, predsednik , teološkega seminarja v Princeton dr. John A. Mackay in predstavnik Southern Baptist konvencije dr. Louie D. Newton.
V manifestu je rečeno, da je edini cilj organizacije, da zagotovi ohranitev ameriškega principa o ločenju cerkve od države, na podlagi katerega federalna ustava jamči versko svobodo vsemu ljudstvu in vsem cerkvam v državi.
"Organizacija 'Združenih protestantov in ostalih Američanov' je bila ustanovljena, ker se je in se še vedno krši ta princip," je med ostalim rečeno v izajavi, ki posebno opozarja, da se v Vatikanu v nasprotju s tem ameriškim principom že "več let nahaja ameriški ambasador."
Levičarji v Italiji v politični borbi proti Vatikanu
RIM, 12. jan. — Dobro obveščeni opazovalci prerokujejo, da bodo italijanski komunisti v kratkem stopili v borbo proti političnemu vplivu Vatikana.
Borba proti Vatikanu se bo vodila izključno na političnem polju. Komunisti bodo baje poskušali "razkrinkati vatikansko hierarhijo" in uničiti njen vpliv med "dobrimi katoliškimi množicami."
Komunistični uradniki so izjavili ameriškemu časnikarju John A. Thaleu (ki piše za Chicago Daily News), da za sedaj stranka ne želi borbe z Vatikanom in da pa ni nobenih razlogov, da se Italijane prisili, naj izberejo med cerkvijo in komunistično stranko.
Neki neimenovani predstavnik komunistične stranke je Thaleu izjavil, da vsak Italijan lahko sledi naukom svoje cerkve, toda "istočasno enostavno prezre njene ukaze in vmešan je v politične zadeve."
Voditelj komunistične stranke Palmiro Togliatti je prvi obtožil Vatikan, da je postal "orodje svetovnega kapitalizma pod vodstvom ameriškega imperializma."
Togliatti je poudaril, da se ta položaj lahko posebno opazi v Italiji, kjer smo "vsak dan obveščeni, da Vatikan kupuje delnice v tej ali pa oni industrijski korporaciji."
"Vem zelo dobro, da s tem vdorom v samo sestavo, v samo pogonsko kolo kapitalistične družbe, katoliška hierarhija ne more več ohraniti svoje neodvisnosti," je rekel Togliatti.
Poljska in Češka bosta imeli skupno industrijo
VARŠAVA, 12. Jan.—Poljska in češkoslovaška vlada se ukvarjata z načrti, da delno združita svoje industrije. Prvi korak v tem projektu je graditev skupne električne centrale na poljskem ozemlju. Projekt so že odobrili tehniki obeh dežel.
Ta električna centrala bi obratovala s poljskim premogom in češkoslovaško mašineri-jo, pogonsko električno silo pa bi oskrbovala obem državam. To bo prva instalacija v celi vrsti takšnih električnih central ustanovljenih v dveh deželah na podlagi tako zvanega Molotove-ga načrta.
Poljsko-češki projekt je samo en primer o temu, kaj se lahko pričakuje v vzhodni Evropi kot posledica ekonomskega sodelovanja na tem delu sveta, ki raste v tesno povezano industrijsko enoto.
Poljsko zunanje ministrstvo je pretekli teden naznanilo, da se bo še bolj ojačilo ekonomsko sodelovanje z vzhodno Evropo in da so že v teku novi sporazumi z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Več snega dobimo
Vremenski urad napoveduje, da bomo v prihodnjih dneh dobili več snega in tudi bolj mrzlo bo postalo.
V Florido
Na obisk k prijateljem v soln-čno Florido, se je podala poznana Mrs. Frances Candon. Tamkaj ostane par tednov. Želimo ji mnogo razvedrila in srečen povratek!
MLAD MOŠKI PRIZNAL UMOR DEKLICE TULEY
Izpovedal je zločin po aretaciji v mestu Baltimore kot osumljenec
Na poziv clevelandske policije je bil včeraj v mestu Baltimore prijet Harold Beach jr., star 23 let in doma iz Clevelanda, kije eno uro pozneje pred detektivskim poročnikom Davidom Kerrom, ki je z letalom dospel v do-tično mesto, podal polno izpoved zločina.
Smrt osem-letne deklice, ki je*—---
bila na Novega leta večer najdena umorjena na verandi neke hiše v bližini svojega doma, je s tem očividno pojasnjena.
Na podlagi izpovedi, katero je Beach podal v Baltimoru, so se detektivi v Clevelandu nemudoma podali na dom mladega moškega na 1508 Lakeview Rd. ter tam našli s krvjo omadeževani dežni plašč in kuhinjski nož,
katerega je morilec po svoji lastni izpovedi rabil pri napadu na deklico.
Dom umorjene deklice se je nahajal nedaleč od naslova, kjer je stanoval Beach.
Aretiranec izpovedal podrobnosti zločina
Kakor se poroča iz Baltimora, je aretiranec tamkaj podpisal 15 strani obsegajočo izpoved, v kateri je podrobno opisal, kako je zvabil deklico na neki samoten prostor na Thompson Ave., nato pa jo je zabodel, ker ni hotela zadostiti njegovi p\Dhotn0-sti.
Ko so ga detektivi vprašali, če se zaveda, kaj je storil, je samo skomizgnil z rameni in sme-joč odvrnil: "Več kot da me obsodijo na smrt, ne morejo storiti. Torej, kaj zato?"
Župan Burke je snoči čestital policiji na njenem uspešnem delu ter pristavil, da je ta slučaj dokazal, da se mora nekaj ukreniti, da bodo slaboumni tipi, ki se danes svobodno kretajo spravljeni na varno. To pa se ne tiče samo Clevelanda, ampak velja za vso deželo, je dejal župan.
Neimenovana oseba dobi $7000 nagrade
Kdo je dal clevelandski policiji informacije, ki je dovedla do aretacije Harolda Beacha, snoči ni bilo znano, ker je dotič-nik zahteval, da se njegovo ime drži tajno, vsaj za enkrat.
Vsekakor pa bo dotičnik imel pravico zahtevati $7,000 nagrade, ki je bila razpisana nekaj dni po umoru. Od te vsote je obljubil $5,000 nagrade dnevnik "Cleveland Press", po $1000 pa so obljubili člani zveze gostilničarjev in Ohio Auto Sales Co. na 4307 Euclid Ave.
HARTLEY B1 KANDIDIRAL ZA PODPREDSEDNIKA
ASBURY PARK, N. J., 9. jan. —Kongresnik Fred A. Hartley, ki je pomagal ustvariti zloglasni Taft-Hartleyev proti delavski ?akon, je danes izjavil, da bi bil pripravljen kandidirati za podpredsednika Zedinjenih držav, ako bi mu republikanci ponudili nominacijo.
Letna seja farmskega odbora
Letna seja odbora in zastop nikov izletniških prostorov SNPJ se bo vršila v četrtek 15. januarja v SDD na Waterloo Rd. Pričetek točno ob 7. uri. Na dnevnem redu bodo važne zadeve kot tudi volitve novega odbora. Po seji bo nekoliko prigrizka. Vabi se vse stare in nove zastopnike na polnoštevilno udeležbo.
Ruski armadni časopis obsodil delitev Nemčije
BERLIN, 12. jan.—Ameriški in angleški vojaški uradniki so se danes utrdili, da se skupno zoperstavijo možni zahtevi Ru-io\, da oddidejo iz Berlina.
Rusi so pretekle nedelje namignili, da bo prišlo do spremembe pri okupaciji Berlina, ko je sovjetski armadni časopis "Taegliche Rundschau" zapisal, da v "Berlinu ni mesta za tiste, ki podpirajo delitev Nemčije."
"Ne more se še nadalje trpeti, da Berlin postane predmet delitve," pravi ruski časopis.
Opazovalci sodijo, da so Rusi sprožili kampanjo za spremembo v Berlinu po polomu londonske konference in nedavne izjave zapadnih zaveznikov v Frankfvp^u, da je bila ustanovljena bolj močna, centralna administracija v anglo-ameriški okupacijski zoni Nemčije.
AMERIŠKI ATAŠE,!
V BORBI Z ARABCI
JERUZALEM, 10. jan. — Ameriški vojaški atašej major Nicholas Andranovitch je danes bil v borbi proti Arabcem, ki so napadli .židovsko kolonijo blizu Jeruzalema.
Atašej, ki je streljal na Arabce, ni bil ranjen, toda njegov konj je bil ubit.
JERUZALEM, 11. jan. —Dvanajst Židov in osem Arabcev je bilo danes ubitih v borbah, ki so se vršile med Arabci in Angleži, pravi vladno poročilo.
EVROPSKE DRŽAVE BODO IMELE KONFERENCO
LONDON, 11. jan.—Iz angleškega zunanjega ministrstva so uradno sporočili, da so v teku priprave za konferenco 16 evropskih držav, ki so sprejele Marshallov načrt.
