Podobice v abecedniku. XXI. b boben. 1. Pripovedovanje. Plemič- bahač. Kralj je iniel niladega žlahtnika, katerega so inienovali pleinii": - bahac:, ker je vedno veliko obljubil, a malo storil. Kralj pa jf iinel ludi saljivoa in ta je hotol baliača poboljšati. Posrečilo sc niu jc na ta nariii: Nekega dne bi rad kralj pečone ptiče jodel. Rere torej pleniiču: ,,Pojdi v gozd in ustreli nii deset ptičev!" Pleniič pa odvrne: ,,Ne deset, ainpak sto [ifcičev ti hočem ustreliti". ,.Dobro", pravi kralj, ,,ako si tako dober strelec in mi jih prineseš sto, dobiš za vsacega jcden srebrnjak'1. Šaljivec to sliši, vzanie boben, gre pred plciničem v gozd, kjer ji> bilo največ ptičev ter jih skličc z bobnanjeni ter jiin reče: Ptičice, skrijte se! Pleinič-bahai; kmalu pride ter vas hoče poloviti. Ko plemič pride v gozd, ne vidi nobenega ptiča. Vsi ptiči so se namreč poskrili. Ko se vrne s praznim žepom, bil je sto dnij zaprt, ker ni svoje obljube držal. Ko jc bil zopct prost, reče niu nekega dne kralj: ,,Rad bi danes imel pri obedu pet rib". Pleinič, se spomni na sto dnij zapora, vf>nder se prenagli ter reče: ,,Ne pet, ampak petdeset rib ho^em vjeti". Kralj mii pa odvrne: ,,Ako si tako dober ribir, da mi prineseš petdeset rib, dobiž za vsako jeden eekiii". Saljivec to sliši, vzatne b o b e n, gre k jezeru, skliee z bobnanjeni ribe ter jini reče: Ribice, božitf! Pleinič-bahiir knialu ]>i-ido tov vas lioče poloviti. Ko pleinič pride k jezeru, ne niore vjeti nobene ribe. Vse so namreč splavale 10* k drugemu bregu. Ko se zopet vrno s praznim žepom, zapre ga kralj petdeset dnij, ker ni svoje obljube držal. Ko je petdeset dnij preteklo, reee mu kralj: ,,Rad bi obedoval zajca". Pk-mič se spomni svojega zapora ter reoe: ,,Gospod, hocem Ti prinesti najmanj deset zajcev". Kralj mu odvrne: ,,Ako si tako dober lovec in mi jih vloviš deset, hočem za vsacega tri cekine dati". Šaljivec gre zopet z b o b n o m v gozd, skliče z bobnanjem zajce in jim rece: ,,Zajci, skrijte se! Plemič-baliač pride ter vas hoče postreliti. Ko plemič pride, ni mogel vus dan nobenega zajca ustreliti. Kralj ga zopot zapre deset dnij, ker ni mogel svoje besede držati. Ko je zopet prost, reče nm kralj: ,,Rad bi obedoval jelena". Plernic se spomni svojega trpljenja, katero mu je provzročilo njegovo bahaštvo. Zato mu odvrne ponižno: nHočem iti v gozd ter pogledati, ako bom mogel ustreliti jelena". Ko se poda v gozd, res ustreli jelena. Z velikirn veseljem ga prinese kralju. Ta se smeje ter mu rece: ,,Glej, kako lahko je obljubo držati, ako se nič nemogočega ne obljubi". Šaljivec se je smejal v pest, kajti plemič je postal od istege dne ponižen. Pouk. Plemie je bil velik bahae. Veliko je obljubljal, a malo storil. \'se se mu je smejalo. Ostal je vender isti bahae. Šele veckratni ostri zapor ga jo izmodril. Ne obljubujte torej veliko, posebno pa nič nomogouega. Prav resničon pa jt> prcgovor: ,,Kdor veliko govori in obljubuje, niora veliko znati, ali pa veliko lagati. 2. Nazorni nauk. Kdo izmed vas ne pozna bobna? rPo je pač prijetna igrača. Marsikatereinu izmed vas je prinesel sv. Miklavž lo igrac-o. Oglejmo si jo. Iz oesa sostoji boben'! Xa kaj tolčemo? S čini tolčemo? Bobon vam je torej prijetna igrača. Tudi odrasli iinajo boben, pa j« večji in jim ni igrara. \' mestih in trgih sklicuje mestni stražnik z bobnanjem ljudi. Tudi vojaki iinajo boben. Vojaki morajo velikokrat v tujo krajo. Med potoma oživlja jih boben in vcselo pravijo vojaki, ko so bližajo tujeniu kraju: Bol)en bobna —¦ bam brbam Spet vojaki greino k vata. Ko pridejo v mcsto ali vas, pravijo ljudem: Boben liobaa — bam hrliata, Dobiih poslolj dajte aaia. Drugo jutro jih skliču zoput, l)oben in vesolo odkorakajo vojaki, rekoč: Buben bubna — batu brbaia, Danes gietau kaia drugaai, Gesar plača tu ia tam. Lj. Stiasnj- — Kanuiik.