K. Stnflln.
I MMjMt, i MfM, ZL MMril
»HI. lelo.
.Slovenski Narod* velja v Lj»M|aaU
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • •  ■  K 24-—
pol leta „ » • • • 9 12-— četrt leta m . . . . . 6*— na mesec   „     . • * .   « 2*—
v upravniStvu prejeman: celo leto naprej . , • .  K 22*— pol leta      m     • • • •   m H*-" četrt leta    M     • •  •  .   « 5*50 na mesec   ,.      ..... 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova mllea it 5 (v pritlični levo,) lolofoa ŠL 34.
lascrati veljajo: petero« topna peti t vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvari.
—— Pni-mim številka v ali a tO vinarja*. —
Na pismena aaiočila brez istodobne vposlatve naročnine
.Slovenski Narod" volja po po iti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     „      «    . .
četrt leta „ m , . na mesec    . _
K 25--. 13'-. 6*50 - 230
za Nemčijo:
celo leto naprej     ... K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej   .... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, tolafoa it SO«
Nesreča kranjske dežele.
Ogromno zvišanje doklad in veliki novi dolgovi — to je uspeh šestletnega gospodarstva klerikalne stranke z deželnim denarjem in ta uspeh je naravnost strašen, če se pomisli, da hoče klerikalna stranka iz naše ubožne dežele izprešati kar 1,600.000 K na leto novih davkov in ji obesiti še šest in pol milijona novih dolgov.
Leta 1908. je klerikalna stranka dobila deželno gospodarstvo v roke. Prejšnja večina je gospodarila pametno in vestno. Ravnala se je po načelu vsakega razumnega družinskega očeta, da mora vsaka družina izhajati s tem kar zasluži, da mora eti svojim razmeram primerno in ik vinar pametno in previdno obrniti, da bo kaj zalegel.
V letu 1908., ko so |•rišii klerikalci na krmilo, se je delalo še po načelih prejšnje narodno - napredne večine in konec leta narejeni račuji o deželnih izdatkih in dohodkih je pokazal, da je bilo to dobro. Končni račun za L 1908. je pokazal prebitka 9343 K. To je sicer pri deželnem gospodarstvu majhna vsota, a ravno ta svotica priča, da je prejšnja večina res pazila na vsak vinar, na drugi strani pa ves denar dobro porabila za ljudski blagor.
Komaj pa so se klerikalci v deželnem odboru dobro ogreli, so že začeli lahkomiselno in nepreudanio razmetavati denar. Končni račun za L 1909. že kaže primanjkljaja 24.478 K. končni račun za leto 1910. pa že kar 261.420 K primanjkljaja.
Zavedajoč se svoje dolžnosti do dežele in prebivalstva so narodno-napredni poslanci začeli svariti klerikalno večino in jo opominjati, naj bolje, pametneje in previdneje gospodari in tudi napredno časopisje je izpolnilo svojo dolžnost in s stvarnimi kritikami in energičnimi opomini opozarjalo klerikalno večino, da spravi s svojim zapravljanjem dež. denarja našo kronovino še na kam.
Toda neben opomin ni nič zalege!, nobeno svarilo ni nič izdalo, noben ugovor ni bil vpoštevan. Z drznim čelom so klerialci vsako očita-
nje tajili in bahavo so trobentah v deželnem zboru in v svojem časopisju, da dobro gospodarijo.
Kako dobro« je bilo to gospodarstvo, se je pokazalo že naslednje leto. Sklepni račun za 1. 1911. kaže že primanjkljaja 1,500.000 kron. Kar 1.500.000 K so klerikalci v enem letu več izdali, kakor pa so znašali deželni dohodki. Takrat je bil bankerot že očiten in neizogiben.
Zdaj je ta bankerot prišel. Deželi sicer ni treba nesti ključev na sodnijo in provzročitelji ne bodo zaprti — zaslužili bi pa to — ampak dežela bo naložila prebivalstvu, ki že zdihuje pod težo vsakovrstnih davkov in doklad, nova bremena. Enemu to vzela uro iz žepa. drugemu bo vzela zimsko suknjo, vsem bo podražila življenje in vse potrebščine, stanovanje, hrano, pijačo in obleko ter jim otežkočila obrt in zaslužek.
1.600.000 kron novih davkov hoče klerikalna večina na leto več izprešati. kakor doslej. Pri tem je pa pomisliti, da ji ostane od denarja, ki ga da država za plače učiteljev 'et-nih 350.000 K. kajti država bo dala za učitelje na leto 850.000 kron, klerikalci pa bodo za učitelje porabili samo 500.000 K. Če bi ne bilo državnega preodkaza, bi morali klerikalci doklade še bolj zvišati. Tako popoln, t-iko strašen bankerot je doživelo klerikalno gospodarstvo.
1,600.000 K novih deželnih doklad in šest in pol milijona novega dolga, od katerega bo treba seveda krvave obresti plačevati. To je strašno. Posebno hudo pa je, da je čisto nepotrebno, da je dežela prišla v ta položaj. Če bi bili klerikalci pametno in vestno gospodarili, če bi bili deželni denar previdno in pametno porabljali, bi ne bilo nikoli do tega prišlo. Navadno se izgovarjajo klerikalci s tem, da so zgradili toliko in toliko cest in vodovodov. Dežela potrebuje še veliko cest in vodovodov, a zgraditi se ne morejo vs< naen-rat. Postopalo se je pri zgn Ibi cest in vodovodov vseskoz pri ransko, tako da celi okraji niso nič ^ar dobili, drugi pa kar so hoteli n več, kakor je bilo treba. Te ceste n vodovodi bi še ne bili spravili d žele v
sedanjo nesrečo, spravilo jo je v to nesrečo razmetavanje denarja. Klerikalci so imeli denar za vse, kar je bilo v korist klerikalni stranki. Če je kje kak vpliven agitator hotel imeti nov hlev, pa so mu ga na deželne stroške zidali, če je hotel denar, je pa dobil >podporo«. Klerikalci so razmetali ogromno deželnega denarja za različne zadruge, ki niso drugega, kakor privatna podjetja posameznih klerikalcev, za klerikalna društva, nastavili vse polno koritar-jev, ki niso drugega, kakor klerikalni agitatorji, delali s pavšalnimi krediti tako brezvestno, da jih je njihov bivši glavar zaradi tega v posebni brošuri neusmiljeno ožigosal, in pod naslovom > deželna kultura,« uganjali vse mogoče stvari. Ker se klerikalci hoje, da bi napredni poslanci v dež. zboru vse to vzeli v pretres in razkrinkali to nezaslišano početje, pa skrbe zato, da dež. zbor sploh ne pride v po'* za, se baviti s temi stvarmi. Ni sej. in kadar so seje. ni nič tega na dnevnem redu in če začne na-precen rcslanec govoriti, mu vzamejo besedo in Če se brani, ga psu-jejo in ga izključijo. Tako je, kakor v kakem ciganskem taboru.
Ta nesreča, ki je prišla zdaj nad kranjsko deželo, da hočejo prebivalstvu naložiti letnih 1.600.000 kron več davka, kakor ga je bilo doslej plačati in šest in pol milijona novega dolga, ta nesreča je posledica brezvestnega gospodarstva in strankarskega ravnanja z deželnim denarjem. Nesramno so zapravljali, brezsrčno so razmetavali žulje izstradanega prebivalstva in tudi marsikateremu klerikalcu napolnili zasebne žepe.
Klerikalci dobro vedo. kaj so za-Kriviii. Radi bi bili še dalje zakrivali javnosti pravi položaj deželnega gospodarstva in goljufali prebivalstvo, da je vse v najlepšem redu, toda spravili so deželo v tako obupen položaj, da ne morejo več naprej. Suša je v blagajnah, denarja ni več, s kreditom je huda. fondi so izčrpani — ne preostaja drugega, kakor poseči ljudstvu v žep.
Prava, velika in huda nesreča ie zadela deželo Kranjsko. Ko so hodili Turki na Kranjsko, so poro-pali, kar so dobili in so zopet odšli
— prebivalstvo je imelo čas, da si je zopet opomoglo. Ko je potres opravil svoje delo. je nehal in ljudje so dobili podpore, da so si pomagali. Breme pa, ki je hočejo klerikalci naložiti prebivalstvu sedaj, bo pa trajno, otežkočilo bo vse življenje in zmanjšalo vsem zaslužke in zato je to hujša nesreča, kakor so bili turški pojezdi in veliki potres.
Iz govora poslanca dr. Ravnikarja v verif ikačni debati.
... Gospoda, prišli smo semkaj na sodelovanje. Ne morda iz kake nakrat vzbujene simpatije do stranke večine, ne tudi morda vsled kake želje, pomagati vam iz zagate, v katero ste zašli. Nočemo delati fakci-jozne opozicije, ker hočemo biti resna stranka. Vodi nas pri tem tudi še zdrav egoizem, ker se zavedamo, da vse posledice, bodisi dobre, bodisi slabe gospodarske politike, zadevajo predvsem mesta in trge, trgovino in obrt, vse največje davkoplačevalce te dežele, kojih zastopniki smo. Vzlic nepremostljivemu in — poudarjam — načelnemu nasprotstvu med nami in vami, hočemo sodelovati, ker še večja je ljubezen do ožje naše domovine, dežele Kranjske.
Gospod deželni glavar je v svojem nastopnem govoru odklanjal naše sodelovanje. Obračal se je le do stranke večine ter s še Ijubeznjivej-šimi besedami do gospodov iz vele-posestva. (Deželni glavar kliče govornika k redu. češ. da ni res, da bi odklanjal sodelovanje poslanca N. N. stranke.) Ta vtis, gospod deželni glavar, smo imeli vsi: pa nismo bili žaljeni in tudi ne izvajamo nobenih konsekvenc iz tega. (Deželni glavar kliče govornika ponovno k redu, grozeč mu, da mu vzame besedo.) Prijazno hočemo vsprejeti tudi vaše predloge in sklepe, ki so v gospodarsko ter socijalno korist naše dežele. Enako lojalnost smo pričakovali od Vas. Saj se nihče ne more ponašati, da ga je sama modrost. Iz tega še ne smete sklepati na kako zaupanje do vas in do vašega gospodarstva. Preveč je vže omajano to zaupanje, preveč varano. Niste izpolnili nad, ki
so jih pričakovali od vas, niste opravičili slovesa, ki je hodil pred vami.
Sedaj je opravičena skepsa, reserva ter največja opreznost. Seveda, ako tako briskno odklanjate naše sodelovanje, kakor smo to Čuli danes iz ust čestitega gosp. deželnega odbornika dr. Lampeta, potem izpremenimo tudi mi svojo taktiko. Brutalizirati se ne damo. Termometer upanja, da se ublažijo razmere, je po dogodkih v polpretekli dobi in po danes sestavljenem predlogu na razveljavljenje dveh naših mandatov, žal padel na ničlo. Domači boj je dosegel tako oj-strino, je postal takih oblik, da je uničeno vsako upanje na kako ubla-ženje. Ako eden vaših voditeljev iz-prašuje vest, ni li čez dan dovolj za-# ničeval svojega političnega nasprotnika, ako drug vaš voditelj, čestiti gosp. dr. Lampe pripadnike nasprotne stranke istoveti s krivopri-sežniki, kaj naj potem pričakujemo od na vaših shodih razpaljene množice?
Eno pa vam dam pomisliti, gospoda moja: boj na nož, ki ste ga bili inavgurirali, se ni obnesel. Vaš boj proti gasilstvu, učiteljstvu, proti kulturnim našim napravam, proti Sokol-stvu, gledališču. Glasbeni Matici, Slovenski Matici, Ciril-Metodovi družbi, ta boj je doživel fiasko. Posrečilo se vam je pač tuintam za nekaj časa zaustaviti delo, a rečem vam, da ste ravno s tem svojim postopanjem na drugi strani vzbudili dosedaj še speče delavne sile, vzbudili latentno energijo. Več dela je in boli intenzivno je to delo. To delo dviga oni zdravi idealizem naših očetov, ki nam veleva: vse za narodovo življenje. To delo je ustvarilo našemu narodu kulturno njegovo življenje. Da ;e to delo pravo, nam dokazuje dejstvo, da gre ljudstvo za nami, da je to delo pravo, nas ' uci dejstvo, da ste sedaj po-40 letih našega dela stoprav pričeli posnemati to delo. Ustanavljati ste začeli telovadne organizacije, glasbena društva itd. To delo vam ne uspeva, ker nima one etične podlage kakor naše delo, ker ima vse vaše delo strankarsko obiležje.
Boj na nož je brezuspešen, je Sisifovo delo. Škoda one gorečnosti, ki bi bila vredna boljše stvari.
LISTEK.
Kristalni zamašek.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(Dalje.)
— Zanimajte se za dramo, ki jo na odru igrajo, je mrmral Lupin, tu imam jaz svojo predstavo in dokler ta gorila ni ukročen . . .
To ni trajalo dolgo. Poslanec je težko dihal in glasno renčal. Naenkrat je umolknil. Lupinu ni preostalo nič drugega, kakor da potegne damo za seboj in z njo zbeži predno je bilo dano znamenje alarma.
Toda ko se je obrnil, je videl, da je bila dama izginila.
Hitel je iz lože in je dospevši na stopnišče videl damo, ki je zapuščala gledališče pri stranskih vratih vode-čih v ulico d' Antin.
Ko je pritekel na ulico je dama ravno vstopila v avtomobil in so se vrata za njo zaprla.
Prijel je za kljuko in hotel vrata odpreti. A iz avtomobila se je prikazala močna pest in je Lupina sunila v obraz, ne tako spretno, kakor je Lupin sunil Daubrecqa, toda izdatno.
Četudi se je Lupinu zabliskalo pred očmi, vendar je imel čas in prisotnost duha, da je spoznal človeka, ki ga je sunil, kakor tudi človeka, ki
je. oblečen za šoferja, vodii avtomobil.
To sta bila Grognard in Le Ballu, ona dva moža. ki sta na večer vloma v Enghienu veslala čolna, dva prijatelja Gilberta in Vaucherava, iz kratka, dva člana Lupinove družbe.
Prišedši v svoje stanovanje v ulico Chateaubriand je Lupin, ko si je bil opral okrvavljeni obraz, obležal na fotelju kakor mrtev. Prvikrat v življenju ga je pretresel bolestni čut, da je izdan. Prvikrat se mu je zgodilo, da so se njegovi bojni tovariši obrnili proti njemu, svojemu poveljniku.