Baje se bo na konferenci raz-motrivalo o koordiniranem delu vseh zapadno evropskih držav na isti podlagi kot je Rusija ustvarila to koordinacijo v vzhodni Evropi.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Paul Delost, 12612 Lancelot Ave., kjer se še nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske in kartice ter cvetlice. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Ribniška suha roba
V našem oknu imamo razstavljene lesne izdelke iz Sodražice, katere je prejela od svojih sorodnikov Petrič poznana Mrs. Peterlin iz 15804 Huntmere Ave. Delo je zelo fino in nekaj krasnega za videti. Poleg so tudi slike treh fantov družine Petrič, Jci so uposleni pri tvrdki Ivane v Sodražici, kjer izdelujejo tako robo. Kdor si ogleda to delo, ta-kaj spozna, da morajo ti delavci biti zelo potrpežljivi in vztrajni. (Pred nekaj časa je bilo pač v gotovem slovenskem časopisu omenjeno, da se v Sodražici ne brigajo za obnovo in gradnjo, ker je premalo volje do dela. če bi te volje manjkalo, potem pa prav gotovo se ne bi brigali tudi za taka umetniška dela kot je svetovno znana "ribniška roba.")
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. januarja IR
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
Fo. Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ENEGA ZLOČINCA SO LE NAŠLI!
at
Bilo je zgolj naključje, da se je na spodbudo nekega madžarskega časopisa v Ameriki razkrilo, da je ameriški konzulat v Madridu dal šestmesečno vizo za bivanje v Ameriki, zloglasnemu madžarskemu zločincu Ferenc Vajthi, ki je odgovoren za smrt ?0,000 Židov, ki so za časa vojne bili peš pognani iz Madžarske na Dunaj. Na podlagi informacij tega madžarsko-ameriškega časopisa je celi slučaj izostavil urednik za zunanje zadeve "Plain Dealer-ja" Irwin Spencer, verjetno vsled ambicije, da se sam predstavi kot neki sovražnik nacistov in fašistov, kajti Spencer se izključno ukvarja z napadi na komuniste, posebno ostro pa, kot prepričan prištaš pok. Draže Mihajloviča, napada novo Jugoslavijo.
Vsled tega Ferenc Vaj the je izbruhnila neka manjša afera. Kongresnik John McDowell je izjavil, da bo odbor za ne ameriške aktivnosti, ki se je doslej bavil z aktivnostmi "komunistov" in progresivcev, preiskal to zadevo, da se ugotovi ako so res neki vladni uradniki pomagali Vajthi, da je prišel v Ameriko. To bo seveda nekaj povsem novega, kar se tiče delovanja tega odbora.
Kongresnik McDowell je nadalje "zagrozil," da se bo Vajtho deportiralo nazaj v Španijo, odkoder je tudi prišel. Prav lepa kazen! Vajtha je ravno vsled tega, ker fašistična Španija ščiti vojne zločince in kolaboratorje, "pobegnil" v Španijo in verjetno ne želi iti nikamor drugam. Prav za prav bi Amerika morala (na podlagi jaltskega sporazuma) izročiti tega madžarskega zločinca Madžarski in ako bo res poslan nazaj v Španijo, bo to znak, da mu se ni želelo storiti ničesar hudega.
Predno je bil poslan v konfinacijo na Ellis Island se je Ferenc Vajtha tri tedne ukvarjal z aktivno agitacijo med madžarsko narodnostno skupino v naši deželi. Ni nobenega dvoma, da se je prikazoval kot borec proti "komunističnemu terorju" v novi Madžarski. Vse njegove tri-teden-ske aktivnosti v Ameriki še niso razkrite, toda značilno je, da se je tudi Vajtha ravnal po tisti znani—svoj k svojemu.
Ker že ameriški tisk posveča nekaj več pozornosti temu slučaju ne bo napačno, ako tudi mi podamo naše mišljenje ne samo glede tega nacističnega vojnega zločinca, ampak tudi glede številnih beguncev, ki zadnje čase prihajajo v Zedinjene države. Mi seveda ne trdimo, da so vsi istega kalibra kot je Vajtha, toda smatramo, da je potrebno, da se za vsako osebo, ki sedaj po vojni prihaja v Ameriko, natančno ugotovi, kdo je, kaj je in kaj je ta do-tična oseba delala za časa vojne v Evropi.
Vsaka narodnostna skupina v Ameriki ima sedaj problem teh beguncev. Begunci raznih narodnosti: madžarske, slovaške, češke, hrvaške, srbske, slovenske, bolgarske, romunske, poljske itd., prihajajo v to našo deželo in poskušajo delovati v okviru svojih narodnosti. Te narodnosti, ki jo sestavljajo v ogromni večini ameriški državljani nastanjeni tu 30, 40, 50 in celo več let, so upravičene, da o vsakem posamezniku vedo, kdo je in kaj je. Dokler nimajo takšnih informacij je njih nezaupanje napram tem beguncem upravičeno. Kar se pa teh beguncev tiče, je v njihovem lastnem interesu, da povedo s kakšnimi nameni so prišli v to našo deželo.
V zvezi s to afero madžarskega vojnega zločinca Vajtha bo baje znani J. Parnell Thomas izvršil nekakšno preiskavo glede številnih tujezemcev, ki se protipostavno nahajajo v naši deželi. Toda Thomas je posebno poudaril, da bo ta preiskava v zvezi s "komunističnimi tujezemci," ničesar pa ni povedal, kaj pa bo z nacističnimi zločin«! in kola-boratorji, ki se brez dvoma tudi nahajajo v tej deželi.
Žalostno je, da se temu peročemu vprašanju, baš zaradi to "rdeče histerije" ne posveča dovolj pozornosti. Vse je mogoče, mogoče je tudi, da bodo Ferenc Vajtho deporti-rali v Španijo, kjer mu seveda ne bo padel las z glave, toda kdo nam jamči, da ni še kakšen večji ali pa manjši Vajtha prišel v to našo deželo, in ki v miru rovari, da bi ameriško ljudstvo hujskal proti tistim, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu in ki so v tej borbi zmagali?
UREDNIKOVA POSTA
Kaj pravijo člani SNPJ?
(A. D. zanima, kaj pravijo člani SNPJ v zvezi z Gabrov-škovo tožbo, katere namen je, da uniči napredne slovenske časopise v naši deželi.
Od časa do časa bomo priob-čali v tej koloni odgovore posameznih društev. Kot smo rekli: v tej borbi proti poizkusom reakcije, da uniči napredni slovenski tisk stojimo vsi skupaj enotni baš zato, ker nas ogroža skupna nevarnost.
Verujemo, da bodo tudi ostala društva (ne samo SNPJ, ampak tudi ostalih podpornih organizacij) odgovorila tej nenavadni radovednosti A. D.)
Društvo št. 121 SNPJ Se je soglasno izreklo za borbo proti reakciji!
Detroit, Mich. — članstvo društva št. 212 SNPJ je na letni seji razpravljalo o tožbi kaplana Gabrovška proti Prosveti, Proletarcu in Enakopravnosti, in je soglasno izreklo za borbo proti črni reakciji ter je pripravljeno pomagati gmotno in moralno, da se porazijo časti-hlepneži, pa naj prihajajo od toder hočejo.
Mi smo uverjeni, da bo pravica zmagala in svoboda tiska ostala, medtem ko ne bo ostalo ne sluha ne duha od teh časti-hlepnežev. Članstvo našega društva kliče vsem, ki ljubijo svobodo in pravico, da se nam pridružijo in pomagajo poraziti tiste, kateri nam hočejo uničiti naše največje ideale, za katere se je ameriško ljudstvo borilo generacije in generacije.
Pokažimo nasprotnikom svobode, da nismo več tisti pohlevni Janezi, kot smo bili tedaj, ko smo zapustili našo domačo grudo, in da se ne bomo pustili, da bi črnosuknježi pometali z jiami.
Josef Korsic, tajnik.
STAVKA V TEKSTU KONOANA
TRST, 9. jan. — Stavka 10-, 000 tržaških delavcev, ki je bila
I napovedala v znak protesta proti aretaciji petih udeležnikov prepovedanih demonstracij, je bila danes odi)oklicana.
Na znanje "Ameriški Domovini"
Ker "Ameriško Domovino" baje zelo skrbi, kaj pravi članstvo SNPJ, sedaj ko je potom tožbe Rev. Gabrovška ogroženo stanje lista Prosvete, ker ta naša velikodušna, resnicoljubna "A. D." tako škodoželjno ščuva in hujska članstvo proti uradnikom v upanju, da bi se dobilo koga v SNPJ, ki bi reakciji, zbrani okrog "A. D." pomagal z napadi proti vodstvu Jednote, ni več kot potrebno, da članstvo, zbrano na svojih sejah, izrazi svoje mnenje in poda svoj odgovor tej "čuvarici resnice," na njeno vprašanje.
Članstvo društva "Naprej," št. 5 SNPJ, je na svoji red ii seji dne 4. januarja 1948 vielo v pretres tudi to tožbo. Društvo blagohotno svetuje ljudem okrog "A. D.", da si ne d elajo prevelikih skrbi glede mišljenja članstva SNPJ, ker naš od{,ovoi; je, da se mi zgražamo in ot .;ojamo dejanje prečastitiga rev. Gabrovška. Smatramo, da L:amo ljudje kot je Gabrovšek, so imo-žni takih dejanj. Sicer pa vse, kar se vrti okoli "A. D.", ni dosti boljše ali nič.
Še enkrat ponovimo: "Članstvo našega društva stoji na strani vodstva SNPJ, l:er je uverjeno, da je vodstvo vedno delalo v prid organizacije in da bo tudi sedaj vodilo organizacijo po pošteni poti, da bo pravica zmagala, da bodo taki karakterji, ki sedaj tožijo jednoto dobili, kar jim po vseh pravilih poštenosti pripada.
Za društvo Naprej, št. 5 SNPJ,
Podpisi:
Joseph Skuk, predsednik;
Ludvik Medvešek, tajnik;
Joc Batis, blagajnik.
Iz urada tajnika podružnice št. 48 SANSa
V	prvi vrsti bi prosil vse društvene tajnike, kateri še niste' poslali poverilnice zastopnikov vašega društva, ki bodo zastopali vaše društvo pri tej po-' družnici v tekočem letu, da to] storite prej ko mogoče. Nekateri | tajniki niste tega še storili, potrebno pa je, da se sestavi imenik društvenih zastopnikov za našo prihodnjo sejo. Pošljite torej tista pooblastila in označite ime in točen naslov zastopnika vašega društva.
*
Naša seja se bo vršila četrti torek v mesecu to je 27. januarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., točno ob 8. uri zvečer. Vsi stari in novi zastopniki pri naši podružnici so prošeni, da se te prve. seje v tekočem letu udeleže. Pri tem bo seveda podano tudi finančno poročilo za zadnjih 6 mesecev, od-nosno letno poročilo za 1947.
Dalje so ravno tako, če ne še bolj, prošeni tudi posamezni člani, da se udeleže te seje. Ni samo dovolj, da plačate članarino pri podružnici, ampak je dolžnost slehernega člana, da se tudi udeležuje sej. Seje SANSovih podružnic so vse važne in potrebne, posebno ker ima SANS pred seboj še veliko dela. Ako hočemo, da bomo to delo izvrševali smotreno in plodovito, je torej vaša navzočnost potrebna. Izgovori pri tem ne štejejo, češ, da "sem zaposlen" ali pa "nimam časa". En večer na mesec lahko posvetite tudi par ur SANSovi seji. Ne dopustimo, da bi vse delo vršili le nekateri.
Podružnica še vedno zbira prodajne znamke (Ohio Sale Tax Stamps). Zato ste prošeni, da te Š3 vedno hranite in jih izročite spodaj podpisanemu, ali pa kakemu zastopniku, oziroma članu podružnice št. 48.
# ^
Pred par dnevi sem dobil pismo matere-vdove, katera ima 6 otrokov, starih od 2 do 12 lel! (4 dečke in 2 deklici). Piše mi in prosi, ako bi ji mogel kaj pomagati z obleko. Pravi, da ima otroke oblečene le v cunjah. Tam se še vedno težko dobi obleko, posebno pa je ta mati v veliki potrebi in nas prosi in roti, da kaj pomagamo. Doma je pri Betje pri Loškem Potoku, piše se pa Neža Šega.
V	svojem pismu pravi, da je dobila po naključju moj naslov v ljubljanskih listih in se torej obrača na mene. Zato bi prosil rojake, ki imate kaj ponošenih otroških oblek, ki jih ne morete rabiti, prinesite k meni ali pa me ^)okličite, da jih bom prišel vzet. Na ta način lahko vdovi z nedolžnimi otroki nekaj pomagamo. Prosi vsaj za hlačke za fantke. Otroci so stari: dečki 4, 6, 8 in 10 let, deklici pa ena 2 leti, druga pa 12. Torej, če imate kaj primerne obleke za take letnike poglejte tudi pri vaših poročenih sinovih in hčerah, mogoče imajo oni kaj. Vse bo prav prišlo. Mati-vdova nas prosi in roti, naj se ne zavrže njene vne-bovpijoče prošnje. Navaja tudi imena otrokov: Marija, Tilka, Ivan, Lojzek, Stanko in Jože. Res je, da vsi pošiljamo svojim
' in da s m o že precej izčrpani glede pošiljanja, ampak vseeno skušajmo pomagati tem nedolžnim otročičkom, ki niso krivi, da jih je vojna pahnila v tako kruto usodo,
I	*
I Sledeče prispevke smo prejeli zadnje čase pri naši podružnici št. 48:
j Za otroško bolnišnico so prispevali sledeči: Milka Kress na-j mesto venca za pok. Frank Vo-I zelj $5, družina Michael Lah namesto venca za pok. Mrs. Mary Zorman $10, Frank Ker-' žič, Geneva, O., $5, Jos. Žele st.
namesto venca za pok. Jos. Zi-gerle $10, Joe Do.ugan namesto venca za pok. Anton Krištof $5, Andrew Božič (k) namesto venca za pok. Mrs. Aljancich.
*
Za vzdrževanje, oziroma upravne stroške SANSa so prispevali sledeči : Anton Mrak namesto venca za pok. Mrs. Er-bežnik $5. Članarina dr. Kras št. 8 SDZ za okt., nov. in dec. $18; društvo Mir št. 142 SNPJ članarina za nov. $6, Slovenski socijalistični klub št. 49 JSZ letni prispevek $25, Mr. Mike Gole je nabral med prijatelji tuje-rodci vsoto $12. (Mr. Gole je vedno pripravljen pomagati in je navdušen za vsako pomoč našim v rojstni domovini kot tukaj. Zaveda se, da nam je SANS nedvomno že potreben in zato se tudi rad zateče med druge narodnosti in poskuša vedno kaj zbi-at skupaj. Vse priznanje zavednemu rojaku.)
Društvo Janez Krstnik št. 71 ABZ članarina $12, Progresivne Slovenke, križek št. 20 (izročila tajnica letni prispevek) $20, Mrs. Helen Tibiaš članarina $2, Mrs. Jennie Skrlj članarina $2, društvo Združene Slovenke letni prispevek $12, ter dodatno $15 in $10 za obrambo našega tiska. (Hvala zavednim članicam tega društva.)
Za svoboden tisk so prispevali sledeči: Progresivne Slovenke krožek št. 7 (to so naše tu rojene zavedne žene in dekleta!) $25, Mrs. Anna Elervln $S, Jacob Strekal $10, ter kot omenjeno društvo št. 23 SDZ $10.
Vsem zavednim posameznikom in društvom za vaše prispevke prav lepa hvala!
Za podružnico št. 48 SANSa J. F. Durn, tajnik.
Pittsburgh, Pa. — Kot poroča Zajedničar z dne 31. decembra, je zadeva HBZ še vedno pred sodiščem, l^anj^ina je namreč vzela priziv proti odloku nižjega sodišča, ki je razveljavilo sodnijsko prepoved in odredilo, da prevzame vodstvo za-jednice novi glavni odbor. Manjšina je v svojem prizivu zahtevala od nižjega sodnika Franka P. Pattersona, da upostavi in-junkcijo s procesom "supersedeas", kar pa je odklonil in dovolil samo priziv na državno vrhovno sodišče. Za zadnji ponedeljek, 5. januarja, je bila sklicana seja obeh glavnih odborov z namenom, da stari odbor odda mandate novemu glavnemu odboru v smislu pravil za-jednice.
Rokoborba
Nocojšnji vspored pri roUo-borbi, ki se vrši kot vsak torek večer v Centralni orožarni, se bo Bobby Bruns, ki stremi za čampijonstvo, spoprijel v odločilni bitki z neznanim borcem, Mr. X. Če bo Bruns zmagovalec, bo neznani rokoborec, ki bo ves čas imel svoji obraz zakrit, razkril svojo identiteto ob koncu bitke. Poleg te bitke bodo nastopili tudi: Cardiff Giant in Dan O'Connor; Don Mclntyre in zamorec Jack Claybourne; Dick Raines iz Texasa in Frank Julian iz Salem, O., ter Jack Moore iz Californije, in Louis Samic iz Clfivelanda.
NOVICE IN SLIKE IZ JUGOSLAVIJE
LITOSTROJ-ZA IZDELOVANJE STROJEV
Glavni objekt nove tovarne je livarna, 178 m dolga dvorana z| vzporednim poslopjem za razne vrste peska, ki se rabi pri vlivanju.
Litostroj gradijo na montažni način. Tako prihranijo nešteto kubikov lesa. Betonske dele, za katerih betoniranje bi na stavbi porabili ogromno lesa, betonirajo žene in dekleta na tleh. Ker je ta nov način uvedel pri nas inženir Ferjan, pravijo betonskim delom "Ferjano-vi nosilci". Zaradi obleke pa jim pravijo tudi "čokolada". Nosilce dvigajo na stavbo z žerjavom in dvigali, ter tam ko so pravilno nameščeni, jih Zveže-jo še z betonom.