Mehanično, samo da bi pregnal te misli, je vzel v roke doposlane mu večerne liste. Med zadnjimi novicami v enem teh listov je čital:
»Vlom v vilo Marija Terezija. Posrečilo se je razkriti in dognati identiteto Vaucherava, enega izmed tistih, ki so na sumu, da so umorili služabnika Leonarda. Vaucheray je skrajno nevaren bandit, že kaznovan in dvakrat pod drugim imenom kon-tumačno obsojen zaradi umora. Ni dvoma, da se bo dalo dognati tudi ime njegovega sokrivca Gilberta. V vsakem slučaju pa spravi preiskovalni sodnik to stvar čim prej pred obtožilno oblast. Občinstvo ne bo moglo reči, da postopa justica počasno.«
Med drugimi časopisi in pošiljat-vami je ležalo tudi pismo.
Ko je Lupin to pismo zagledal, se je prestrašil.
Naslovljeno je bilo na gospoda plemenitega Beaumonta Mihaela.
— Ah, je zajecljal, pismo od Gilberta ... .
Pimo je obsegalo samo nekaj besed:
»Patron, na pomoč! . . . Mene je strah . . . mene je strah . . .«
Naslednja noč je bila za Lupina zopet noč brez spanja in hudih sanj. V teh sanjah je zopet videl strašne prizore, ki so mu pretresali dušo.
Ubogi dečko, je mrmral Lupin, ko je naslednje jutro novic prečital Gilbertovo pismo. Kako mora trpeti.
Od prvega dne, kar je bil spoznal tega velikega mladega moža, tako brezskrbnega in tako veselega življenja, ga je imel rad. Gilbert mu je bil tako udan, da bi se bil dal zanj ubiti. Lupin pa je ljubil tudi njegovo odkritosrčnost, njegovo dobrovoljnost, njegovo naivnost in njegov srečni obraz.
Gilbert, mu je dostikrat rekel, ti si pošten človet Lej, na tvojem mestu bi jaz popusrll ta naš poklic in bi postal spodoben človek.
— Koj za vami patron, je s smehom odgovoril Gilbert.
— Ti ne maraS?
— Ne patron. Spodoben človek, ta mora trdo delati in garati; to je bil morda moj okus, ko sem bil manjši, a izgnali so mi to.
— Kdo so tisti, ki so ti to izgnali?
Gilbert ni dal na to odgovora. Molčal je vedno, kadar je bil vprašan za prve čase njegovega življenja in Lupin ni vedel o njem nič drugega, kakor da je sirota od prvih let, da je živel tod in tam pod različnimi imeni in opravljal najrazličnejše posle. Gilberta je obdajalo nekaj skrivnostnega, nihče ni ničesar mogel izvedeti o njegovi osebi in kazalo se je, da tega tudi sodna preiskava ni v stanu storiti.
Kazalo se je pa tudi, da ta negotovost čisto nič ne zadržuje justice pri njenem delu in da hoče Gilberta pod tem ali kateremkoli drugim imenom kot Vaucheravevega sokrivca postaviti pred poronike in ga z enako neizprosnostjo udariti.
— Ubogi dečko, je vzdihnil Lupin. Da ga zdaj tako preganjajo, tega sem pač jaz kriv . . . Boje se, da uteče iz ječe, zato hite, da bi prišli do konca . . . najprej do obsodbe . . . potem do obglavljenja . . . Dvajsetleten deček! In ta ni nikogar umoril in je samo morilčev sokrivec.
Lnpin si je bil svest, da je popolnoma nemogoče kaj storiti za ubeg Gilberta iz ječe in da mora svoje moči osredotočiti na kako drugo stran, da obvaruje prijatelja pred grozečo usodo. A kaj naj stori in kje naj začne? Ali naj opusti zasledovanje kristalnega zamaška?
Ni se mogel za to odločiti. Sel je samo v Enghien, kjer sta stanovala Grognard in Le Ballu, a ni ju našel; izginila sta na večer umora  v vili
Mariji Tereziji. Sicer pa se je Lupin bavil samo z Daubrecqom in se ni hotel z nikomur drugim baviti, kakor z Daubrecqom.
Niti o ugankah ni hotel razmiš-Ijevati, ki so se mu vsiljevale: ne o izdajstvu Grognarda in Le Balluja. ne o njiju zvezi z damo s sivimi lasmi, da, niti o tem, da je on sam predmet vohunstva. •
— Molči. Lupin, je rekel sebi, kadar ima človek mrzlico, dela napačne sklepe. Molči torej in nikar nič ne ugibaj. Nič ni bolj neumno, kakor sklepanje od ene stvari na drugo, če nimaš zanesljivega izhodišča. Tako zaideš najlaglje v kako past. Poslušaj svoj instinkt. Poslušaj, kako ti veleva srce hoditi in ker si navzlic vsemu vendar prepričan, da se suče vse okolu tega vražjega kristalnega zamaška, išči ga še naprej. Na lov na Daubrecqa in na njegov zamašek!
Lupin ni čakal, da je prišel do tega spoznanja, ker je po njem že uredil svoje delovanje. Ob uri, ko je tako sam s seboj modroval, je sedel — odblečen kot majhen zasebnik z velikim ovijalom okrog vratu in s starim dežnikom v roki — tretji dan po dogodku v gledališču na klopi v ulici Viktor Hugo, precej daleč od parka Lamartine. Po njegovem naročilu je morala Viktorija vsako jutro ob isti uri priti mimo te klopi.
— Dat ie ponavljal, kristalni za-inaSek — cd tega je vse odvisno.. • Ko bi ga imel! (Dalje prih.)
Nate moč h ▼ tem boju odporna sila se Je povišala. Naše delo se Je organizralo in sistemiziralo. Zaveznike smo dobili v vseh onih, ki ste jih mamili s svojimi obljubami, obljubljali ste jim modrino z neba, ki pa so do danes bridko razočarani. Velikopoteznost vaše gospodarske politike Je v konkurzu. kar dokazuje danes predloženi proračun. Kmeta niste znali privezati na grudo, izseljevanje je močnejše, revščina hujša ko kedaj. S svojo učenostjo ste pri kraju.
Morate torej računati z dejstvom, da smo tu. najti morate modus vrvendi z nami. Boj v dosedanjih formah ne vede nikamor. Grizemo se drug drugega, uničujemo se, korist ima — tretji.
Ne govorim tega iz bojazni: Dosedanji potek boja kaže. da se vas ni treba bati. Vse kaže, da je zmagoslavni pohod S. L. S. le neznatna epizoda v zgodovini naroda sloven-skega.
Ako apeliram na vas. da imej boj bolj urbane oblike, storim to iz globokejše misli (Dr. Lampe ugovarja.). Glejte, g. dr. Lampe, v prvi seji tega zasedanja ste govorili o grozeči nevarnosti slovenskemu delu Koroške ter poudarjali, da sega germanizacija na Kranjsko. Pritrjeval sem vašim besedam (poslanec Jarc: Pisali ste pa proti!). Tisto pa je veljalo vam, g. profesor Jarc! Omenjali ste g. Lampe, da s stališča monarhije ne gre, da bi se z nami tako postopalo.
Vprašam vas pa, ali nimate vsega vzroka, da si trkate na prsa ter kličete mea culpa. Krivdo indirektno, da o direktni ne govorim, nosite gotovo vi. Glejte, danes sedimo že tri tedne v tej zbornici in vse tri tedne ne premišljujete drugega, kako bi ubili prokleta dva »liberalca«. Vse vase žitje in nehanje je prožeto z živ-Ijensko mislijo, kako ubijati rodnega *brata. Zato Je tako klaverna naša politika na Dunaju. In to v času, ki ga smemo za nas Jugoslovane imenovati zgodovinsko razdobje. Drugi narodi vstajajo in dele se jim njihove pravice. Le mi ždimo, kakor bi čakali na svojo smrt. Bojim se, da bo zgodovinar enkrat zapisal besede: velika doba je našla majhne ljudi. Jenjajte torej s svojim Šovinizmom,ki vam čisto gotovo ne prinese od vas zaželjenega sadu! Kaj si bodo naši bratje ob mejah mislili? Edini parlament, ki ga ima slovenski narod, pa ne zna drugega, kakor delati obstruktivno politiko!
Sem pri kraju. Ali naj še apelu-jem na politično dostojnost? Odve-žite me tega, gospoda moja, in glasujte za moje predloge. Končam pa z besedami blagopokojnega poslanca gosp. Višnikarja iz debate leta 1909., ki vam je zaklicali moč imate, da razveljavite mandate — pravice nikdar!
Dolgotrajno viharno ploskanje je sledilo tem besedam. Somišljeniki čestitajo govorniku, klerikalci so ves. čas motili govornika s hrupnimi medklici. Vsak stavek jih je zadel v živo in dali so si duška s surovostmi. Odlikovala sta se zlasti megleni dr. Zajec in duhoviti Jarc, kar pa govornika nikakor ni spravilo iz njegove mirnosti. Bil je dan obsodbe za klerikalce. To se je poznalo zlasti poznejšemu govoru dr. Lampeta, ki je strupeno odgovarjal, metal po zbornici s psovkami, očital laži ter izrekel pavšalna sumničenja. Ta Lampetov govor je kazal najbolje, kako jim je zmanjkalo — argumentov.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 25. februarja.
Današnja seja načelnikov de-želnozborskih klubov, katere so se udeležili vsi načelniki, bi bila imela odločevati o usodi spremembe gra-škega volilnega reda. Deželni glavar grof Edmund Attems je povedal, da je deželni odbor sklenil, ne pripustiti že sedaj sprejetje načrta, ki je preobširen, pač pa naj se stavi na dnevni red prvo branje, potem naj se stvar odkaze odboru za občinske zadeve, potem pa zopet deželnemu odboru, razpravlja naj se pa o stvari v jesenskem zasedanju deželnega zbora. Kar se predlogov o spremembi volilnih redov drugih avtonomnih mest tiče, naj se enako postopa. O tem poročilu se je razvnela debata, v katero so posegli dr. Schacheri, dr. Korošec, dr. Kukovec in Reitter. Dr. Schacheri je želel izvedeti, ali sploh pride do jesenskega zasedanja, ali bode pa deželni zbor raz-Duščen. Deželni glavar je odgovoril, da se je o razpustu govorilo pač, če bi bil deželni zbor popolnoma dela-nezmožen, kar se pa ni obistinilo. Zato se po informacijah deželnega glavarji pri osrednji vladi, more pričakovati, da bo deželni zbor še sklican v jeseni. Načelnik nemško-nacijonalnega kluba Reitter pravi, da mora v jeseni štajerski deželni zbor zasedati, ker se mora enkrat
doseči reden proračun za uiufrldnfc
leto. Če ne bo sedanji deželni ibor v jeseni zasedal, mora pa biti takrat sklican že novoizvoljeni deželni zbor in se na) v tem slučaju izvrši kmalu razpust in razpis novih volitev. Ali je govoril Reitter iz srca, je pa vprašljivo. Misliti je pač, da bo v jeseni stari deželni zbor brez sprejetja rednega proračuna prazno slamo mlatil, kakor sedaj. Glede spremembe volilnega reda za Celje, Ptuj in Maribor je vztrajal dr. Korošec pri tem, da se zadeva skupno, brez debate in hrupa, odkaže odseku za občinske zadeve. Dr. Kukovec je pa dodatno poudarjal, da se mora stvar tudi končno rešiti, ker je to pravična zahteva manjšin v mestih Celju, Ptuju in Mariboru in ta mesta niso sposobna v gospodarskem ožini napredovati, dokler vladajo tam na podlagi zastarelih volilnih redov klike, ki same niso sposobne ta mesta gospodarsko dvigniti. Nevarnosti ni, da bi se s takimi spremembami sedaj vladajoče stranke potisnile v manjšino, pač je pričakovati, da se vladajoče klike, če manjšine hočejo še dalje tlačiti, kakor doslej, onemogočijo in da bo za njih potem še slabše, vsi skupaj pa trpimo gospodarsko škodo. Poslanec Reitter pravi, da priznava, da je javna volitev v smislu zastarelih volilnih redov nevzdržljiva, vendar pa nemško-nacijonalni klub noče v deželnem zboru vsiliti spodnještajerskim mestom novih volilnih redov, razun če ta mesta kaj takega sama predlagajo, kakor se je zgodilo v Gradcu. Dr. Korošec, dr. Kukovec in dr. Schacheri so mnenja, da ima deželni zbor volilne rede sam izpremeniti, če občine nočejo nastopiti te poti. Dr. Kukovec priporoča, naj nemško - naci-jonalni klub sam v tem smislu vpliva na spodnještajerska mesta.
V seji deželnega zbora je zavzela največ časa razprava o železnici iz Maribora v Zeleni travnik, katera pa ima malo šans. Govorili so: Ne-ger. dr. Korošec, Horvatek in dr. Puchas. Ali imamo Slovenci vzrok, ogrevati se za to progo, je zelo vprašljivo, zato je bil govor dr. Korošca pač odveč. Odveč je bila tudi interpelacija, katero so stavili slovenski klerikalci zoper slovenskega zdravnika dr. Goričarja v Mozirju, češ, da v gornjegrajskem okraju ni cepil koz. Danes zoper slovenskega dimnikarja, jutri zoper slovenske stavbnike. potem zoper slovenske zdravnike, za kulisami zoper slovenske učitelje, to je res vzorna slovenska politika. S tem se slovenska politika v Gradcu mora le kompromitirati. Take nesramnosti se zgode celo v klubu, v katerem sedi kolega napadenega zdravnika dr. Jankovič! Nemške stranke so se zedinile, predlagati v tem zasedanju, da se zakon o učiteljskih plačah sklene v prihodnjem zasedanju in naj ima veljavo za penzijoniste že s 1. majem tega leta. S tem so učiteljstvo zopet malo potolažili.
I ker kumira ▼ svet nudbah.
Državnoželezniški sluge.
Po zaključku pogajanj s f! anč-no upravo je železniško minist stvo sedaj ukrenilo, da naj velja od . januarja 1914 naprej za državno, lez-niške sluge dveletna napredo alna doba namesto dosedanje triletn dobe. Ta korak pomeni le nov del * izvršitvi resolucije državnega zbora iz leta 1911 glede izboljšanja materi-jalnega stanja državnoželezniških nastavljencev. Dveletno napredovanje državnoželezniških slug obremenjuje izdatke državnih železnic za letnih 3*2 milijona kron, ki naj se pokrijejo iz ostanka od vlade poleti 1913 obljubljenih 15 milijonov.
Bosanske železnice.
Kakor poroča ^Neues Wiener Tagblatt , je dobilo skupno finančno ministrstvo že pred daljšim časom razne oferte, s katerimi se mu ponujajo sredstva za gradbo bosanskih železnic pod gotovimi pogoji za posojila. O teh ponudbah se vrše tudi že pogajanja, ki pa sedaj še nimajo obveznega značaja, ker je bila predloga pač sprejeta v ogrski poslanski in magnatski zbornici ter v bosanskem deželnem zboru, avstrijski parlament pa predloge še ni rešil Načrti za te železnice so pač že dolgo končani in tudi finančna stran načrtov je, kakor smo svoj čas poročali, teoretično že rešena. Vsled tega se je tozadevna akcija omejila samo na gotova preddela, kakor trasiranje in razpis za prevzetje goto* vih delnih prog, tako med drugim proge Bugojno - Aržano kot priklopne proge na dalmatinske železnice in prog Šamac - Doboj in Do-boj - Sarajevo. Seveda se v nobenem oziru ni zgodilo še nič odločilnega. Zdi se pa, da skupno finančno ministrstvo misli ravno sedaj na najetje posojila za gradbo teh železnic
o po-
lM|aiil|fl
Precej veliko zahtevano Je, če hoče princ Wied biti že sedaj albanski knez. Pomislite, knez. ki še nima krone, njegov prestol je še pri mizarju, žeslo morajo še skovati, knez, ki še ni izdal manifesta na svoj narod, knez, ki svojega naroda še ni videl, razen par kabinetnih eksem-plarov, knez, ki niti še ni videl svoje kneževine. Veliko zahteva princ VVied, ko pravi, da je zasedel albanski prestol dne 21. februarja. No pa to veselje mu radi pustimo, kakor je pač tudi brezpomembno, če se bo res ob prvi obletnici zasedenja albanskega prestola, to je dne 21. februarja 1915 proglasil za kralja. Vladarje, zlasti pa kralje so nam opisovali, še ko smo platno prodajali, vedno s krono na glavi, menda živi tudi med Albanci podobna pravljična podoba, zato so begi, ki so ponudili princu Wiedu prestol, obenem vzeli princu in princezi mero okrog glave in naročili v Berlinu dve kroni. Pravijo, da ti kroni ne bosta napravljeni po šabloni, marveč da sta obroča, ki ju krasi zgoraj zvezda, namesto običajnega križa. Kje pa je sedaj krona Skender bega, o kateri se je toliko govorilo? Pa tudi zaraditega nam ne bodo rasli sivi lasje. Večjega pomena za princa je pač splošno mnenje ruskih krogov, ker se mudi ravno sedaj v Petrogradu. Londonski »Daily Telegraph« piše o tem, da smatrajo merodajni ruski krogi Albanijo pri najboljših željah za novo kneževino, za samovlade nezmožno in naloge, ki jih bo moral prevzeti novi vladar, naravnost za neizvedljive. Albanska gorska plemena med Bojano in reko Skumbi se že pripravljajo k vstaji in novi vladar tudi pri katoličanih ne bo našel zaslom-be. ker je protestant.
Pismo iz Bolgarije.
V Sofiji, 22. februarja.
Volilna borba je v popolnem tiru. Vlada dela z vsemi sredstvi na to, da bi si priborila pri novih volitvah večino v sobranju.
Zlasti se trudi, da bi si izvoje-vala zmago s svojimi kandidati v novih pokrajinah, kjer so to pot prvič razpisane volitve.
Toda. vse kaže na to, da bo tudi to pot doživela vlada popolen fiasko kljub temu, da po vseh okrajih sam ministrski predsednik dr. Radosla-vov agitira za vladne kandidate.
V Sofiji sami ni misliti na to, da bi prodrli avstrofilski kandidatje. Tu je protivladno razpoloženje od zadnjih volitev še naraslo, a že zadnjič je v Sofiji zmagala na vsi črti opozicija.
Pretekli teden je ministrski predsednik dr. Radoslavov odpotoval iz Sofije in se napotil v Strumico agitirat za vladne kandidate.
V isti noči, ko je odšel, so bili na vseh vogalih carskega dvorca nalepljeni ogromni lepaki s to - le vsebino:
To poslopje se  daje v najem, ker so Ferdinandu Koburžanu dnevi
šteti!«
Policija je seveda že zjutraj na vse zgodaj opazila lepake, ni jih pa mogla odstraniti takoj in neopaže-no, ker so bili vešče in močno nalepljeni, da je policija rabila prav mnogo časa, da jih je odstranila.
Stvar se je vsled tega izvedela v javnosti in ni ostala prikrita niti prebivalcem carskega dvorca.
Še dopoldne je izvedel o dogodku car Ferdinand. Bil je silno razjarjen. Poklical je k sebi policijskega načelnika ter nad njim stresel vso svojo jezo. Tolkel je ob mizo in mu grozil s takojšnjim odpustom iz službe, češ, da je pokazal svojo popolno nesposobnost, ker ni mogel s svojimi organi preprečiti, da bi »politična sodrga«, tako se je izrazil Ferdinand, ne izbijala šal in dovtipov iz vzvišene vladarjeve osebe.
Nato je dal pozvati načelnika kabinetne pisarne ter mu ukazal, naj nemudoma brzojavi ministrskemu predsedniku dr. Radoslavovu, da se brez odlaganja vrne v Sofijo. Toda nesreča je hotela, da Radoslavova niso mogli dobiti z brzojavko, kar je carja še bolj razjarilo.
Dal je ukaz, naj se vse pripravi za njegov odhod, fte njegovo povelje so spravili v zaboje vse dragocenosti in, kar se doslej še ni nikoli zgodilo, tudi carski arhiv. Obenem je dobila železniška uprava naročilo, naj ima neprestano takoj za odhod pripravljen dvorni vlak.
Medtem se je vrnil ministrski predsednik dr. Radoslavov, kateremu se j« končno posrečilo, pomiriti in potolažiti carja.
Govori pa se, da je car Ferdinand izrecno izjavil, da odpotuje iz
Bolgarske brezpogojno, čim se končajo volitve v narodno sobranje zanj in za vlado — neugodno.
Vsa javnost je seveda o tem prepričana, da bo vlada kljub terorizma in nasilstvu doživela tudi pri teh volitvah popolen poraz. Ali bo potem car Ferdinand izvedel svojo grožnjo in zapustil Bolgarsko? Vsa poštena bolgarska javnosti se tega nadeja in vsa Bolgarska si bo oddahnila, ako Koburžan končno res stori to, kar sedaj napoveduje ...
Druga seja državnega sodišča, pred katerim stoje bivši ministri dr. Genadijev, dr. Gudev, Savov in tovariši, sami somišljeniki sedanje av-strofilske viade, ker so poneverili in pobasali 9 milijonov državnega denarja, bi morala biti v sredo, dne 25. [beruarja.
Toda, kakor se zatrjuje, se bo ta seja odgodila in se bo vršila šele sredi meseca marca — po končanih volitvah v narodno sobranje. Čemu? Vlada že ve, zakaj, ker bi sodna razprava lahko neugodno vplivala na izid volitev. Seve, če se sodno, nad vsak dvom vzvišeno uglavi in dože-ne, da so dr. Genadijev in tovariši res pobasali kar 9 milijonov iz državne blagajne, kje se bo našel pošten človek, ki bi volil za poslance notorične tatove?!
Sicer pa ta afera ne bo dr. Ge-nadijevu toliko škodovala, kakor najnovejše razkritje »Preporca«, glasila demokratske stranke in bivšega ministrskega predsednika dr. Malinova.
^Preporec<; namreč javlja, da je bil dr. Genadijev v turški službi in da je do začetka vojne opravljal posle pravnega zastopnika pri turškem komisarijatu v Sofiji, za kar je dobival letne plače 17.000 levov.
Ce je ta vest resnična, vzroka nimamo, da bi o tem dvomili, potem je pač v bengalični luči razjasnjena vloga, ki jo je igral dr. Genadijev med vojno, pojasnjen tudi njegov, sicer nepojmljiv trud, da pride do vojne med balkanskimi zavezniki — v prid Turčije, v katere službi je dr. Genadijev stal.
Dr. Genadijev ie torej naščuval Bolgarsko na vojno proti Srbom in Grkom v svrho, da lahko potem Turčija Bolgarski odvzame zopet Odrin! In tak notoričen izdajalec še vedno more igrati vodilno vlogo v Bolgarski! Uboga Bolgarija!
Štajersko.
Do kdaj traja zasedanje štajerskega deželnega zbora. Ker se državni zbor skliče šele na 5. marca t. L, imel bode štajerski dež. zbor tudi še 2. in 3. marca redne seje. Potem se odgodi.
Dr. Benkovič in dr. Korošec še nista premagala dimnikarjev. Dotični predlog je v obrtnem odseku štajerskega deželnega zbora — propadel. Večina ima pomisleke snaženje dimnikov prepustiti samovolji kmečkih županov.
Volilni škandal pri volitvah v okrajno bolniško blagajno pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Okraj Sv. Lenart ima svojo bolniško blagajno, katera je še do sedaj v nemčurskih rokah. Ob ustanovitviji tega zavoda se takratni vodilni Slovenci niso prav nič brigali za njega in tako je prišlo, da so se v njem vgnjezdili maloštevilni nemškutarji ter ga drže, kakor kakšno svojo domeno. Pri tem delu jim pridno pomaga tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Pred dvema letoma poskušali so Slovenci prvič naskočiti ta zavod, volilna mahinacija pa je dosegla, da so na papirju kljub veČine oddanih slavenskih glasov vendar zmagali Nemci. Pritožba bila je brezuspešna! Vzrok je bil predvsem v tem, da Slovencem ni bil znan tajinstveni volilni aparat. Tokrat so prišle volitve nenadoma. Med tem, ko so bile volitve po pravilih poprej vedno meseca maja, v času, ko so pravzaprav vpisani vsi delojemalci, bile so razpisane to leto že meseca februarja. Brzojavna pritožba je pokazala, da so si nemškutarji brez vednosti Slovencev spremenili pred očmi c. kr. okrajnega glavarstva pravila tako, da se imajo vršiti volitve že sedaj in to radi tega, ker sedaj ni nobenih tesarjev in z!aarjev, ki so kot volilci najbolj nevarni nemški vladi. Da bi Slovencem onemogočili vsako volilno agitacijo, prepovedal je pek Kajetan Heiter, načelnik tega famozne-ga zavoda dr. Gorišeku prepis imenika volilcev. Šele po osebni intervenciji c. kr. komisarja se je udal ta radi svojih snažnih žemelj sloveči pek. In na dan volitve! Pestra družba sedela je pri mizi kot tako vzorna volilna komisija. Slovenci prišli so korporativno na volišče ter hoteli oddati svoje glasovnice. Tu naznani na enkrat Franc Senekovič, da zahteva volilna komisija, da se mora-
jo pisati kandidati, katerih je bilo pri delodajalcih 12, pri delojemalcih pa 27, na listke, katere so neposredno pred glasovanjem izročili volilcem. Ta protipostaven zahtevek zavrnili so vsi slovenski volilci z vso odločnostjo ter podpisali na zapisnik svoj protest. Klub temu so bili baje slej od Slovencev oddane glasovnice spoznane za pravilne, samo da so Slovenci propadli za štiri glase!! Za počt! Volitev sama kar mrgoli ne-postavnosti. Radovedni smo, kaj poreče k temu c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Če potrdi te volitve kot pravilne, potem-je pač volitev v bolniško blagajno samo podla komedija vladajočega odbora z tudi blagajne, nevredna urejene državne uprave!
Maskarada   Celjskega Sokola,
Iz sokolskih krogov smo prejeli sledeči dopis: Razveselil nas je obisk, posebno če uvažujemo številne druge prireditve v letošnjem predpustu. Pogrešali smo sicer marsikoga, a onim, ki so nam ostali zvesti, gotovo ne bo žal tega večera: vladala je neprisiljena radost v odkritosrčni sokolski družbi. Pestra skupina krasnih mask je kmalu priklicala veselo razpoloženje v okusno dekorirano dvorano, kjer je na skalnatem postamentu s plesnim redom vabila soha Sokola s slovensko trobojnico odlične goste na ples ob ljubkih zvokih slovenske godbe; omenimo, da je narodna godba celjska pod vodstvom g. Engererja žela vse priznanje in nismo prav nič pogrešali vojaške godbe, ki je zadnji čas na škodo razvoju naše prišla že kar v modo. Četvorke je izborno aranžiral naš ljubi znanec br. Žarko Sudič iz Amerike, »besedo« br. Tonče Kurnik; v kavarni pa sta marljivo stregli ga. Belovič in ga. Pere. Skratka bil je lep večer.
Telovadno društvo »Sokol« na Vranskem vprizori v nedeljo, 1. marca ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 19. marca ob 3. uri popoldne krasno, a malo poznano ljudsko igro v 4. dejanjih -Lovska kri«.
V Vrhovem dolu pri Lembahu je bil izvoljen za župana nemškutar Jožef Kreiner.