V, livarno bo z Jesenic prihajalo jeklo. Iz livarne pa bodo ^žerjavi odnašali dele strojev, ki jih bo čistilnica očistila, v lahki in težki obdelovalnici ter v mon-tirnici pa jih bodo sestavljali in usposabljali za pogon. Nato pa bodo vozili vlaki nove stroje na vse strani, v tovarne ovtomobi-lov in traktorjev, v rudnike, na gradilišče in v hidrocentrale.
Tovarna, ki bo zračna in svetla, bo tudi lepa. Stroji v ^ njej pa bodo nameščeni, tako, j da bo delo lahko in da stroji ne j bodo ogrožali delavčevega! zdravja.	I
Tovarna strojev je važna za naše gospodarstvo. Litostroj bo vir blag;stanja.
*
Tovarna Litostroj bo naš vxomi industrijski obrat
(Iz razgovora z glavnim projektantom un. prof. inž. Edom Mihevcem)
Ni skoraj večjega kraja, trga, industrijskega središča in mesta v Sloveniji, kjer bi letos ne gradili večje industrijske ali
stanovanjske stavbe. Petlefc plan je razgibal gradbeno li'', lavnost v Sloveniji tako, da ke še ne pomnimo.	j
Po velikosti in po važnosti h doče funkcije v našem gosF, darstvu prekašajo vse dr# tovarna strojev Litostroj j Ljubljani in elektrarna borski otok" v Mariboru. To^ zgradbe in naprave kakršnih slej nismo imeli. Ni jih bilo v Jugoslaviji, niti na Balkan'" Te stavbe so veliki dokazi, k zmore svobodno ljudstvo, kadi se zaveda, da dela zase in i®'I popolno zaupanje v svoje stvo.	1
Ves pokrit prostor vseh Litostroja bo tako velik, kak4 če bi pokrili deset Kongresu'^ trgov v Ljubljani. Ves prost>'! na katerem bo stal LitostrtJ meri 100 ha. Obsegal bo štifj skupine stavb: stanovanjske še, tovarniška poslopja, strijsko šolo, z internatom drugimi poslopji ter sindikal^j dom, ki bo prav tako štel zgradb.
Na tem prostoru in okoli Dfj ga bo nastalo novo mesto, S K terem se bo gibalo, delalo velo nad deset tisoč ljudi. "■] tovarniških stavb bosta popolnoma dokončani livarna jI mizama, pod streho-pa bodo "j težka, srednja in lahka ob^e^' valnica, čistilnica in brusilo^ ter tri stanovanjske hiše. hodnje leto bodo pa še dogf* jeni aerohidrostrojni insU^fi industrijska šola z delavnic^;, vajeniški dom, tovarna kročM nih ležajev, za orodjarno, plo^j vinarna, livarna jekla, skla"^! šča, kovačnica in upravno P'' slopje. '
(Dalje prihodnjič)
^...............,........-..........-.......--Ml
Industrijski tir v tovarni Litostroj
Litostroj: Pogled v del čistilnice, kjer zazidavajo stranske stebre
Litostroj: Delavci vzidavajo težke "čokoladne plošče" takoimenovane Ferjanove nosilce
eJUGOSLOVANSKI ODBOR BO POMAtJAL (iRKOM
BEOGRAD, 11. jan.—V Beogradu jo bil ustanovljen odbor za pomoč grškemu ljudstvu.
V izjavi je rečeno, da je odbora, da pomaga števil^L beguncem, ki bežijo iz G''?! pred monarho-fašističnim rorjem.
Ii
13. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Marie Majerova
PODLESKI
(Nadaljevanje in konec.)
S kakšno pohujšljivo nesramnostjo priznava Ivan, da "ne živi kakor kapucin!" Kako grobo ji naznanja to intimnost! Preganjale so jo ponižujoče predstave Ivanovih ljubezni. Bog ve katero objema? Mogoče kakšno prezirljivo in hladno koleginjo. Ali pa priliznjeno strežnico, preračunljivo žensko? Mogoče dekle z ulice?
Heda si "krajša dolg čas"; da, krajša siga... Mogoče ne bi bil ljub niti Ivanu Hedin kratek čas, ko bi zvedel zanj. Mogoče bi se raztogotil. Ah, to bi bilo dobro, ko bi se jezil ... to jezo bi Heda pozdravila kot dokaz ljubezni. Toda Ivan se ne jezi, njemu je vseeno, kaj ona dela, on ve, da je Heda "svobodna žena in dela, kar se ji zljubi."
Računov si ne bosta polaga-' Izmenjala sva si srce na pro-scenju, v križevem tednu sva si zopet vrnila. Imaš, Ivan, še svojega? Ne, ne, midva si ne ^ova polagala računov!
Sedaj je bilo jasno in pisem 'li.več čitala z napetostjo. Kaj bi bila našla v njih?
tem se vendar ne piše," ka-or bi slišala Ivanov glas, neko-iko zasmehljiv, nekoliko karajoč.
No ,kaj!" je udarila Heda z j^ogo ob tla v pomladanski raz-
burje:
doma
jenosti, ki jo je odganjala z močneje kot sicer. "Poiz-
kusim biti radovedna. Roke bom ■nastavila vznemirjenju—mogoče zakoprnijo moje dlani!"
Toda navada, da sta bila z Iva-^0% osamljena sredi vrvenja rugih ljudi, ji je moške odtu-f.	se jih je. Ni zaupala
jnim pogledom, pri naskokih vabljena se je odklonilno po-t^hnila. ;	'
Pravico imam, kajpada," si trpko dejala, "toda kaj naj ^°cnem z njo? človek na ostan-razbite ladje sredi oceana tudi pravico do življenja, a ta pravica je prav tako sme-kot moja!"
Neki mlad mož ji je bil ven-manj zoprn kakor ta mno-oglava množica, ki živi na bre-kjer ni Ivana. Nekoliko ji je znan javni
izprad vhoda v brzo-
leti
urad, kjer sta se že dve
dr	Toda videla ga ni
^gače kakor z ozadjem urad-Poslopja, zato ga v prvem je	prepoznala, ko se ji
v okrožnem tramvaju globo-priklonil.
joče	jG pogledala vprašu-
jo •'	pa ne neprijazno,
J® takoj nagovoril.
slo	^®bata v istem po-
PJU, toda to je tako razsežno! ^ovedai i- ■ . . ^	JI je svoje ime m cm.
j®> da se pelje na Rakso.
am, "Tudi

jaz g'e peljem sama," je
Petala.
tudi na Rakso?" Ne,"
cinu
se je zasmejala in vvna-
slone?^	govorjenja, ki je
jg	dveletnem srečavanju,
"ekaj kakor drhtenje
setifv	lahko tja peljali, ni-
p'" preveč radoveden?"
se je torej na Rakso, Ha ^ izleta z Ivanom, zopet hribe. Stopala sta kak^	drugega, več molče
^ zabavi, kot prava turista tah	naslajanje na kraso-
rp^P^^^^de ju je še bolj zbližalo, izlet	njun zadnji skupni
Sir
gia-i sta tudi podpisala raz-nosir?	Toda Heda jo je
den ^ ^den dni v torbici, pre-p JO je odposlala.
pa jo je vendarle. Za-jJ. tistega kapucina.
toda	občutja nezvestobe,
velikega veselja ni te<!>i^ dnu objema je bila
^kon^' "^ož je začel govorili o iijj toda užaljen je umolk-
Zakon! Ta jo je spomnil na dogovore z Ivanom. Podala sta si takrat roke brez prisege zve stobe. Kaka zvestoba neki? Če se ljubiva,»niti ne pomisliva na drug predmet ljubezni, kakor na ljubljeni. Ne bosta vendar skupaj živela, kadar se ne bosta imela rada, v času ,ki je daleč kakor ugasnitev sonca, ki si ga je kakor smrt nemogoče predstavljati. Lahko se zgodi to ali ono. Bodisi konec ljubezni, bodisi konec življenja. Toda zgodilo se je nekaj docela drugega, kar Heda ni bila mogla slutiti. Ona in Ivan živita—in vendar sta ločena. On je rekel, da se vrne, toda medtem ji daje svobodo, tudi sam si jo jemlje. Ni torej niti konca ljubezni, niti konca življenja ,ampak to, kar se dogaja, je razgaženo blato. Na dogovorih se ni nič spremenilo in vendar se dnevno vse okoliščine spreminjajo. Samo v nji se ne spreminja odtis Ivanovega telesa, trden kot kovinast kalup. Nobena druga moška slika ga ne more nadomestiti, samo v nji se ne spreminja zvok, ubran na njegovo ljubezensko klicanje; He-dino telo ne zadrhti, se ne razveseli pri drugem laskanju.
Po tistem razgovoru o poroki ni več prišla na sestanek in je hodila v urad skozi stranski vhod, da bi ne srečala mladega moža.