Iz Maribora. Umrla je vdova po pokojnem šolskem svetniku Majci-gerju, gospa Ana Majciger, stara 82 let. Bila je na glasu zaradi svoje do-brotljivosti napram revežem. Sin iz prvega zakona, dr. A. Žnidarič, je notar v Ilirski Bistrici.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 1. sušca 1914 ob pol 8. zvečer vprizori na našem odru celjsko dramatično društvo krasno Sudermanovo dramo »Tiha sreča*. Da je to res lepa drama, vam pove že naslov igre. Dejstvo, da nastopijo tokrat naši bratje Celjani prvič kot gostje na našem odru, bodi slavnemu občinstvu zagotovilo, da bodo celjski igralci vse svoje moči napeli, da vspe igra čim najlepše. Zatorej kliče in vabi mariborsko dramatično društvo vse Slovence iz Maribora in okolice, kakor iz Lembaha, Bistrice, Ruš, Vuhreda. Vuzenice itd. na eni strani in iz Hoč, Slivnice, Rač. Podove. Št. Petra, Pesnice, Št. Lenarta itd. na drugi strani, da pridejo zanesljivo k tej svečanostni predstavi, ki bo vam nudila dovolj užitka, a zaeno bodete tudi s svojim obilnim pose-tom pokazali svoje simpatije do naših dragih sosedov - Celjanov. Torej 1. marca vsi v Narodni dom! Gotovo pa naj vsaj tokrat pridejo oni, ki še letos niso videli igralcev na našem odru! Vam pa, dragi Celjani, zakličemo: Prisrčno pozdravljeni! Režijo vodi g. Molek; sodeluje orkester »Glasbenega društva«; pred-prodaja vstopnic pri g. Weixlnu. Glavni trg 22, kjer so tudi lepaki brezplačno na razpolago.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V torkovi seji je bilo 6 vlog in predlog posl. Aichelburg - Labia glede novih predpisov glede zdravljenja ubožcev in glede izvrševanja obrti konjača. Predlagatelj je prosil, da bi se izročila predloga takoj pravnemu odseku, posebno še, ker so stari zakoni že zelo zastareli in datirajo se od 1. 1853. Predlog je bil odkazan odseku. Nato so se obravnavale razne stavbinske zadeve, nakar je bila seja končana. Prihodnja seja se je vršila včeraj. Obravnavalo se je o reviziji lovskega zak. in je bila preložena na drugo zasedanje. Dalje je dobil deželni odbor pooblastilo, da sme na željo vlade pri vseh zakonskih načrtih, ki jih sprejme deželni zbor in ki potrebujejo sankcije in potrjenja od vlade, iz vi siti male izpremembe ali poprave, ki ne premene bistvenega namena zakonskega načrta. — Nato se je razvila v zbornici precej dolga in živahna debata glede pomanjkanja kmetskih delavcev v deželi. Sprejeti so bih sledeči predlogi Deželnemu
kulturnemu svetu se dovoli 2000 K za podelitev hranilnih premij za kmetijske delavce in sicer vsako leto, tako, da naraste na 10.000 kron. Dalje se mu dovoli za izboljšanje delavskih stanovanj letno podporo 2000 K. Dalje se povrnejo obresti od onih posojil, katera so vzeli posestniki v svrho zgradb delavskih družinskih hiš. Temu je sledilo posvetovanje glede deželnega proračuna. V generalni debati je govoril prvi posl. Grafenauer. Po njegovem govoru je bila seja prehinjena.
Zopet korak naprej. Drugo slovensko šolo namerava ustanoviti Ciril - Metodova družba v Vodičji vasi na Koroškem. Med slovenskim prebivalstvom je zavladalo za novo solo veliko zanimanje, grdo pa gledajo seveda Nemci, ki bi radi po-nemčili vse naše otroke, katere love na vse načine in jih vtikajo v nemške šole. Ustanovitev te šole je res sila važen korak za koroško Slovenstvo in se opozarja slovensko občinstvo, da obilno podpira omenjeno družbo, ki je rešila že toliko slovenskih otrok iz tujih krempljev in jih vrnila svojim materam, svojemu narodu.
Umor na svatovanju. Pri Sv. Jakobu se je vršilo v gostilni pri Lin-denbauerju na pustno nedeljo veliko kmetsko svatovanje. Med svate se je vsilil tekom popoldneva nepovabljeni 251etni hlapec Karel Bauer in je nadlegoval goste. Gostilničar je zaradi tega Bauerja trikrat vrgel iz gostilne. Kmalo pa se je Bauer zopet vrnil. V sobi je skočil nenadoma na posestnika Freitag. kljub temu. da se ra zanj še zmenil niin ga je sunil z no-*em v vrat. Mos se je zgrudil, bil je aenkrat ves v krvi. ker mu je presekal nož glavno žilo in je bil v par minutah mrtev. Mož zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Bauer ie po umoru pobegnil. Včeraj so ga našli orožniki v sosedni vasi in so ga aretirali.
Primorsko.
Garnizijske spremembe. Bri-tradno poveljstvo 44. deželnobramb-~e infanteriiskc brigade pride v Pulj. 1. batalijon dežeinobrambnega polka št. 27 pride na poletne šracije ob meji. polkovno poveljstvo pa v Kobarid. Trdnjavski artilerijski batalijon št. 10 pride v Gorico.
SOOletnico ustoličenja koroških vojvod na Gosposved. polju bodo davili tržaški Slovenci dne 4. aprila s spominsko akademijo in z manife-stacijskim zborovanjem za obmejne Slovence.
Hrvaška šola v Trstu. — Sla-vizaciia Trsta. Laški Tržačani se silno boje napredka Slovencev in Hrvatov v Trstu, katerega ne morejo ustaviti kljub temu, da so se zvezali 7 Vemci. Sedaj jih je navdal zopet strah in ta strah je velik, kakor pri-pozna »Piccolo« sam. Slovani hoče-jfl Trst kar preplaviti in nagnati Italijane v Italijo, tako nekako izzveni Piccolova« himna strahu proti Slovanom. Do sedaj so nas napadali samo Slovenci in so dosegli res velike uspehi na naš račun. Sedaj pa so nas začeli napadati še Hrvati. Ustanovili hočejo hrvaško šolo in to samo zato. da obrnejo pozornost tudi drugih slovanskih narodov na Trst, kar zna postati za laški značaj mesta Lsodno (?) In res so Hrvatje dosegli že deloma svoj cilj. Cela Hrvaška se je začela zanimati za to akcijo. Izostala ni celo oficijalna Hrvaška. — Ban sam je dal za to šolo 2000 K, hrvaški sabor 5000 K, -»Hrvaška straža« 1000 K. deželni odbor dalmatinski pa naznanja, da bo vzdrža-val na šoli dva učitelja. Piccolo« vidi v tem epidemijo splošne rado-darnosti za slovansko stvar v Trstu m s strahom gleda velikansko novo gibanje Slovanstva proti Italijanom v Trstu. V pomirjenje laških razbur-j.iih duhov lahko povemo, da ustanovitev Šole za hrvaško deco v Trstu, še ne pomeni slaviziranje Trsta, marveč ima edino le namen, ohraniti ^rvasko deco hrvaškemu narodu, v kar »e vsak narod, ne samo opravičen, marveč moralično prisiljen.
Rače. Eden najbolj zagrizenih nemškutarjev v Racah pri Mariboru g. Jožef Jeglitsch je ponovno razpo-al v Trst v zanjke vlovljene zajce m sicer po 50 zajcev skupaj. Sedaj ie zadevo tukajšnje orožništvo poizvedovalo in jo izročilo mariborskemu Kazenskemu sodišču.
Volitve v istrsko zdravniško zbornico so že razpisane. Imenik volilnih upravičencev je priobčen v uradnem »Osservatoru«, reklamacije se morajo vložiti do 5. marca pri namestni^tvu.
Uboj z dežnikom. Na Reki je sunil med prepirom voznik Anton Ben-čič iz Šmihela pri Postojni voznika Orožma z dežnikom v vrat.Prebil mu ie glavno žilo in Oražem je kmalo po sunku umrl.
Smrt na pod od plesa. Blizo Ilovice pri Reki je zašla dekle Mateja
Valičeva, ki se vračala s svojo tova-rišico od plesa domov, v globoko močvirje. Njeni tovarišici se je še posrečilo, da se je rešila, ker je šla več korakov za Valičevo. Valičeva pa se je, še predno je tovarišica sklicala pomoč, popolnoma pogreznila v blatu in se zadušila.
Drobne vesti. V ulici Massimo d Azeglio ie našel kočijaž Jurij Ussat zavoj, v katerem je bilo zavito truplo približno dva meseca starega otroka. Kdo je otroka izpostavil, še ni znano. — Na parniku Marta Washington so aretirali Simona Babica iz Zadra in Silvestra Verčeja iz Beakoviča, ker sta hujskala med vožnjo mornarje k uporu. — Dne i. marca se otvori nov poštni urad v Tomaju. — Tržaška porota ima s\oje pomladansko zasedanje v začetku marca. Prvo obravnava se bo vršila že v ponedeljek, dne 2. marca.
Dnevne vesti.
javeu ljudski sbod sklicuje izvrševalni odbor narodno - napredne s i ranke v nedeljo, dne 1. marca l *>14 ob 10. dopoldne v »Mestnem domu . Na dnevnem redu tega shoda je protest proti zvišanju deželnih doklad in poročila deželnih poslancem o zasedanju deželnega zbora. — Somišljeniki, agitirajte za ta shod in udeležite se ga v Čim največjem številu!
— Zvišanje   deželnih davkov.
Pied zadnjimi deželnozborskimi volitvami so naptedni listi opozarjali piebivalstvo, da so klerikalci deželno gospodarstvo tako zavozili, da ne morejo naprej in da bodo deželne doklade hudo zvišali. Takrat so klerikalci na ves glas tulili, da to ni res. Na vseh shodih so prisegli, da dežel, doklad nikoli ne zvišajo in v vseli li— stil so vpili, da so deželne finance teke, da ni creba misliti, da /višanje Jjklad. Priprosti kmečki ljudje so se dali res premotiti in so v zaupanju, da se doMade ne bodo zvišale, volili klerikalne kandidate. V tistih dneh ie priredil tudi klerikalni kandidat Kregar v ljubljanskem Urionu shod. Govor, ki ga je imel na tem shodu, je razpos'alal v neštetih izvodih med volilce. Y tem svojem govoru je Kregar rekel: »V svojih oklicih pravijo
Narodovci in ■ Panou i ■, da hoče S. L. S. zvišati deželne doklade. To ie bila pač želja liberalnih poslancev, ki so naše tudi nagovarjali k takemu koraku. Toda naši poslanci niso šli na ta lim, kajti vedeli so, da bodo dobili od države nad en milijon, ko bo rešen v državnem zboru mali finančni načrt.« Takole je zagodel kandidat Kregar pred volitvami. Seveda jo je malo zavil, ko je trdil, da so liberalni poslanci nagovarjali klerikaLe. na i zvišajo doklade. Liberalci so pač klerikalcem samo očitali, da tako slabo gospodarijo, da bodo morali zvišati doklade,   ne pa
;i nagovarjali. Pa od klerikalnih kandidatov ni zahtevati, da bi govorih še resnico, ko komaj zmagujejo laži, s katerimi love volilce na svoje limanice. Torej pred volitvami so Kregar in drugi klerikalci sev ja v imenu svoje stranke zatrjevali, ;a se doklade ne bodo zvišale, zdaj vidimo, da jih hočejo klerikalci 7 išati kar za 1,600.000 kron in povr napravici še 6 in pol milijona n< vega dolge! Vedeli so seveda že prt I volitvami, pri čem da so, ker so \oiilce ileparili, da bi \lh vjeli na svojo stran.
— Novi davki in »Slovenec«. Navadno vpije -Slovenec« tako, kakor bi imel gobec sedmih lintvernov, o strašni nesreči, v katero so brezvestni klerikalci zakopali deželo Kranjsko, pa govori, kakor sramežljiva deklica, ko gre k prvemu obhajilu. Ta -Slovenčeva- kolnbocija ima seveda namen, spraviti ljudi v zmoto, da vsi ti novi davki pravzaprav nič ne pomenijo. Zvišane užit-nine za celih 105 procentov, to ni nič, to je po »Slovencu« malenkost; zvišanje pridobnine in drugih davkov, to tudi ni nič, sploh 1,600.000 K, le so mačje soize in šest in pol milijonov novega dolga, to že celo ni nič. Pes. čudimo se tej urnebesni nesramnosti, s katero > Slovenec« poskuša premotiti javnost. Pa številke govore tako glasno, da hinavske besede iz katoliške tiskarne nič ne za-iežejo, 1,600.000 K več davka kakor doslej in šest in pol milijona novega dolga — aii to ni. da bi človek naj-raie posegel po polenu...?
H- Iz šolskega odseka. Referent Ivan Lavrenčic je uvedel razpravo, poudarjajoč potrebo reforme šolskih zakonov in regulacije učiteljskih plač. Dvorni svetnik vitez Kal-tenegger : Zaradi prepozne izročitve načrta mu ni mogoče podati mnenja ministrstva. Podaja svoje subjektivno mnenje. Dvomi, da bi ministrstvo potrdilo zakon, kakršen je predložen. — Nujno je, da se predvsem regulirajo plače, ker uči-telistvo več nc more čakati. Zato naj
odsek sklene, da se glede plač ustanovi provizorij, preden pride sankcija cele postave. Poslanec Engelbert G a n g 1 je podal obširno izjavo, ki jo prijavimo v celoti jutri. Načelnik dr. Iv. Z a j e c : Jemljem to izjavo v vednost. Poslanec dr. Pega n : Zal mi je, da pada ta reforma v čas reguliranja deželnih financ. To saniranje deželnih financ izrablja opozicija proti večini. Regulacija učiteljskih plač ni ljudstvu simpatična. Je proti želji dvornega svetnika Kalteneggerja. Ce izločimo samo regulacijo iz tega zakona, mora o tem govoriti finančni odsek, ne šolski. — Nasproti Ganglu pove, da bi se moral udeleževati debate. O Lampetovi izjavi pravi, da je ni tako strogo vzeti. — Določbe niso take, da bi ne dobile sankcije. Tudi v zasmeh niso, to bi bila žalitev deželnega zbora. — Odgovornost nasproti večini bomo lahko nosili. — Preveč je zahtevano, da bi se vsi preodkazi porabili v ta namen. Če zmeraj kričite proti nam, kako naj to storimo! — Naj se »Slomškove zveze< ne kliče na pomoč. Vsaki določbi se je iskalo povoda za oponiranje. Ce pride deželni glavar pogledat pouk, to vendar ni motenje pouka. To je tudi zahteva ljudstva. Grof M a r g h e r i : Ta načrt ne odgovarja pričakovanju vele-posestva. Pozdravlja nasvet zastopnika vlade in ga priporoča. Posl. S k u 1 j : Kot zastopniki ljudstva mora poudarjati potrebo preosnove ljudskega zakona. Zagovarja § 66. (61etna šolska doba.) Dvorni svetnik Kaltenegger : Finančni odsek je že sklenil postavko za reg. učit. plač. zato bi se lahko izven drugih določb rešilo to vprašanje samo zase. Naj odsek uvažuje njegov nasvet. Prof. R e i s n e r : § 187. jemlje uči-teljstvu nado, da bi bila regulacija izvedena pred letom 1915., in sicer v najboljšem slučaju. To je velika kontradikcija s finančnim odsekom, ki je že letos postavil v proračun gotov znesek. — Pri regulaciji deželnih uradov so tudi najprej uredili plače, potem šele je prišla službena pragmatika. Tako naj bi bilo tudi tukaj. Nujnost je pomagati učiteljstvu nuj-nejša. nego druge reforme. Zato vpraša, hoče li odsek rešiti predvsem in samo za.se regulacijo učiteljskih plač. Posl. Gangl : S svojo izjavo nisem žaiil nikogar. Protestujem proti takemu očitanju. Braniti moram svojo čast. Iz moje izjave je razvidno, da se predlogi ne strinjajo z našimi načeli. To ni žalitev nasproti nikomur, zato moram proti namiga-vaniu dr. Pegana odločno ugovarjati! Dr. Pegan : Zaliti nisem hotel Gangla, tudi mu nočem očitati nelojalnosti. — To se zapiše v zapisnik. Načelnik konstatira, katera vprašanja so bila podana. Poročevalec Lavrenčic zagovarja 61 etno šolsko obveznost. Predlaga prehod v podrobno razpravo.