To je gotovo: ona in Ivan sta se zmotila. Njuna preveč preprosta formula ni bila pravilna. Ali bi drugače danes tako trpela in ubijala dneve? Ali nista morala več dogledati, razgledati se na vse strani, stehtati silo in slabost . . .? Ne bi bila pozabila na slabejšega, ki se je podprl, prirasel in ki bo padel s krvavečo rano, ko se bo drugi odtrgal.
Ali pa je mogoče Ivan iz drugačnega testa?
Heda se je trudila, da bi se vživela v njegovo življenje. Ponavljala si je besede, s katerimi ji je hotel ob ločitvi samega sebe pojasniti:
"Jaz mislim z razumom, ti s čustvi. Čuvstvo je vznetljiva gorilna snov, razum je kirurgov nož. Vse se bo dobro končalo, boš videla," je pripovedoval.
"Dobro," si je dejala, ko se je spominjala njegovih tolažilnih besed, "toda tisti trezni razum je prav tako brezobziren do bolečine drugega, kakor moje sebično čustvo. Jaz imam samo eno merilo: dejstvo, da ga ne bi mogla zapustiti."
Toda v globini srca je čutila, da bi bila tudi ona šla z njim in za njim, naj se zgodi kar koli hoče, če bi bila ravnala dosledno. Torej ne ljubezen, marveč dvoje sebičnosti se je tu srečalo.
Zares se je preveč oddajala svoji bolesti. Danes se je že lahko zavedala, da je s svojim jokom Ivana prav za prav pošteno utrudila.
Res je bilo tako.
Ko seje Ivan poslovil od He-ie, je občutil sredi žalosti zaradi ločitve, da mu je nekam odleglo.
Sam sebi se je zdel svež, ko je stopil iz te plohe solz v jasnejše vreme. Na svojo pot je gledal kakor na nujnost, ker zares ni hotel živeti brez Hede, toda zaradi nje se pa tudi ni hotel, kakor je sodil, kar tako znebili krasne priložnosti za strokovno izpopolnitev. Kratkomalo, njegova medicina je bila nekaj popolnoma drugega kakor ljubezen, in to je bila prav za prav glavna stvar. Saj dela, če se premisli, tudi za Hedo, ko se trudi, da izkoristi vse vrednoto, ki jih ima v sebi? Naj med tem tudi ona samo sabe izpopolnjuje. Človek ni zgolj erotično bitje.
Časih so mu vendarle prišle na misel njeno od joka izmučene oči. Glodale so ga z nove okolice, v presledkih nedeljskega odmo-
je namenoma ,odganjal neprijetne tresljaje krivde, ko se je spomnil, kako neki Heda živi.
Njena pisma so bila obličja za pajčolanom; edina razglednica, ki mu je jasno izpregovorila, je bila tista z dvema podpisoma.
Odgovoril ji je posebno izpod-bujevalno, med vrsticami je poudarjal, kako ga veseli, da se Heda zabava, glavno pa, da čas beži in da se ura njunega svidenja bliža vse hitreje in hitreje.
Vznemirjalo pa ga je, da so bila od tistega časa Hedina pisma podobna obrazom, zastrtim ne s pajčolanom, ampak z zmedenostjo.
Prihajala so neredno in niso prenašala odgovorov na njegova vprašanja. Nekoč po dolgem času je dobil razglednico, na kateri je bilo naslikanih pet deklet v belih oblekah s pentljami krog bokov in z godalnim instrumentom v rokah. Pod sliko pa reklama praterskega plesišča.
Takrat ježe počasi pripravljal prtljago in Hedin obraz se mu je prikazoval tudi v spanju.
Prvič je začel dvomiti o tem, če je prav ravnal in če ni dragocenejše sporazumno sožitje človeške dvojice kakor pa strokovna izpopolnitev. Ali je rav-
nal res popolnoma pravilno, ko je iskal samo lastno korist?
Bil je čedalje bolj nemiren. Molk se je vlekel z Dunaja do Bruslja kot oblaki, gnani od vzhodnega vetra.
Naznanil je svoj prihod in željno čakal odgovora. Poslal je drugo pismo, poslal brzojavko.
Nič.
Dunaj je odgovoril z molkom.
Toda pisem ni bilo nazaj. Torej jih je dobila?
Njegovo potovanje domov ni bilo nikakor vesela vrnitev, kakršno sije bil predstavljal. Ne, človek ne more odločati o vedenju drugega. Ne more mu predpisovati, ne more ga gnesti po svoji volji, naviti njegovega srca, kakor pero pri uri, da bi šlo v času njegove odsotnosti.
Na postaji ga ni nihče pozdravil. Stanovanje je našel zaprto. Skozi mrežico poštne skrinjice je zagledal ovojnico svojega zadnjega pisma. Kaj to pomeni? Bila je nedelja, po prazni hiši so odmevali njegovi koraki, niti hišnika ni bilo v pritlični izbi.
Odšel je v posojevalno knjižnico, kamor sta nekoč skupaj hodila in kjer sta se spoznala.
Lastnik je odkimal z glavo.
SLIKE IZ JUGOSLAVIJE
Mariborske železniške delavnice
Lokolomiva izdelana v Tovarni vagonov v Brodu




s kompresorjem v premogovne plasti, ki jih bo kasneje zrušilo razstreljivo—Trboveljski rudnik "Drobna"
je Heda škripavo za- ra. Toda v delu je pozabljal.
' Pozabljal je vedoma in kasne

Niti Hedinega imena ni več poznal.
Ivan je hodil sem ter tja po pločniku pred hišo in se. oziral na vsako ženo, kije šla mimo. Kaj pa, če je ne spoznam? Po enem letu? Ni mogoče, da bi se bila tako spremenila!
Ulica je bila prazna, nihče ni tod hodil. Proti večeru je na nji zajodlala skupina turistov, ki so se vračali s hribov. Imeli so okovane čevlje in na dolgih palicah šopke rdečih alpskih rož.
Prezebal je v megli, ki se je spustila na ulico. Stopil je torej v gostilno, kjer sta nekoč skupaj večerjala. Tudi tu ni vedel gostilničar o nobeni gospodični, ki bi bila takšna kot Heda. Ivan je torej nemirno prenočil v gostilni in drugega dne zgodaj potrkal na vrata stanovanj čka v tretjem nadstropju.
Odprla mu je.
Obraz se ji je krčevito stegnil. Pozdravil ga je isti očitek, ki ga je lani spremil na postajo in se prilepil na zadnje vozove odhajajočega vlaka.
"Hedi," je rekel mehko, "ljuba moja!"
Okorela maska gaje prodirlji-vo gledala.
"Ne^poznaš me? Otrok, to sem jaz, Ivan!" Božal jo je kakor prestrašenega otročička. Počasi seje raztajal očitek na otrplem obrazu, polagoma so oči spregledale iz maske. Heda je opazila, kako je postal Ivan možat, kako so se mu zravnala študentov-ska ramena. In da ima na roki rdečo, pred kratkim zaceljeno brazgotino.
Ali je to on... to je Ivan!
Brezmočno seje zgrudilo njeno telo v njegovo naročje. Dekliško telo, shujšano in izjokano telo. Na pol ubiti škrjanček. Cvetlica, ki jo je polomil. Rasla je, toda pohabljena, kri ni plala in duh se je kalil.
"Veliko rano ..." je pretrgano šepetala, "največjo rano . . . Ivan, kaj si to storil?"
Sedel je k nji na divan in iskal tolažilnih besed. Vse, kar je vse leto odganjal od sebe, je pritisnilo nanj. S splašenima konjema je predirjal pokrajino in sedaj se je vrnil na^pustošena mesta.
Božal jo je po laseh; ta medla glava seje naslanjala na njegove prsi. Gledal je krog sebe.
Soba je bila zanemarjena. Gotovo ni bilo nikogar, ki bi bil ob večerih sedel za mizo, pomaknjeno k peči. Dišalo je po hladnem in neprijetnem zraku hotelskih sobic, kjer se samo prespi in kjer si današnji gost privošči največje udobje na škodo jutrišnjega. Povsod prah; na knjigah, na slikah, na pohištvu, na posušenih cvetlicah, na vazi.
Heda seje dvignila. Solze, ki so se ji končno ulile, so bile osvobodilne. Izmivale so in krepile; pod takšnimi solzami se rezcve-tajo smehljaji.
Ivan jo je prijel za roko in stopil z njo pred omaro. Vzel je vazo z mumijami cvetlic, ki jim je izjedel prah barvo. Cvetovi so šušteli kot krila mrtvih metuljev. Prepoznal je šopek podles-kov, ki sta ga skupaj natrgala zadnjo nedeljo pred odhodom.
Podleski so ga poklicali in govorili.
Razumel je.
Živa usta mu niso toliko povedala, kakor mrtvi podleski, o ljubezni, ki je potrpežljivo, s sedmimi meči v telesu, čakala njegove vrnitve. Podleski so ga osramotili, ker so mu odkrili tisto, česar tako dolgo ni hotel vedeti. Pokazali so mu kvar, ki gaje povzročil prah na cvetlici.
Ni hotel gledati na to. Hotel je imeti zavest, da ni ravnal nečastno, niti nepravilno.