-;- »§e dolgo ne bo nič . . .« Pr^d nekaj časom je klerikalen politik na vprašanje, kaj bo s šolskim zakonom m z zvišanjem učiteljskih plač, nekako porogljivo rekel: ?e Joigo ne ho nič.« Ker smo na to opozorili deželni zbor na njegovo dolino.-;, izboljšati učiteljske plače, za kar ie dala država potrebni denar, si '.c dr. Šusteršič naročil posebno interpelacijo in je nanjo odgovoril, da priafe stvar Še v tekočem zasedanju pred deželni zbor. Res. šolski zakon in z njim v zvezi regulacija učiteljskih plač prideta še ta teden v deželni zbor. A kakšna je ta regulacija?! Naravnost posmeh za učitelj-stvo. Ta regulaciia sploh ne pomeni nikafcega izboljšanja učiteljskih plač, kajti samo najmlajši učitelji bodo po tej regulaciji nekoliko na boljšem, drugi pa še deloma na slabšem. Država je dala za učiteljske r>iače lepe denarce, a klerikalna večina še tega denarja neče porabiti za učiteljstvo, nego za druge namene. A najlepše pa je, da hoče klerikalna večina deželnega zbora zvijačnim potom pridržati še to, kar je od državnih preodkazov namenjena dati učiteljstvu. Spravila je namreč z regulacijo učiteljskih plač tudi nov šolski zakon v zvezo. Ta šolski za-Kon je pa tak. da ga vlada ne more predložiti v sankcijo. Nam se zdi čisto nemogoče, da bi dobil ta zakon sankcijo in na to računajo tudi klerikalci. Ti nečejo, da bi bil zakon sankcijoniran, kajti v tem slučaju jim tudi ne ho treba niti tega plačati, kar so od državnih preodkazov namenili za učiteljstvo, ampak bodo lahko denar porabili, kakor se jim bo ljubilo. S tem zakonom zavlačujejo klerikalci lahko tudi to regulacijo še par let. Ali je čuda, da je med uči-teljstvom zaradi te regulacije plač in radi tega šolskega zakona zavladalo pravo ogorčenje?
I Klerikalci, katenetfe In učitelji. Da je danes na Kranjskem skoro vsak hlapec bolje plačan, kakor pa učitelj, je znano že vsemu svetu. • oda za bedno učiteljstvo ni imela doslei dežela nc srca, nt denarja.
pač pa je imela vsikdar odprte roke za katehete, dasi je o njih znano, da ne žive baš v bedi in pomanjkanju. Radodarnost in naklonjenost nase deželne oblasti napram veroučite-ljem dokazujejo te-le postavke, posnete po deželnem proračunu: »Nagrade veroučiteljem štirirazrednih šol 15.000 kron, odškodnine za vožnje veroučiteljem 32.000 kron, odškodnine veroučiteljem za prehrano 4000 kron, nagrade za nadure veroučiteljem 4000 kron, vsega skupaj torej 55.000 kron. Izjavljamo, da nimamo prav ničesar proti temu, ako se tudi katehetie pošteno plačajo, ker je končno vsak delavec vreden plačila, ni pa prav, ako se z učitelj-stvom postopa po pastorsko, dočim se deli katehetom, ki nimajo pri pouku niti deseti del truda in posla, kakor ga imajo učitelji, radodarno s polnimi rokami. Enakost in pravičnost povsodi, tudi med kateheti in učitelji! Za enako delo enaka plača, za sorazmerno delo sorazmerna plača!
-f- Razmetavanje deželnega denarja. Kakor je razvidno iz deželnega proračuna, izda dežela naravnost ogromne vsote za potne stroške in dijete. Na strani 4. deželnega proračuna čitamo te-le postavke: »Potni stroški, dijete in potni pavšali: člani deželnega odbora 12.000 K, deželni uslužbenci, letni potni pavšali 19.200 kron, potni stroški in dijete 6000 K«» torej skupaj 37.200 kron. Ako k temu še prištevamo na strani 6. deželnega proračuna izkazane stroške deželnih avtomobilov v znesku po 15 tisoč kron, dobimo vsoto 52.200 K, Ki jih mora dežela plačati za potne stroške in dijete svojim organom, — 52.200 kron samo za potnine, to je za tako malo deželico, kakor je Kranjska, tako ogromna vsota, da človeku kar zastaja pamet. In končno bi še nič ne rekli, ako bi se ti potni stroški in dijete res porabile za strogo uradna potovanja, a notorič-no je, da potujejo tako deželni odborniki, kakor tudi dober del deželnih uslužbencev, večinoma v agita-cMske svrhe klerikalne stranke. Znano je na primer, da so pri zadnjih volitvah deželni avtomobili z deželnimi odborniki in uslužbenci kar Švigali po deželi, ne morda po uradnem poslu, marveč zgol v agitacijske svrhe klerikalne stranke, in vse te stroške je morala poravnati dežela, iz svojega žepa! To je škandal, kakršen se ne dogaja v nobeni drugi kronovini. Kje drugod na svetu plačuje država iz svojih sredstev politično strankarske prireditve, shode in sestanke ter daje nagrade političnim govornikom?! Nikjer drugje, kakor na Kranjskem, kjer je klerikalna korupcija dosegla že v vsakem oziru svoj višek! Klerikalci pač smatrajo deželo za svoje korito, iz katerega žro, žro in žro. Ali se je potem čuditi, da, ima dežela vzpričo takšnega gospodarstva 4 milijone primanjkljaja?!
— Šolstvo in zdravstvo. Klerikalec ima vedno drzno čelo. Tako je predrzen, da pravi črnemu, da je belo, zanravlji'*osti. da je štedliivost, razhojništvu pa. da ie pravičnost. Naravno je, da se tudi zaradi novih davkov izgovarjajo. Sedaj pravijo, da jih je treba za šolstvo in zdravstvo. Kar je treba za učiteljske plače, to je dala država, in zato ni treba doklad ne za vinar zvišati, kar pa je treba za zdravstvo, to se lahko prihrani pri tistih stotisočih, ki jih klerikalci razmečejo po nepotrebnem. Šolstvo in zdravstvo nista kriva, da je zmanjkalo deželi denarja. Krivo je tega klerikalno razsipanje in klerikalna požrešnost.
-t- Kreku se je zgodila krivica. Kamila Theimerjeva je obdolžila Janeza Kreka, da jo je zapeljal, potem pa jo hotel obesiti Povšetu ter ji obetal, da jo napravi za deželno gla-varico na Kranjskem. V predvčerajšnji seji deželnega zbora so se klerikalci spet spomnili teh dogodkov in začeli so vpiti, da se je Kreku — zgodila krivica. Ubogi Krek! Ta krivica, ki se mu je zgodila! In s kako krščansko vdanostjo jo prenaša. Pravo mučeniško krščanstvo je to. V prvem času se je Krek pač razburil in je tekel na sodišče, toda njegova krščanska vdanost mu je branila, da bi bil šel dalje. Obravnave pa ne, je rekel Krek, in je namenoma zamudil rok za vložitev obtožnice in s tem sam prisilil sodišče, da je njegovo tožbo v koš vrglo. Hudobni ljudje seveda pravijo, da je Krek zamudil rok, ker se je bal obravnave, ker se je bal dokaza resnice In ker se je bal, da bo njegova Kamilica pri obravnavi stresla cele košare vsakovrstnih interesantnosti, ampak na hudobne ljudi vendar ni nič dati. Kreka je le krščanska vdanost in prizanesljivost -vodila, da jc preprečil obravnavo. Saj je vendar njegovo blago mišljenje znano. Mož, ki oznanja, da naj ljudje vsak dan izprašajo svojo vest, če so liberalca dovolj sovražili, mož, ki razglaša, da spadajo liberalci v luknje za pse, in uči, da ie treba libe-
ralce s kamni ubiti, to je vendar mož blagega srca in z veseljem nastavi tudi levo lice, če ga bivša ljubica udari po desnem. Torej, verjemite vendar ljudje, dr. Kreku se je godila , krivica in on je le iz krščanskega usmiljenja zbežal pred sodno obravnavo !
+ »Z   liberalci   ne občujem«.
Kdo drugi kot deželni odbornik in povrh še katoliški duhovnik in zadnji čas še celo višja šarža ali velika živina celo pri papežu samem dr. Evgenij Lampe. Nekje v hribih ljubljanske okolice se ima graditi cesta do neke neznatne in skozinskoz raztresene vasi. Večina kmetov je zato, da cesta naj gre po dolini in vas pusti malo v stran, kamor se lahko napravi postranska pot. V dolino k cesti bi se stekel promet, kar ga je, od obeh strani: in cesta se lahko, če treba tudi potegne do druge močno obljudene doline. Tako zahteva večina kmetov brez razlike, je li ta boljši ali slabši prijatelj župniku. Kako stran-karstvo pri ljudeh je popolnoma izključeno, le gospodarska stran se vpošteva. Druga je pa župniku in županu. Ta dva hočeta imeti cesto po gričih do cerkve, ter ljudje razven župnia in še par drugih, nihče ne bo imel kake koristi od ceste, pa vsaj otežkočeno bo veliki večini zveza do ceste. No pa pustimo za zdaj podrobnosti na stran. V tej zadevi se je podala večja deputacija menda okrog dvajset kmetov na dež. odbor k dr. Lampetu, če se ne motimo s poslancem Kobijem na čelu. Tu se jim je obljubilo, da bo še enkrat komisijo-nelni ogled, in se bo vse to vpošteva-Io, če so res take okolščine. Čez malo časa pa zvedo kmetje, da ne bo iz vsega nič, cesta bo šla po vrh hribov do cerkve, in tu je bo konec. Podali so se takoj zopet v Ljubljano na dež. odbor. Tu jih pa dr. Lampe kratko zavrne: Z liberalci ne občujem! Župnik in župan sta med tem očrnila vse one kmete, in to je večina, za liberalce. In pomislite: pri zadnjih volitvah je bilo oddanih v celi občini pet nasprotnih glasov, a zdaj je pa naenkrat večina prebivalstva liberalna. Čudimo se. da se še tako vneto stegaio po denarju pri nasprotnikih. Župnik naj opusti vso biro, dr. Lampe naj črta vse liberalce od deželnih doklad. Tega seveda nc bodo napravili. Ampak skrajna pristranost je to, da dež. odbornik, ki bi moral biti vsaj navidez nekoliko pravičen napram deželanom, tako postopa. Pa se ta visoki urad smatra za tako pristranski, bi ga že njegov prvotni duhovski poklic moral spominjati na pravico in vljudnost napram vsem. Pa naši duhovniki ?• Nadu tost in ošabnost ter škodoželjnost. In dr. Lampe je pa vrhunec vsega tega. Bog je pravičen in že ve kaj dela. to se vidi tudi pri dr. Lampetu.
-r Značilno. V »edinosti« bele/i dr. Leopold Lenart, da je Družba sv. Mohorja v Celovcu odklonila neko njegovo zgodovinsko povest s to-le motivacijo: »V seji se je reklo, da je v spisu preveč mržnje zoper Nemce in da se škof še vedno opisuje pre-odurno.« — Dr. Lenart, ki ]e katoliški duhovnik in notorično klerikalnega mišljenja, vzklika pri tem: >Res. čudna so pota previdnosti Mohorjeve družbe!« Mi pa pravimo, da se nam ta pota ne zde čisto nič čudna, ker Mohorjeva družba že zdavna ni več za Slovence t d, kar je bila — narodna in kulturna naprava*
+ Gostilničarski protestni shod se vrši v nedeljo, dne 1. marca t. L ob 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani, ne pa, kakor je bilo po raznih oklicih naznanjeno.
— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj poziva svoje člane in somišljenike, da se polnoštevilno udeleže protestnega shoda, ki bo v nedeljo ob 10. dopoldne v Mestnem domu.
— Umrli. Snoči je umrl magi-stratni pristav g. Anton Gutnik v starosti 61 let. V mlajših letih je marljivo sodeloval pri različnih narodnih društvih. Včeraj je umrl pismonoša g. Avgust H e u f f e 1, neustrašen pristaš narodno-napredne stranke, ki je bil za svoje politično' delo v Vodmatu od klerikalcev mnogo preganjan in denunciran pri bivšem klerikalnem ravnatelju Štruklju, pa je vendar ostal neupogljivo zvest svojemu prepričanju. Njegova živ-ljenska pot zato ni bila posuta s cvetlicami, kljub temu pa je mož vedno ohranil dobro voljo in srce za narodno in napredno stvar. Bil je član več narodnih društev, tako tudi odbornik slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki bo pridnega in vseskozi zanesljivega in marljivega člana zelo pogrešalo. Bodi mu žemljica lahka.
»Sin jetnice«:. Nordiskdrama v 3 delih se predvaja v petek 27. v kine, matografu »Ideal«. Slika nam kaže v lahko razumljivem dejanju pretresajoče momente in kakor po navadi lepe posnetke in prizore. Igralci gdč.
Prohlich, Dienesen in g. Valdemir Psilander jamčijo za velikost umetniške učinkovitosti. Tudi dejanje ni vsakdanje. Danes zadnji dan krasne džungeldrame »V divjine najgloblji grozi«.
V mestni klavnici v Ljubljani so
zaklali od 8. februarja do 15. februarja 64 volov, 3 bike, 6 krav, 200 prašičev. 138 telet, 17 koštrunov in 22 kozličev. Vpeljali so 358 kg mesa in zaklane živine. 2 prašiča, 35 telet in 30 kozličev.
Prenoden tat. Včeraj ponoči se je na Marije Terezije cesti št. 11 splazil skozi odprto okno v Cirma-novo mesnico neznan tat in hotel odnesti velik kos mesa. Tatu je opazil mitniŠki paznik Josip Varšek. vendar pa je tat brzih nog odnesel pete proti Šiški.
Ogenj v sobi. Ko so v torek zažigali saje v dimnikih na Tržaški cesti št. 24, so skozi odprti dimnik prišle iskre v spalno sobo Hermana Hariša, nakar se je vnela posteljna odeja. Hišni prebivalci so vsled smradu ogenj zapazili in ga pogasili. Ogenj ie napravil Harišu precejšno škodo.
Nesreča. V Sv. Floriiana ulici je dne 24. t. m. popoldne podrl na tla električni voz 5!etnega Franceta Justina, kateri se je le neznatno poškodoval. Ko bi ne bil voznik voza tako hitro ustavil, bi se bila zgodila gotovo večja nesreča.
Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo  prignanih 6 volov in dve kravi.
Izpred WLWl
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Dva zrela ptička. Ivan Pavlic, 28 let star. iz Vodic, igralec, in Leopold Jereb. 31 let star. pristojen v Podgorju, delavec brez staln. bivališča, sta obče znana nevarna in drzna vlomilca. Lal'ko se jih prišteva med mednarodne tatove, kajti kradla nista samo v Avstriji, marveč sta delala izlete tudi v inozemstvo. Tudi Srbijo sta osrečila s svojo prisotnostjo ter sta bivala nekaj tednov v Bclgradu. Pri tatvinah nista bila izbirčna in sta vzela vse. kar jima je prišlo pod prste. Dokazali so jima 35 tarvin s skupno škodo 46S6 K 89 v. V svojo varnost sta bila oborožena tudi s samokresom, katerega sta vsak en čas nosila. Jereb taji, da bi bil v tovaršiji s Pavlicem kradel, le glede tatvine pri okr. glavarstvu v Kamniku, pravi, da je to tatvino sam izvršil. Pavlic pa zopet trdi, da sta bila tudi tu oba udeležena. Dognano pa je. da ie Jereb v vseh slučajih Pavlicu pomagal, ker bi drugače bilo nemogoče enemu samemu človeku • oliko blaga odnesti. Od ukradenega denarja sta oba in sicer prav* dobro živela. Pavlic je znan kot prebrisan *at. ki ima nebroj kazni zaradi tatvine. Leta 1910. je bil obsojen zadni-krat na 3 leta težke ječe in je prestal to kazen dne 28. majnika 1913 in sicer v Gradiški. Z Jerebom, ki se je •^rnial v tukajšni prisilni delavnici se je pismeno domenil, kako in kje se snideta in res je ta dne 15. julija 1913 iz zavoda pobegnil in se Pavlicu pridružil. Krenila sta takoj na delo in sicer jih najdemo dne 3. avgusta 1913 ze v Opatiji, kjer sta dr. Albertu Jakobu vzela 198 K vrednih raznih reči. Dne 10. avgusta sta izmaknila katehetu K. Borzseku 600 K denarja in drugega blaga za 111 K. Od tu sta jo krenila v Celovec. Tu >ta ukradla nadporočniku Ernestu Schubertu svilnato odejo in pernico v skupni vrednosti 155 K, en dan preje sta pa vlomila v pisarno c. kr. sekcije za vzdrževanje železnic v Celovcu ter izmaknila razno pisarniško orodje in več drugih stvari. Skoda znaša 74 K 10 v. V noči na 24. avgusta sta vzela dr. Messinerju v Celovcu 860 K gotovine in za 73 K 50 v kolekov. Od tu sta šla zopet v Opatijo, kjer sta v kratkih presledkih izvršila tri tatvine ter napravila za 783 K škode. Naenkrat sta izginila iz Opatije ter odpotovala v Srbijo in kakor trdi Pavlic, sta bivala nekaj tednov v Beigradu. Gotovo pa nista našla tu zaželjenega uspeha, kajti vrnila sta se zopet nazaj in mimogrede je vzel Pavlic iz zaklenjene garderobe deželnega gledališča dva kostuma, suknjo in hlače v vrednosti 286 kron. Dne 19. septembra sta bila že zopet v Opatiji, kjer sta izvršila tatvine na škodo Ruperta Pestorskvja in dr. Leona Frankla. Vrednost ukradenega blaga znaša 228 K 60 v. V noči na 27. septembra sta bila že v Ljubljani, kjer sta vlomila v trafiko Marije Francot v Sp. Šiški in vzela za 200 K smodk in tobaka, 4 K gotovine, za 3 krone znamk in za 6 kron mesenih klobas. V Ljubljani je Pavlic Emilu Kržišniku sam vzel 50 K gotovine. V noči na 30. septembra sta se pa že pojavila tatova v Kamniku, kjer sta iz pisarne okr. glavarstva vzela 1 uro, več štampilij in barve, ter eno škatljo za tobak« vredno 2P K» Om aa septembri ie k LJub-
ljani Pa vtič Antom KovaCiču napravil za 176 K škode. Vrel mu Je l klobuk, 3 prstane, vredne 148 K in palico s srebrnim držajem. Dva dni po tej tatvini sta bila uzmoviča zopet v Opatiji, kjer sta dr. Henriku Alterju izmaknila več stvari, vrednih 178 K. Istega dne sta ravno tam pokradla dvema natakarjema za 78 K različnega blaga.
Na svojem tatinskem potovanja v Opatiji sta ukradla Pavlic in Jereb Henriku Oollermannu za 55 kron vrednosti. Vlad. pl. Gorjupu pa denarni mošnjiček, v katerem pa je bilo k sreči samo 31 kron 60 v. Dalje sta ukradla nekemu F. Fischerju dežni plašč in več malenkosti v skupni vrednosti 26 K in Rozi Schau-tzer za 520 K raznih dragulj. Ker so jima postajala tla v Opatiji že malo vroča in ker sta imela dovolj denarja, sta se odpeljala 8. oktobra v Beljak. Kljub temu, da sta imela veliko obleke in dosti denarja, sta začela takoj zopet krasti. Tatinska žilica jima ni dala miru, posrečene tatvine in vlomi so ju bodrile in postajala sta vedno bolj predrzna. Vlomila sta pri nekemu Caesare Marcchuu in sta mu ukradla S7 kron 74 v v gotovini in odšla na Vrbo. V noči 9. oktobra že sta vlomila na treh krajih in sicer pri Alojziju Neustadl, kateremu sta ukradla damsko kolo in nekaj jest-vin. Skoda znaša 182 K 50 v, pri dr. Gottiriedu Englerju sta ukradla 29 K denarja in več drugih vrednosti za 134 K 60 v in pri fotografu Petru Oraseku za IS K 50 v raznih manjših stvari. S plenom sta pobegnila v Celovec. Tam sta nadaljevala. Ukradla O. Hangstenbergu za 182 K obleke, Frančiški Pichler operno kukalo za 20 kron in Adolfu Vozličku in Rudolfu Gutterju 241 K 80 v denarja in za dve kroni znamk. Ker so vzbudili ti zaporedni predrzni vlomi v Celovcu veliko pozornost, sta pobegnila v Sent Vid na Glini, pa ne morda samo z namenom, da se umakneta, marveč da nadaljujeta tatvine. Toda sedaj je pa bila mera polna in čudno naključje ju je spravilo v roke oblasti in rešilo prebivalstvo nevarnih tatov. Jereb se je pri nekem vlomu, pri skoku čez železno ograjo, poškodoval na roki, tako, da je šel v bolnico. Pavlic ga je v bolnici večkrat obiskal in mu pridno donašal razne poboljške, med tem pa je sam izvrševal razne tatvine. Vlomil je med drugim tudi v celovško mlekarno. Policija je zvedela, da se nahaja v bolnici neki sumljiv dečko in da ga obiskuje redno še bolj sumljiv tovariš. Obenem pa je naletel Jereb v bolnici na nekega bolnika, ki je Jereba poznal. Jereb se je zbal in odšel drugi dan. dasi še ni bil zdrav. Pavlic ga je čakal pred bolnico in ravno sta hotela odkuriti zopet v svet, ko ju iznenadi stražnik Fa-sching in ju začne sumljivo gledati. Vsled nerodnega obnašanja ju je stražnik ustavil. Pavlic je hotel zbežati. Toda stražnik ga ie prehitel in ga ukrotil po hudi borbi s pomočjo vratarja bolnice, ki je ves prizor opazoval in prihitel stražniku na pomoč. Med ruvanjem je hotel potegniti Paviič izpod hlač samokr s, toda vratar ga je pravočasno pograbil za roko. Jereb se aretaciji ni ipiral, menda zaradi tega ne, ker j imel hudo razboleno roko. Na poi iji so ju spoznali in počasi je prišlo j dan, da sta to onadva, ki sta izvrs a toliko tatvin in vlomov v Ljub ani, v Opatiji in po raznih drugih krajih. — Paviič se vede pri obravnavi zelo predrzno in razvija precej lumpar-skega humorja. On prizna vse vlome in tatvine, kar se mu jih očita in prostodušno in semtertja prav humoristično in norčevaje se iz ljudi, pripoveduje svoje dogodke. Jereb pa je velik skrit hudodelc in vse taji. On pravi, da je živel od tega. kar mu je dal Paviič. Eno tatvino pa prizna, trdi pa, da bi olajšal krivdo, da je izvršil to tatvino sam. ne v crružbi Pavlica, kar Paviič odločno zanika. Sploh kaže vse. da je bil Paviič. ki je bolj vihrave in lahkomiselne narave, popolnoma pod vplivom Jerebovim. Pri Jerebu so našli biležnico, v kateri je imel natančno zabeležene bogate in premožne hiše in razne pripomočke za vlome in tatvino. Delala sta po načrtu in sta prav hitro izvrševala svoje načrte. V eni noči sta izvršila kar po tri vlome in večkrat sta izvršila v eni noči vlome na raznih, precej oddaljenih krajih. Glavna pozorišča njunega dela so bila Ljubljana. Opatija, Beljak, Celovec, Lovrana in Zagreb. Kaj sta počela v Belem gradu, ni znano, gotovo pa je, da nista nesla Srbom daril. — Sodni dvor je stavil porotnikom 18 vprašanj. Porotniki so potrdili vsa vprašanja. Državni pravdnik Je predlagal, naj se Jereba strožje kaznuje kot Pavlica, ker je Paviič vse* priznal in stal popolnoma pod Jerebovim vplivom. Oba obtoženca sta prosila za milostno kazen. Pavlic pa je posebej še prosil za svojega tovariša. Obsojena sta bita vsak na oaea let tetke leda, po prestani kazni pa ju bodo oddali v prisilno delavnica
Hzm stvnt
* Mrtvo neznanko so našli v nekem jarku pri Bregnici na Tirolskem. Dosedaj še ni znano ali se je neznanka ponesrečila ali jo je kdo ubil.
* Vsled pomanjkanja premoga sta ustavita delo premogokopa v Ltiene in Chambon Feugerolles in odpustila prvi 800, drugi 500 delavcev.
* Atentat v Debrečinu. V ospredju interesa pri atentatu na škofa Mi-klossvja v Debrečinu stoji sedaj arti-stinja Katarina Bugarska. Da ženska pri atentatu ni sodelovala iz političnih motivov, je skoraj popolnoma gotovo, vendar pa se zdi, da pada krivda ali pa vsaj sokrivda tudi na dva Romuna, pri katerih seveda politični motivi niso izključeni. Detektiv Karel Nagv je namreč primerjal pisave na zglasnicah v debrečinskih hotelih s pismom, ki je prišlo iz Cer-novic s podpisom Ane Kovacseve in je našel, da je pisava na zglasnici neke gospe Winklerjeve zelo podobna s pisavo v pismu. Pri nekem fotografu so našli potem tudi sliko artistinje Bugarske, ki je soglašala popolnoma z opisom one dame, ki se je bila zglasila kot VVinklerjeva. Kako so prišli do slutnje, dn bi utegnila biti Bugarska v zvezi z atentatom, srno poročali že snoči. Omenjena dama se je mudila v Debrečinu od 19. do 22. februarja ter je bila tudi v škofijski pisarni. Baje je prosila za podporo revnim otrokom, v resnici pa se je hotela samo prepričati, ali je prišio pismo iz Černovie ali ne. V tem slučaju je morala torej imeti sokrivce in v resnici se zdi, da so v Cernovicah že na sledu dvema Romunoma in sicer nekemu Mand^tescuju in nekemu Avramu. Policija je namreč dognala, da sta kupila oba Romuna kmalu, ko sta dospela v Cernovice, električno žepno svetilko, ki sta jo brez dvoma rabila pri svoji bombi. Tudi je policija dognala, da sta imela pri sebi ono leopardovo kožo. Ko sta si naročila v hotelu poštno spremnico in nakaznico, sta rekla, da hočeta poslati v Budimpešto 100 K in zavoj z lestencem za neko ogrsko cerkev. Res je bil oddan v petek popoldne na glavni pošti v Cernovicah nad 20 kg težek zaboj za škofa Miklossvja v Debrečinu. Dognalo se je tudi. da je bil tudi denar oddan istočasno in da sta Romuna oddala za škofa tudi priporočeno pismo. Povsod je bila kot odpošiljalka napisana Ana Ko-vacs. Policija sumi, da sta Manda-tescu in Avram pobegnila na Romunsko, vsled česar je zaprosilo policijsko ravnateljstvu v Jassvju in policijsko prefekturo v Bukarešti, da naj aretira oba osumljenca. Tudi glede Katarine Bugarske je storila de-brečinska policija isto. doslej brezuspešno. Sin Bugarske v Kereš Me-zeju pravi, da je njegova mati 28 let stara in da živi v Kijevu v dobrih razmerah, ker jo vzdržuje neki Rus. Tudi je dognano, da je oddala v soboto brzojavko v Kijev. Treba bo torej dognati v kaki zvezi je bila z omenjenima Romunoma in natančno dognati tudi kak interes je imela na tem maščevati se nad škofom. Ce je resnična vest, da je bila svoj čas škofova ljubica, je pač cela afa/a razjas-nena. — Zelo značilno za madžarske razmere pa je še drugo dejstvo, da je prišlo po izpovedbi očeta ubitega odvetnika dr. Csattha. vpokojenega poštarja Žige Csattha na dan. da je bil mrtvi njegov sin oropan. Pri njem so našli namreč samo nekaj ključev, dočim je manjkala njegova zlata ura z verižico, denarnica s 16.000 K in več delnic prve debrečinske hranilnice, ki jih je imel s seboj, da dvigne na kupone denar.
Telefonska in brzojavna poročila.