Vzel je podleske in jih vrgel v smeti.
Ti neumni podleski so nene-homa trdili nasprotno.
Iz češčine prevedel O. B
V Jugoslaviji gradijo filmsko mesto
Po bližnjici skozi hosto sem se povzpel na Košutnjak — v njegovem osrčju gradijo filmsko mesto, kjer se bo razvijala naša filmska industrija. Po pet-urni hoji sem prekoračil pol metra širok tir in ilovnat nasip pionirske proge. Kmalu sem za-čul udarce kladiv in oglušujoče zvoke žage, ki so mi bili neviden kažipot k objektom filmskega mesta, ki ga grade na 65 ha obsega jočem zemljišču. Z gradnjo so začeli maja t. 1. V tem kratkem času so na tem terenu vznikle prve ogromne stavbe in sicer več kot jih je predvideval letošnji plan. Poleg laboratorija in enega ateljeja so že skoro popolnoma gotove zgradbe za montažo filmov, dve podzemni skladišči za čuvanje filmov, al dokončujeta se še dva magaci-na za dekor in kurilnica parnih peči, ki bodo pozimi ogrevale, i spomladi pa s pomočjo ventila-' cije hladile vse zgradbe v filmskem mestu. V okusno pobelje-j nih zgradbah stoje moderne pe-| či in druge moderne naprave. | Zgradba, kje? bo atelje, skoraj nima oken, saj bodo njene prostore, kjer bodo snemali, itak razsveljevali reflektorji.
Z izgradnjo filmskega mesto se bo naša filmska industrija uvrstila med največje v Evropi. Samo v enem atelju bodo snemali tri do štiri filme na leto, a v laboratoriju in zgradbi za montažo bodo obdelali 20— 25 filmov letno, med katerimi bodo tudi barvni in risani.
V filmskem mestu bodo v teku petletke zgradili vsega skupaj sedem ateljejev, večje število laboratorijev, zgradbo za montažo filmov, zgradbo za sinhronizacijo, zgradbo za upravo in administracijo, zgradbo za kinoteko, 4 magacine za dekor, garažo za potniške in tovdrne avtomobile, razne delavnice, skladišča, itd. •
Vsi objekti, ki bodo služili za
snemanje, bodo imeli potrebno prirodno okolje. Tako bodo n. pr. paviljoni v lepem parku s pestro in bogato floro. V tem parku bodo bazeni in hoteli z restavracijo ter umetno jezero. Razgled z bližnjih obronkov Ko-šutnjaka bo nudil vse možnosti za snemanje prirodnih scen, Mesto bo imelo 2000 prebivalcev, ki bodo stanovali večinoma v vilah. Imeli bodo svojo pošto, osnovno šolo in fizkulturne terene, ki bodo skupno z zfadbami pionirskega mesta služile kot objekti za snemanje. Mesto bo zvezala z Beogradom nova av-tostrada. Sedaj bivajo delavci (mesto gradi republiško podjetje Rakovica) v zasilnih zgradbah. Organizirani so v brigade, ki tekmujejo med seboj v preseganju norme, a rezultate jim objavljajo vsako jutro. Vsi delavci se zavedajo, da je od izpolnjevanja norm odvisno uresničenje plana, zato jih stalno presegajo za več desetin procentov. Njihovo kulturno-prosvet-no delo je zelo živahno. Med drugim jim prikazujejo film dvakrat na teden.
V letu 1948 predvideva plan izgradnjo naslednih objektov: Tri atelje, zgradbo za upravo, 1 magacin, 2 skladišči za dekor, 1 garderobo, 1. garažo, 2 zgradbi za delavnice, 3 stanovanjske zgradbe, 8 vil za stanovanja in šolo za filmske igralce in režiserje.
Naši mladi filmski umetniki bodo imeli tako vse pogoje in Široko polje za ustvarjanje umetniških in dokumentarnih filmov.
Izgradnja lastne, domače filmske produkcije in filmskega jmesta v prvi petletki bo ogromna pridobitev za vse jugoslovanske narode, saj je film eno najvažnejših sredstev pri umetniškem ustvarjanju in dvigu, kulturno-prosvetnega nivoja sploh.
Udarniki gradilisča hidrocontrale v Mostah pri Žirovnici
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi	•
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
y "Enakopramosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Če vam 'Enakopravnost' -uga-ja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
13. januarja 1948
PREŽIHOV VORANC:
Ljul)ezen na odorii
(Nadaljevanje)
Tedaj se je Voruh iznenada opogumil in z mnogo svobodnejšim glasom spregovoril:
"Tudi jaz sem te že včeraj videl, kako si nosila zemljo."
"A!" se je odkritosrčno začudila.
"Videl sem te, pa si nisem upal skozi mejo."
Po teh besedah se je tesač neumno zarezal.
"Zakaj se pa režiš?" ga je osorno pobarala Radmanca.
Voruh ni nič odgovoril, le še bolj se je zarežal.
To jo je razjezilo.
"Ti si pravi pržgan!"
Hotela je nadaljevati z delom.
"Radmanca, veš po kaj sem prav za prav prišel? Ali bi mi pomagala ožnurati bruno ? Dvajset metrov ima, malo krivasto je, pa se ga skoraj ne upam lotiti."
"To pa rada storim!" je bila Radmanca koj pripravljena.
Začela sta lezti skozi mejo; Voruh je lezel prvi, pri čemur je z obema rokama delal preli-ho, da bi Radmanco obvaroval mokrote. Prišla sta do plotu.
"Ali boš mogla čez?" je vprašal s skrbnim glasom.
"Ti kan nase glej!" je odgovorila; lagodno se je povzpela na plot ter urno preskočila gornjo granjico.
Pri preskoku je izpod njenega krila blisnila njena lepa, močna noga, gola do stegna. Voruh, ki je strmel za njo, je obstal kakor okamenel.
"Kaj pa stojiš n zijaš?"
Njegova osuplost ji je na tihem ugajala.
"Takoj grem!" je zinil in se nerodno prekobacal čez ograjo.
Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun. Voruh je vzel kranjca za barvo, pomočil vrv vanj, nakar jo je Radmanca povlekla na drugi konec bruna.
"Povsod pritiskaj kar ob oblo, je strokovnjaško ukazal Voruh.
Po žnuranju je Radmanca nehote še obstala na treskah in gledala Voruha, kako navija vrv na vreteno. Pri tem je opazila, kako zdravo mu igrajo krepke mišice. Tedaj se ji je tesač približal in se pred njo naslonil na bruno.
"Kako čudno dišiš po zemlji, Radmanca," je spregovoril z mirnim glasom.
"Ti pa po smoli, smoluh te-saški," mu je zabrusila Radmanca.
Voruh se je delal gluhega.
"Ali boš jutri nosila zemljo?"
"Bom!"
Voruh je pobesil glavo in molčal; Radmanca ga je gledala še nekaj trenutkov, potem se je počasnih korakov namerila proti plotu. Preden ga je preskočila, se je še enkrat ozrla nanj, ki je zdaj s celim obrazom zijal za njo. Popadla jo je neka objestnost, da se ni mogla vzdržati smeha. Od daleč mu je pokazala zijala.	•
"Mec mecasti!"
Nato je urno preskočila plot in izginila skozi mejo.
Kakor po navadi, se je Radmanca tudi prihodnje jutro ob prvem svitu izpodrecanih kril in bosih nog odpravila na njivo. Kako se je zavzela, ko je sredi njive srečala temno Voru-hovo postavo, ko je oprtan s košem korakal po strmini proti odorn. Še preden je utegnila kaj ziniti, jo je že ogovoril:
"Bil sem bolj zgodnji kakor ti."
Videč njeno zadrego, se je dobrodušno zarežal.
"Kaj pa počenjaš?" ga je pobarala.
"Zemljo nosim!" je s poudarkom odgovoril Voruh in dodal: "Moram te odškodovati za včerajšnjo zamudo, ko si mi pomagala žnurati."
"Oh, saj ni bilo nič!" se je branila. Početje tega mladega tesača jo je skoraj ganilo in hotela mu je priznati: "Saj sem ti rada storila ..." Ker pa prijaznih besed ni bila vajena, je rekla s surovim nasmehom:
"Oh, ti si res pravi mec mecasti!"
Kot bi tega ne čul, je Voruh dejal:
"Boš mi pa zato še danes pomagala kaj ožnurati."
jutro je bilo še skoraj temno, po strmini se je čez ral vlačila zgodnja megla, po lesovih okrog strmin so drstele ptice, iz globač je žuborelo prelivanje vi-grednih vod. Radmanca je tiho stala sredi njive in se ni mogla otresti nekega hipnega, neznanega ji občutka. Tedaj se je s ceste, ki je od Radmana vodila v globačo, začulo cingljanje vprege — njen mož je že odhajal na furo. Ta daljni odmev jo je zbudil, da je globoko zadihala.
"Naj pa bo!" je rekla polglasno in se lotila zemlje.
Nato sta se oba z združenimi močmi zarila v zadnji ostanek brazde. Plečati Voruh je natr-paval ogromne koše, razen tega ji je pomagal zadevati jerbas na glavo. Ko je Radmanca videla tega tujega in kitastega človeka, kako se trudi, kako koplje zanjo po strmini, kakor bi to delo že od nekdaj opravljal, jo je prevzela toplota, ki je doslej še ni občutila.
"Ne trpaj tako težkih košev!" mu je prigovarjala.
Toda Voruh je prigovarja" njej:
"Meni to nič ne stori, toda, ti ne polni tako težkih jerba-sev."
Medtem se je naredil dan, v katerega se je takoj vsulo vzha-jojiče sonce z vsem bogastvom svojih barv in senc. Z roso napolnjene vdrtine po rali so za-blestele, po grmovju so se svetlikali rosnasti pajčolani žlahtnih mrež, ki jih je čudna, pajkasta žival napredla ponoči, podobni prelestnim, koprenastim kitam in vencem draguljev.
Radmanca je vrgla jerbas na zemljo in se oddahnila; bila je z Voruhom vred zasopljena in kljub ostrini jutranje vlage sta se oba znojila. Njene oči so gledale po naravi, toda videle je menda niso, temveč so strmele nad notranjim občutkom, ki je grel njene valujoče prsi . . . Vo-ruhovo bližino je bolj čutila, kakor videla.
"Zdaj boš moral iti! Sonce je že visoko," se je obrnila k tesa-ču, ki je molče stal za košem. V resnici se je sonce komaj pridno začelo trgati od obzorja.
Voruh je molčal, Radmanca pa je še rekla;
"Bolje je tako, da te nihče ne vidi!"
Sama se ni dobro zavedala, zakaj je rekla to, a imela je prijeten občutek, da sta bila do-zdaj sama in neopažena.
"Bom pa šel," je odgovoril Voruh. "Samo ožnurati mi pomagaj."
Šla je za njim v gozd. Ko se je čez nekaj časa vračala in se je sama znašla na strmini, se je stresla in se nasmehnila. Mislila si je: "Malo je nec, to je res, a je dober človek ..." Čeprav se za drugi dan nista dogovarjala, j e Radmanca n a tihem upala, da bo Voruh še prišel. Vstala je mogoče še malo prej kakor prejšnji dan in že od daleč je prisluškovala cokljanju Voruhovih nog. Ni se motila — Voruh je stal že na odoru s košem na rami.
To jutro sta zasipala že odor druge manjše njive. Vse do ločitve sta delala molče. Kakor včeraj se tudi danes nista dogovarjala za jutrišnji dan, a vendar je prišel Voruh tudi prihodnje jutro. Ko sta že kakih desetkrat preskočila njivo od roba do odora, je Radmanca vprašala:
"Voruh, ali si kaj žejen?"
Ni še utegnil odgovoriti, ko je Radmanca izvlekla izza predpasnika plosknato stekleničico ter mu jo podala:
"Na, malo bezgovca sem ti prinesla, da si boš sapo olajšal."
"Ti si pa dobra ženska!" se je razveselil Voruh. Ko se je obliznil, ji je vrnil steklenico.
"Na še ti pij!"
Radmanca je molče nastavila steklenico in potegnila; ko pa je na ustnicah začutila močan, vonjajoč okus slin, ki jih je Voruh pustil na grtancu, jo je po vsem životu prešinila močna, omotična vročina ...
Jutro za jutrom sta nosila to zemljo na odore; Radmanca je korakala spredaj, Voruh pa njej za petami. Pri tem sta večinoma molčala. Radmanci je ravno ta težki zasopljeni molk silno ugajal, Voruh pa je molčal iz neke čudne zadrege. Iz njunih, od napora razgretih teles se je parilo. Od Radmance je dišalo po zdravi ženi, po razgretem medstegnju; d,uh radmanškega hleva in radi*anških zibelk, ki se je je držal, se je tu nad zorani zemlji mešal z vonjem sveže prsti in vse skupaj je dajalo duh in okus divjega mesa. Od Voruha pa je zaudarjalo predvsem po smoli, zraven pa mu je iz kože hlapelo tudi po ovnii^. Naložene zemlje nista niti prav čutila, čeprav sta enakomerno in globoko sopihala; oba sta razkrečenih, drgetajočih nosnic žejno vdihavala opojni vonj bližnjih si telesj
Počasi je Voruh postajal zgo-vomejši.
Ko sta se lotila nove njive in sta stala pred mastno ilovičasto brazdo, je vzkliknil;
"To bi pa s cepinom lahko potegnil za seboj!"
In nekoč je Voruh svojo to-varišico nenadoma pobaral;
"Zakaj se tako mučiš s to zemljo ?"
Radmanca ga je strmeč pogledala, kot bi ga ne razumela, kmalu pa se je zresnila in mu prostodušno odvrnila:
"Zato, ker imam toliko otrok ..."
Voruh je sklonil glavo, kakor bi mu kaj težkega padlo nanjo. Šele kd sta se drugič vračala proti odoru, je spregovoril:
"Zakaj imaš pa toliko otrok?" . . .
Radmanca ni pričakovala takega vprašanja; pogledala ga je
z iznenadenimi očmi. Kmalu se je pa zarezala:
"Lej ga — meca mecastega."
Voruh je molčal.
Zopet sta dvakrat nesla. Tedaj je hipoma vprašal:
"Pravijo, da si jih nabrala."
"Sama jih gotovo nisem spo-čela!" se je odrezala.
Radmanca ni vedela, ali bi se jezila ali smejala.
Čutila je, kako zasaja Voruh venomer svoje oči v njene noge, toda delala se je, kakor bi tega ne zapazila.
Tesač je postajal vedno bolj zateleban. Ob vsakem prestopu njenega koraka v breg se ji je krilo močno privzdignilo, da se je pokazalo belinasto, jamasto podkolenje, iz katerega so ras-tli prvi začetki okroglinastih stegen. Više gori se je skozi tanko krilo poznalo pri hoji gibanje mesa okrog bokov, zaradi česar so se ji pod križem neprestano delale prijetne' vdrtine.
Voruh ni nehal buljiti vanjo.
"Radmanca!" je nenadoma zasopihal.
"Kaj ti je?"
Zaustavila je korak in se napol okrenila, njen glas je bil dr zovit, nejasen.
"Povej, zakaj imaš zadaj ta' ko orkljo? ..."
Zdaj se je Radmanca vsa okrenila. Ob pogledu na razko račenega Voruha se ji je izvil širok, razposajen smeh iz prsi:
"Ha, ha, ha! ... "
Ko se je smeh izsul iz nje ter si je s kretnjo ram uravnala težki jerbas na glavi, ki je hotel priti iz ravnotežja, se je zagna la navkreber; a že po nekaj korakih se je ustavila in ne da bi se okrenila, je rekla z mirnim čisto treznim glasom:
"Zato, ker imam tako starega deda ..."
Ko se je spet pognala v breg
zemljišča

POGLEJTE TE POSEBNOSTI
Hiša za eno družino, 6 sob; na 17101 Grovewood Ave.; družabna soba, obednica in kuhinja, spodaj; 3 spalnice in kopalnica zgoraj; Klet pod vso hišo. Garaža. Cena tako nizka kot $10,400.
1024 E. 171 St.—zaprt porč, 6 sob, ena soba na 3. nadst.; dve loti, dve garaži. Blizu Lake Shore Blvd. Tako nizka cena kot $11,500.
Za 2 družini na 16001 Grovewood Ave. Vsako stanovanje ima 5 sob; 2 spalnici: 2 nova forneza, podstrešje, 2 garaži. Ocenjena za hitro prodajo, $13,850.
Kovač Realty *
960 E. 185 St., KE 5030
Razno

Slovenska dvojica
brez otrok, želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati naj pokliče
EN 3151
Inženirski mehanik
zaposlen pri Standard Oil Co. želi stanovanje zase, za ženo in enega otroka. Se obveže skrbeti za vzdržavo stanovanja. Pokličite Mr. Cornett med 8. zj. in 5. pop. MA 7400—Extension 415
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
Ker imamo dva otroka
imamo težkoCe pri dobavi stanovanja. Smo tu eno leto in iščemo hišo s 6 sobami. Tudi kupimo primerno hišo po pravi ceni. Uposlen pri Reevre Copper & Brass Co.
OH 6745_
Zanesljiva dvojica
brez otrok želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami v prijaznem kraju mesta. Imam dobro službo ter najboljša spričevala.
MU 3213 Trgovec
ki je bil premeščen v Cleveland nujno potrebuje stanovanje s 4-5 ali 6 sobami. Ima najboljša spričevala. Pokličite čez dan HE 9500 zvečer EN 1250 — Mr. Bloomberg.
Poštena in mirna dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 5 sobami. Pokličite med 8.30 in 5. pop.
Mr. Anderson, MA 3412
je slišala, kako je v Voruhovem grtancu zagrgralo . . .