Deželni zbori.
Dunaj, 26. februarja. Deželni zbor je pričel včeraj z razpravo o izpre-membi občinskega in občinskega volilnega reda ter o uvedbi proporcionalnega volilnega sistema in volilne dolžnosti za nižjeavstrijska mesta in trge razen Dunaja. V debati sta na-glašala zlasti poslanca Silberer in Hof-bauer nevarnost za nemštvo ker ne bo mogoče zadržati, da ne bi prišli v občinske svete in v deželni zbor Cehi. Poslanec Hofbauer je naglašal, da bi se ne bila smela predložiti ta predloga prej, dokler ni sankcijonirana lex Ko-lisko. Vsled te predloge je Nižjeavstrij-sko dvojezično. Vsi govorniki razen krščanskih socijalcev so edini v tem, da je Nižjeavstrijsko že sedaj dvojezično, da pa se zadržuje očitni izraz dvojezičnosti samo z umetnimi sredstvi. Poslanec Sever končno naznanja, da bo v specijalni debati predlagal, da se prepusti četrti volilni razred delavcem.
Uno, 26. februarja. Deželni zbor je sklenil, da se vračuna učiteljem leto, ko so služffi kot enoletni prostovoljci
Sprejet je bil tudi predlog, da se naroča deželnemu odboru, da izdela organizacijski statut deželnega obrtnega sveta.
Izpretnemba garoizii v 3. annadnem zboru.
Dunaj. 26. februarja. O izpre-membah garnizij v 3. armadnem zboru se poroča: Novi pionirski bataljon št. 15 pride v Maribor, poveljništvo 44, pehotne domobranske brigade v Pulj, 3. bataljon domobranskega polka št. 31 pride iz Dečina v Ljubljano, 1. bataljon domobranskega polka št. 27 prffje v poletne garnizije na meji. polkovno poveljništvo v Kobarid, bataljon št. 10 trdnjavske artile-rije v Gorico.
Brezposelni. Dunaj. 26. februarja. Na Dunaju so se vršile   danes   velike demonstracije brezposelnih delavcev. Do nemirov ni prišlo.
Kardinal Katschthaler. Solnograd. 26. februarja. Kardinal   knezoškoi Katschthaler   leži v agoniji.
Ogrska magnatska zbornica.
Budimpešta, 26. februarja. V ogrski magnatski zbornici je izrazil predsednik baron joszika svoje ogorčenje nad atentatom v Debrečinu. Orof Karolyi je stavil interpelacijo glede pogajanj z Romuni.
Bosanski sabor. Sarajevo, 26. februarja. Bosanskemu saboru bo danes predložena zakonska predloga glede deželnih bolnišnic in melioracije deželnih železnic.
Sarajevo, 26. februarja. Poslanec dr. Babic je odložil svoj mandat.
Priprave za vseslovanski kongres.
Petrograd, 26. februarja. »Društvo slovanske vzajemnosti«, čegar predsednik ie brat pokojnega ministrskega predsednika Stolipina, je na svojem občnem zboru izvolilo odsek, ki je dobil nalogo, da skliče ob sokol-skem zletu v Petrogradu pripravljalni slovanski kongres, ki naj ukrene vse potrebno, da se more čim naj-preje sklicati veliki vseslovanski kongres.
Rusija.
Pariz. 26. februarja. Listi poročajo, da je sklenil ruski vojni svet na novo utrditi ruske trdnjave ob meji proti Nemčiji in ojačiti ruske garnizije, ker tudi Nemčija oiačuje svoje obmejne polke.
Preganjanje nenemcev na Nemškem.
Berolin, 26. februarja. Baje bosta predloženi nemškemu zveznemu svetu dve predlogi, ki naj pooblastita posamezne zvezne države, da razpuste vsa Nemcem sovražna (?) društva in prepovedo Nemcem sovražne liste. K temu poroča južnoneinška konervativna korespondenca, da sta obe zbornice alzaškega deželnega zbora že lani te dve predlogi odločno zavrnili. Nemški državni zbor se je bavil s predlogama do konca maja lanskega leta ter se je izrekel tudi v svoji celoti, izvzemši obe konservativni stranki, proti predlogi.
Francoska.
Pariz, 26. februarja. Francoska zbornica je sprejela enomesečni proračunski provizorij za marec s 440 glasovi proti 91 glasovom.
Dunaj, 26. februarja. xMed Francosko in Angleško se vrše sedaj pogajanja zaradi kolonijalnih vprašanj. Znano je. da hoče odstopiti Francoska Angleški del svojih dežel v Indiji. Angleška pa naj da Francoski v Afriki večje koncesije. Pogajanja še niso končana.
Cozdovi v Mali Aziji.
Dunaj, 26. februarja. Poslanec Hru-sehka, ki pripada nemškemu centrumu, se pogaja s turško vlado glede pre-vzetja organizacije turškega gozdarstva v Mali Aziji. S tem v zvezi so pogajanja za ustanovitev avstrijsko-nem-škega konsorcija za industrijsko izrabo maloazijskih gozdov. V slučaju, da bodo pogajanja uspešna, bo odložil Hruška svoj mandat.
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Rim, 26. februarja. »Popolo Romano« piše, da se bo princ Wied odpeljal v Drač 4. marca.
Rim, 26. februarja. Italijanska vlada je imenovala za svojega zastopnika v Albaniji barona Alcottija.
Dunaj, 26. februrja. Esad paši nameravalo na Dunaju pokazati več vojaških vaj.
Petrograd, 26. februarja. Državni svet je sprejel zakonsko predlogo glede ustanovitve ruskega generalnega konzulata v Albaniji.
Drač, 26. februarja. Tz Elbasana poročajo: Roparji so odpeljali dva Amerikanca v gore. Zatrjuje se, da so to storili sovražniki nakmi paše, gubernator^ v Elbasanu, da mu na«
pravijo sitnosti pri kontrolni komisiji.
Berolin, 26. februarja. Vojaške uniforme za novo albansko državo Je naslikal berolinski vojaški slikar Rihard Knuttel. Rabil je svetlosivo in čino barvo. Uniforme bodo imele albanske trakove. Kot pokrivalo pride v poštev navadna čepiea.
Trst, 26. februarja. Danes ponoči je dospela sem francoska križa rka »Briux« izmenjala z baterijami salute ter* se vsidrala v pristanišču. Spremila bo 5. marca princa VVieda v Drač.
London, 26. februarja. Pleme Chimara v graškem Epiru je proglasilo svojo neodvisnost ter se hoče z orožjem v roki vpreti proti Albaniji.
London, 26. februarja. »Times« javlja, da prihajajo iz Drača vesti, da so Albanci odvedli nekaj severo-ameriških državljanov v gore, da izsilijo od njih odkupnino. List pristavlja, da gre za albanski trik in da so Albanci odvedli samo nekaj Albancev, ki pa so imeli pri sebi papirje severoameriških državljanov.
Atene, 26. februarja. V Del vinu so razvili Epiroti avtomistično zastavo. Sveti bataljoni se zbirajo v gorah. Tudi v Argifokastru je pričakovat^ vstaje proti Albaniji.
Rim, 26. februarja. Glavni urednik lista »Matino«, ki se je vrnil iz Albanije, pravi, da je položaj v Južni Albaniji silno opasen. Krvavi boji so neizogibni. Urednik ne verjame, da bi se albanskim orožnikom posrečilo napraviti mir. Velesile bodo morale končno vendar poslati svoje čete v Albanijo. Položaj novega kneza bo silno nevaren.
Dunaj, 26. februarja. Albanska deputacija, ki je prispela snoči na Dunaj, ie bila sprejeta naravnost s kraljevskimi častmi. Esad paša je dobil celo svojega vojaškega adju-tanta. Danes dopoldne je bila deputacija sprejeta od grofa Berchtolda. Dunajčani so pozdravili člane s klici: Živela Albanija! Jutri se odpelje deputacija v Dunajsko Novo mesto, da ji razkažejo topničarske delavnice. V soboto bo sprejel cesar Esad pašo v avdijenci.
Srbija in Albanija.
Belgrad, 26. februarja. »Tribuna javlja, da pripravlja srbska vlada memorandum na velesile, v katerem zahteva korekturo severoal-banske meje v korist Srbije. Memorandum navaja tudi razloge, ki silijo Srbijo k tej zahtevi.
Belgrad. 26. februarja. V seji skupščine je izjavil vojni minister, da prvi poziv srbske vojske še vedno ni demobiliziran in se bo to zgodilo šele koncem aprila, ko bodo mogli novi rekruti prevzeti stražo na albanski meji.
Srbija in Bolgarska.
Belgrad, 26. februarja. V skupščini bo ministrski predsednik Pašič danes odgovoril na interpelacijo opozicije glede srbskih vjetnikov, katerih osem se še vedno nahaja v bolgarskem vjetništvu in katere izročiti se Bolgarska upira.
Srbija in Romunska. Belgrad, 26. februarja. Čez nekaj dni dospe sem deputacija uglednih romunskih politikov, da se posvetuje s srbskimi politiki. Občina in javnost jih hoče svečano sprejeti.
Mirovno stanje srbske armade.
Belgrad, 26. februarja. Srbsko vojno ministrstvo je izdalo statistiko mirovnega stanja srbske armade, ki ima: 1 vojvodo. 12 generalov. 143 polkovnikov. 211 podpolkovnikov, 563 majorjev, 421 stotnikov prvega in 374 stotnikov drugega razreda, 275 poročnikov, 801 podporočnika, 198 narednikov, 1497 podnaredni-kov. 4300 desetnikov, 543 slušateljev vojne akademije, 1163 slušateljev podčastniških šol, 543 godbenikov in 40.000 vojakov. To bo mirovno stanje po izvršeni demobilizaciji.
Orijentske železnice.
Belgrad, 26. februarja. Ker je srbska vlada popolnoma določno privolila v projekt internacijonaliza-cije orijentskih železnic, se bodo dunajska pogajanja najbrže zopet pričela. Govori se, da bo minister za javne zgradbe, ki se je še pred krat-kim zavzemal za podržavljenje železnic, izstopil iz kabineta.
Bolgarska.
London, 26. februarja. »Daily Telegraph« poroča, da* so ruski krogi Bolgarski zelo naklonjeni, da pa izražajo dvom, da bi mogla dobiti Bolgarska v Parizu kako posojilo, če zmaga pri volitvah ministrstvo Radoslavovo. V Parizu sodijo prav skeptično o bodočnosti kralja Ferdinanda.
General Savov. Dunaj, 26. februarja. Iz Sofije poročajo, da je bolgarsko državno sodišče obvestilo zeta generala Šavova, ki je za generala položil kavcijo 50.000 frankov, da kavcija zapade v 14 dneh, če se do tedaj general Savov ne vrne.
Narodna obramba.
Za  obrambno  društvo »Brani-
bor« je nabrala narodna družba na slaniški pojedini 7 kron. Naj bi se -ase rodoljubno občinstvo spominjajo tudi »Branibora«, ki je pravtako \ ažen kakor Družba sv. Cirila in \\etoda.
Podružnice družbe sv. C. in M. za jeseniško občino občni zbor bo dne 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer v hotelu Triglav na Jesenicah po običajnem dnevnem redu!
Društvena naznanila.
2 upa Ljubljana I. Vaditelji Ijub-franskih društev (Sokol L.   Sokol II., Otepanja vas, Moste)   so vabljeni v edeljo, dne 1. marca ob 9. dopoldne telovadnico Sokola I.. da se prak-čno poizkusijo župne zletne vaje. 2enski   telovadni krožek Sokola I. prične zopet z redno telovadbo [L ženskega oddelka.   Telovadba se vrši v telovadnici  na liceju redno vsak torek in soboto ob       Prvi te-i a dni večer bo v soboto  28. t. m. Nove ali začetne   sestre so vliudno vabljene! — Odbor 2. T. K. S. L Sokol I. namerava dne 14. mar-i t. L   prirediti   večjo   zabavo v \\estnem domu.   Spored   bo iako /.znovrsten ter se bodo natančnejše :xirobnosti   še   izvedele. Bratska jruštva ter cenjene   sestre in brate pozarjamo, da se ozirajo na to pri-Jitev. Na zdar! — Odbor.
»Mladika«.   Na   izraženo željo tatiramo, da pri prireditvi : Mladike«   ni   sodelovala   gdč. Klavdija (iabrijelčičeva. marveč gdč. Justina Gabrijelčičeva.
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se udeleži  pogreba brata H e u f f 1 a korporativno z zastavo in mu zapoje — na izrecno željo pokoj-a — narodne nagrobnice. Zbirališč   ob    /< na 4. popoldne v petek red   hišo žalosti Zaloška cesta 15$, vi Vodmat. Sokol Moste pri Ljubljani prosi ~>rate. da se po možnosti v čim večjem Številu udeleže pogreba br. Av-5    j fleuffla,   bivšega odsekovega (staroste, ki se vrši jutri v petek, ine 27. t. m. ob pol 4. iz hiše žalosti Vodmatu. Zbirališče točno ob */4 a 4. v telovadnici  (pri Miškotu na -:lu). Na zdar!
Bralno društvo   v Mokronogu iredi predstavo slavne igre -Kri-
r'oprisežnšk«.
Gledališko društvo   na Jesenicah v prizori po daljšem premoru v .deljo, dne 1. marca t. 1. ob pol 8. večer v dvorani pri -Jelenu« na Sa-romantično narodno igro »Čarov-ica pri Bohinjskem jezeru«. Dejanje vrši ob obrežju Bohinjskega ieze-a, pri Savici in v bohinjskih plani-• ter je vzeto iz temne   dobe 17. *oletja. Igra je dobro naštudirana in .enerija po naših  skromnih razme-ih skrbno pripravljena. Tekom me-.a marca se vrši slavnostna predava v spomin oOOletnicc zadnjega -toličenja koroških vojvod na Go-rosvetskem pojju. Vprizorila se bo leskova igra   Na smrt obsojeni??
Klubu   slovenskih   tehnikov v fJragi so doposlali dosedaj sledeči gg. oprinose: Kornelij Gorup vitez Slavi, veletrgovec v Trstu 20 K. Fr. latejčič, dež. šolski nadzornik v Trii 10 K. Fr. Vvdra, tovarnar v Pra-25 K,  Jože Javornik, veletržec v Inj 15 K dr. Rvbaf, odvetnik v Tr-5 K. Vsem darovalcem se zahva-uje odbor.
Prosveta.