Zadnje jutro, ko sta krčila poslednji konec brazde na njivi, je Voruha premagala samostrast. Ko je stopal tik za njo po strmini, jo je od zadaj z desnico zgrabil za gleženj. čeprav je bilo zanožje od zemlje in hlevskega gnoja marogastno, se mu je gleženj zdel nebeško lep in zapeljiv. Prijem je bil tako silen, da se je Radmanca komaj une-sla in ni padla.
"Kaj pa uganjaš?" se je obregnila, ko je odskočila. Koj nato je brcnila z nogo proti Vo-ruhu, kateremu se je zdaj za-blestelo pred očmi razkošno podstegnje in ga ukopalo na ral.
Voruh se je v zadregi zarežal.
"Kaj se režiš? Tebi pa res malo manjka!" se je hudo vala Radmanca.
"Ali si huda?" jo je pomirjevalno zaprosil.
Tudi Radmanca se je pomirila in mu ni več očitala.
Ko sta zvrnila zadnjo zemljo na odor, je bilo še zgodaj, dasi so sončni žarki že preganjali meglo po strminah in je skozi brsteče drevje že žarelo kopre-nasto ozračje jasnega, toplega dne.
Brez besed je Radmanca sedla na odor, kamor je iz obližja ni bilo mogoče uzreti, in podvila nogi pod krilo.
"Sedi tudi ti!" je ukazala pomočniku.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Trgovine naprodaj
Barvarski biznes
Radi slabega zdravja sem primo-ran prodati moj dobro-idoč biznes. Na razpolago je tudi stanovanje s pohištvom v kraju, kjer se nahaja urad. Pokličite HE 8349.
Razno
Slovenska družina
mož, žena in 9 let stara hčerka, želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami v okolici E. 71 St.— Addison Rd. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče HE 3405.
Pohištvo naprodaj
Kuhinjska miza, stoli, 2 omari in ledenica, se proda po zmerni ceni. Zglasite se po 4. uri popoldne.
7004 St. Clair Ave., Suite 6
Zanesljiva dvojica
z majhniiti otrokom želi dobiti v najem 3 do 5 neopremljenih sob. Stalno zaposlen in z najboljšimi spričevali. Najraje na zapadni strani mesta. — ON 6412.
IŠČE SE STANOVANJE
z 3 ali 4 spalnicami; za eno ali dve družini hiša na vzhodni strani mesta. Družina je zanesljiva in bo vzela stanovanje na "lease" z 1. februarjem ali 1. marcem. Sporočite na Waverly Petroleum Products Co., -327 Citizen Bldg., SU 6700.
TISKARNA NAPRODAJ
Proda se za manj kot pa je bil čisti dobiček leta 1947; ima dobre stalne odjemalce; sedaj je v teku delo za $2,000; radi odhoda izven mesta se prodaja. Tiskarna je na zapadni strani mesta. Nizka najemnina. 5312 Lorain Ave., AT 8450.
Inženir
za National Carbon Co. išče stanovanje zase, svojo ženo in dve leti staro hčerko. Najraje spodaj ali hišo za eno družino v Lake-woodu. — BO 7586.
Poštni klerk
z ženo in otrokom nujno potrebuje stanovanje s 5 sobami; na vzhodni ali zapadni strani mesta. Ima najboljša spričevala.
BO 7263
Dela za moške
Locomotive Crane Operator
Za Browning parni dvigač; izkušnja je potrebna; stalno delo poleg nadurnega dela.
THE M. COHEN & SON CO. 16700 St. Clair Ave.
Voznik za šolski bus
Delni čas. 8:00 do 9:30 zj. 3:00 do 6:30 pop. 5 dni tedensko. Plača $1.00 na uro. Mora biti zanesljiv in trezen. Pokličite
MR. WEISS ER 2244
International Grinder Turret Lathe operatorji
Plača od ure.
ROTOR TOOL CO.
17325 Euclid, 3. nadst.
Mladenič
za splošno delo v pisarni. Prilika za fanta, ki je malo preje dokončal šolo ter ima znanje v tipkanju: U. S. PLYWOOD 3131 St. Clair Ave.
Pelavec za
Vertical Boring Mill za nočno delo
Mora biti izurjen. Dobra plača od ure. Prednost ima stanovalec na zapadni strani mesta.
2711 Church St.
Dela za ženske
ŽENSKA ZA DELO DELNI ČAS
Compometer operaiorica.
GENERAL DRY BATTERIES 13000 Athens Ave., Lakewood
Izurjena perica
ki zna delati na električnem strO' ju za likanje, za delo v klubu na deželi. Tedenska plača in obedi.
DR 1500
Knjigovodkinja
Burroughs Moon Hopkins stroj; 5 dni tedensko. Tedenska plača.
Full well Motor Products Co>
4005 CLARK AVE.
Dekle za splošno delo v
pisarni
Kratke ure; 6 dni tedensko. Sta'' no delo. Tedenska plača. ZglaS"^ se pri
ACME PIE CO., 3747 Carnegie Ave. ^
Šivilje
za šivanje finih zaves in poste')" nih pregrinjal. Plača od ure r' stalno dtelo. Pokličite ob večeri"' MR. PERSELL
POtomac 3899
Strojepiska
IN ZA "DICTATION." Tedenska plača .
CUYAHOGA LUMBER CO. 1948 Carter Rd., CHl^
Ženska za hišna opravila I
in pranje; da bi tu ostala, dom, privatna soba. Dobra % Pokličite	i
CE 5281	I
Layout Inšpektor
izurjen na
CASTINGS FORGINGS FINISHED PARTS PLATE INŠPEKTORJI
The Oliver Corp.
preje The Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE. «
PRODAJALEC in KOLEKTOR
Mora imeti avto; ima jamče-no minimalno plačo $45 na teden za začetek. Dobi popolno treningo.
Sun Life Insurance Co. 2123 E. 9 St., soba 211
LIVAR
Mlada dvojica
z 19-mesečnim sinčkom nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami, ter plača do $45 mesečno. Prosi se, da pokličete
SU 5838
Trgovina z železnino
se žrtvuje za hitro prodajo; zaloge je za $35,000. 5-letni "lease." Pokličite
RA 7299
Mr Parki
ali "sticker man" za fino delo na splošnih in posebnih vzorcih; delo je stalno; dobre delovne razmere in plača; unijska delavnica.
Zglasite se samo pismeno; navedite izkušnjo.
THE HARVARD LUMBER CO.
6000 Harvard Ave.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Av«. Cleveland 3. Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVL ako jih oddaite r popravilo iane> ■ijivemii čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 N*ff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
OPERATORJI
Warner & Swasey Turret Lathes
2. šift. Plača od ure.
PESCO PRODUCTS
Division Borg-Warner Corp. 11610 Euclid
Zanesljiva ženska
dobi dobro službo za en dan J tednu; splošno snaženje hiše Rocky River. Dobra plača.
Pokličite	[
ED 1066 Ženska
dobi delo za dva dni v tednul^ snaženje in pranje. Prednost '5 Slovenka, bivajoča v Collinwool'j Vpraša se na	j
15250 Lake Shore Blvd>
Dela za moške

Krojači
za izdelovanje ženskih sukenj suits. Tedensko delo. Visoka
Prince-Wolf Inc.
1741 EUCLID AVE.
Strojni operatorji
HORIZONTAL BORING MILL PLANER RADIAL DRILL PRESS TURRET LATHE OPERATORJI
WEAN EQUIPMENT CORP.
22800 Lakeland Blvd., Euclid, O.
Ali ste zadovoljni z sedanjimi ^ služkom? Potrebujemo nekaj liih, ki bi nas zastopali v dof jf kraju; morajo imeti avto; provizija. Vprašajte za Mr. ^ Dowell med 10. in 12. zj.
Weather Seal, Inc-
4284 Pearl Rd.. SH 8440
Prilika za kvalificirane mosk^
25-45 let, da bi se učili ga izdelovanja pri stari in dujoCi tvrčlki. Morajo biti priP"^^ Ijeni delati različne šifte.
ure z avtomatičnimi poviški:^?.^? ne delavčeve podpore, vklju ^ ^ plačane počitnice, zavarovalni"® ^ penzijski načrt, če se zanima'® jtf stalno delo z bodočnostjo,
se na 1000 Harvard Ave. (pod ^ vard—Denison mostom).
The Harshaw Chemical Co.
PRODAJALCI
Stanovitna, dobro oglašana ' J ka, ki uživa ugled že 48 let živinorejci, ima službe na ra^j^p go za prodajalce v tej okolici. S^jjjO moški z dobro naobrazbo, ki ^ stalno, dobičkanosno zvezo z bodočnostjo, se naj prig'^^gf Onim, ki bodo po osebnemu 'y vuju kvalificirani, bomo predujem, provizijo, bonus, sko zavarovalnino, obvarovani^ torij, obširno treningo na splO'j )<i in v uradu. Prodajna zmožnp».g V potrebna. Znanje o živinoreji pomoč. Pišite in navedite sta , izkušnjo, stanje avta, itd.	:
NEAR'S FOOD COMPANY, INC-
Binghamlon, N. Y.