Nocoj se igra! Zadnjič opozarja-'ona izborno moderno dramo ->Sta-paviljon«, ki se igra danes zvečer C. Naj bi se sešla nocoj v dežel-m gledališču vsa ljubljanska inte-genca,   ki ji je pri srcu slovenska rjma! Gosp. Borštnik bo igral veii-0, težko in velezanimivo   vlogo. — nedeljo, dne 1. marca Govekarje-liudska   drama -Rokovnjači<- s m in godbo V. Parme. Sodeluje-rkester   in zbor.   Gostuje   g. R. !mič iz Celja.
Bratje Sokoli!
Umrl je brat
>lvgust }(eujjcl
bivši odsekov podstarosta. Pogreb bo jutri v pe-
ek.dne 27 t. m. ob pol 5. uri iz hiše alosti v Vodmatu. Zbirališče točno ob < 4.  uro v   telovadnici  pri Miškotu
a Selu.
Odbor „Sokola* Moste pri Ljubljani.
našnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
astnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Prehlajenja in kašelj
Vsakdo ve, kako je večkrat težavno, se i znebit i kašlja ali prehlajenja. Ob takih časih je priporočati rabo Scottove emulzije iz ribjega olja m sicer tako dolgo, dokler se zopet počutimo popolnoma sveže in brhke. Dobrodejni vpliv Scottove emulzije iz ribjega olja, zlasti pa nje olajšujoči učinek proti ' draženju h kašlju se kmalu pokaže io se od tu naprej lahko opazuje napredek. Mnogi ki so se cela leta mučili s posledicami prehlajenja in kašlja, so si s Scottovo emulzijo pridobili nove moči in veselja do dela.
Scottova emulzija iz ribjega olja je tako blagoslastna in lahko prebavna, da jo radi uživajo   odrasli  in otroci.
Cena originalni stekleaici 2 K 5<) v. Dobiva »e po vseh lekarnah Proti vposiljatvi rn v v pismenih «nam k ah dobite od trrdke JCOT & BOWNE, rt. *. o. z na Dunaju VIL   sklicevaje   ae  na   nas list enkratno vpoiiljatev poir
——— kuSnje od kake lekarne
To sredstvo je naravnost čudovito.
Popolnoma  sem se iznefri bolečin.
Poročilo iz Ustja: To bi morali v prid drugih priobčiti, ker sem uverjen, da je to sredstvo najčudovitejše, kar sem kdaj poskusil. Bolečine so bile tako hude. da cele tedne nisem mogel spati, tistega večera pa. ko mi je lekarnar za majhen denar dal ta preparat, sem spni celih osem ur. Zdaj nimam več boierin. Ischias alt kar je že bilo. je izginilo in moja žena je obenem rešena živčnega glavobola. Naravnost čudno!
To odlično sredstvo je Kephal-col. Ako bi vsak. ki čita te vrstice. \ edel, kako hitro in zarcsliivo bi ga Kephaldol rešil bolečin, bi si vsi biez izjeme v najbližnji lekarni preskrbeli cevko Kepnadolovih tablet m bi ga vedno nosili seboj. Pomaga zanesljivo.
\V. F. R., obratovodja.
se kot :a-
n3niizna voda prve vrste in kol zdravilna voda
ase: težkoče organskega dihanja in:
z zoper bolesti želodca r r-:hi/;3 najrep-eje prparota.
GlaviH zaloga v Ljubljani: Mitbaei Hattner.
Prva guba je prva resna
bolest lepe ženske. Dajmo ji sredstvo, da jo odstrani. Zadostovalo ji bo, da porablja izborno Creme Simon, ki vrne DOlti njeno prožnost in odpravi ta izgib, ki je napovedovalec mnogih drugih, Če se nanj ne pazi. To gojenje lepote je ;7.po-
polniti S p>u/rom Si?no}'Orrgja %ilrr, ki v buje Čisto riževo skrobovino in prekaša vs običajne pudre, vsebujoče loj, ter ohran polt svežo do visoke starosti.
:: jfagradna zagonetka. Kaj je to?
jO lOig [lili 31
vljnti Ijii".
Rešitelji navedene zagonetke dobe po en fotografienl aparat kot nagrado in sicer prvi in vsaki deseti, vsak peti pa ako je dama 1 parfum, ako
pa gosped fino toaletno milo.
Svojim pismenim rešitvam priložiti je K 1*20 v pošto, znamkah za poštnino in
manipulacijo do dne 30. marea 1914.
Imena rešilcev se objavijo. Ustmene,  brzojavne,  telefonične ali ekspresne   rešitve  se  ne upoštevajo.
Naslov: Drogerija „ADRUA" ielenburgova ulica it 5. Ljubljana. 784
MeteorolojKno poročilo.
Višina nad morjem 3M*2 Sredijl zratai tlak 7M
nT p*	Čas opizo-vanji	StMje barometra t mm	•* s »— **	Vetrovi	Nebo
25. *»	!z,pop. 9. xv.	7271 728-4	tej	si. svzh. m	oblačno t*
26.	i 7. Xj.	728-8		m	dež
Srednja včerajšnja temperatura 4-0°, norm.    0*8*. Padavina v 24 urah mm 31.
4° o majeva renta . . . • 4-2°> srebrna renta . . . 4" o avstr. kronska renta . 4° o ogr kronska renta . 4° o kranjsko dež. posojilo 4» o k. o. čeSke dež banke
Srečke iz i. 1860 l/» .' • • •i      »» <, 1864. • • • •
»j     tiske .......
„ zemeljske I izdaje »»        »»      a\ n
„ ogrske hipotečne , dun. komunalne • „ avstr. kreditne . • „ ljubljanske .... „     avstr. rdeč. križa .
„ bazilika.....
turške......
Delnic«.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe .
Južne železnice......
Državne železnice.....
Alpine Montan.......
CeSke sladkorne družbe • . Zivnostenske banke . • • .
.Kreditna talka ? LjobljanK
Uradni kurzl dun. borze 26. februarja 1914.
Blagoval
83 60 87^5 83 90 83*40 89 — 89-25
83 40 «775 83 70 83 20
88 25
Cekini Marke Franki Lire . Rublji
Valute.
• ••••••
445-— 665 —
293 —
281-25 243 — 230-SO 466 — 477 — 61--52fO 31-50 2710 226-50
404 —
S38 25 53.V2C. 104iU 717-22 84S-75 319 — 280-50
455 — 675 —
,303 — 291-25 253— 238-50 476 — 487--6V— 56 50 35 50 .3110 22950
405-50 640 25 536-25 105-10 71^ 25 846-75 321 — 281-50
11-39 1144 117-60 117-85
9545 95-60 9495 95*20 254-, 254*75
• ceno v Budimpešti.
Dne 26. februarja 1914.
Termin.
Pšenica za apr. 1914. .  . za 50 kg 11*33
Pšenica za maj 1914.   .  . za 50 kg 11 06
Rž za  apr. 1914   .   .  .   . za 50 kg 9*36
Rž za oktober 1914 ... za 50 kg 866
Oves za apr. 1914 . za 50 kg 761
Oves za oktober 1914   . . za 50 kg 7 65
Koruza za mai 1914  ... za 50 kg 675
Koruza za julij 1914     .  . za 50 kg 687
Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko naznanja svojim članom, da je preminul dne 25. t. m. njega usta-novnik, bivši mnogoletni predsednik in častni član, gospod
Ante Gutnik
magistratni pisarniški pristav in načelnik anagrafskega orada.
Pogreb za naše društvo preza-služnega ranjkega se vrši v petek-, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta štev. 7 na pokopališče v št Vidu nad Ljubljano. 785
Blag mu spomin!
V Ljubljani, 26. svečana 1914.
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi soprog in oče, gospod
Avgust HenUel
c kr. plsanonoaa
v sredo ob pol 12 uri ponoči po daljši bolezni, previden s sv zakramenti, v 36. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 27. svečana t I. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Novi Vodmat, Zaloška cesta št. 158 k Sv. Križu. 778
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Bodi nepozabnemu blag spomin!
LJNBLJANA, 25. svečana 1914. Žalujoča soproga in otroci.
I
Prežalostnega srca javljajo podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stric in svak, gospod
Matija Stropnih
strojevodja c. kr. drž. železnice v pokoju
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, snoči v sredo, 25. februarja ob 1 4 12. ponoči, v 69. }etu starosti blago v Gospodu zaspal. 780
Pogreb bo v petek, 27. februarja ob 4. popoldne iz hibe žalosti, Knezova ulica štev. 251, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Prosi se tihega sožalja.
Spod. Šiška, 26. februarja 1914.
Ivana Stropnik roj. Peterlia, soproga. — Karel, Leopold, Franc, sinovi. — Mici, Hana, Pavla, hčere.
Pogrebni »ved T- Rojila, briška
Prešernove slike
prodaja in pošilja po poštnem povzetje Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki s kron. 372
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom,prijateljem in znancem, da je naš ljubi brat, gospod
Anton Gutnik
magistratni pristav
danes popoldne ob 2. uri, po daijši bolezni, previden s sv. zakramenti, v 61. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 27. svečana t. L ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na iMarije Terezije cesti št. 7, na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. 773
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Bodi nepozabnemu ohranjen blag spomin!
V Ljubljani, dne 25. februarja 1;,14.
Žalujoči ostali.
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgube naše iskreno ljubljene soproge oziroma matere in sestre, gospe .
Ivane Vodopivec
hiftaa pmmIbIm
kakor tudi za časteče spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem mnogocenjenim udeležnikom našo globoko iskreno zahvalo. 774 Osobito pa se srčno zahvaljujemo si. slov. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za tolaibepolno petje ter vsem ljubeznivim darovalcem Lepih vencev in šopkov.
LJUBLJANA, dne 26. februarja 1914.
iaaslsU flUp VftfepfeM, Pavla Wl<
Slov. pevsko drnalva „L|ub* l|aaakl Zvon1* naznanja, da je njegov večletni odbornik, zvesti in marljivi pevec, brat
AVGUST HEUFFEL
včeraj zvečer po dolgem in težkem trpljenju za vedno zatisni! svoje trudne oči.
Pogreb dragega nam člana bo v petek popoldne ob pol 5 uri iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 158, na pokopališče k sv. Križa. 782
»Ljubljanski Zvon« ohrani pokojnika v prijaznem in hvaležnem spominu!
V Ljubljani, 26. februarja 1914.
ODBOR.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob priliki smrti naše prcljubljene matere, gospe
vdove c. kr. ravnatelja deželne deske
na katerikoli način izrazili svoje sočutje in sožalje, izrekamo s tem naj-iskrenejšo zahvalo. 783
Ljubljana, 26. februarja 1914.
Žalujoči otroci.
Denar tahoj kulantno!
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorni-čarje itd. za višje uradnike, častnike in privatne uradnike strogo diskretno. Majhna vračila. 776 Komercialna pisarna Sandor Wiener (prot. firma) Požun (Pressburg).
Kontoristinjn
zmožna 5lov. in nem. strojepisja in stenografije se sprejme s 1. marcem«
Ponudbe pod poštno ležeče glavna pošta Ljubljana, preda! 98. 777
Dobre harmonike K 5"—
Brez caria. stroškor. Jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj
St. 4 10 tipk, 2 registra, 28 gla-sov, velikost 24 x 12 cm K 5" —. Si 654* 4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28x 14 cm K 540. St. 6563 4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 36X15 cm K 5*80. Št. 3053 4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 36 X14 cm K 6-40. St. 663i 4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 xl5 cm K 860. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj.  Pošilja po povzetju
c. in kr. dvomi dobavitelj _n" aa wm
eksportna hiša glasbil v Mostu, it. 440 (Češko).
davni katalog s 4000 slikami u pošilja na lahtm»sakanarzastonj in poštnir? pratt
Proda se
gostilna
z gospodarskim poslopjem, stavbene parcele, travniki, njive v Ljubljani blizu Dolenjskega kolodvora In gozdi na Golovcu.
Poizvedbe pri upravništvu »Slov. Naroda«. 702
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primernih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljalnica Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj, Most st. 445 (Češko)
Prave niklaste žepne ure K 3*90, 5*— in več-Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5-—« vijoline K 5 80, samokresi K 6-80. — Raz.
pošiljanje po povzetju. Brez rizika! — Zamena dovoljena aH denar nazaj.
a
>
JU
'oŠ
»3
T3
0> Jat
'Ji
33
rt en)
s 5
rt
-M
KO
: Lahko delo : in nepričakovani blesk z
iS.
krmo u folije.
15
Telaffon Mm. It.
129
Lata 147S. m'
Krnjski stiiliiski Irilli i Ljikl
Stavbno podjetništvo* pisarna za arhitekturo in stavbno« tohniika dola | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču | kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. —
i se za stavbna dela vsake vrste. ---
Učenka
6 primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme ▼ trgovino s anoi. blaf on
Franc Kalan 760 Žirovnica na Oorenjtken.
M dobijo vsak dan
v dan gostilni jri Sotatkif
na Sv. Petra cesti 15.
Prodaja se tudi  čez ulico.
Tam se dobi tudi 779
pristni teran.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. — Edina zaloga:
Br. Novaković,
veletrgovina vina, Verraoutha, Maršale, ■       Malage, Konjaka, žganja itd. =
Hestm itro. 25
?H.7uttner,UubMmiiKl1?
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največji zaloga
ur, ju velo w, zlatnine in srebrnine ■
Tovarniška znamka
„IKO"
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
CE1TZSZ Z^STOITJ HT POSTNUTE FSOSTOI
za
IG ID
iPl
Nameščevalni urad „Zveze češko-slov. gostilničarskih nameščencev" v Trstu, Belvedere 7, priporoča dobro i^učeno, jezikov zmožno osobje, brezplačno.
Cebelni m
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljieah po 5 kg po povzetju za K 8*50. Preprodajalcem oošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz meda (Erster un«j. Bienenhonig-Ex-port( B AL ATONFO K A J AR, (Ogrsko(
Svete prsv dobre
402
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kako? Sunke, razne salame, hrenovke, prekajeno meso in kranjske klobase priporoča
Jan Ckalopcik, prek a talec, Stari trn itov. 19, Ljubil
SANATORIUM; EMONA
za notranje ■ in-kirurgicne-bole^Nn. • porodnišnica
LJUBLUANA komenskega- ulica 4 9EF-zxxM*ecrvannRj DR FR DERGANG
H
za lase. H
¥antv«M znamka HETOPIR
napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št 200 ali v trafiki pv cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje Stekl po 2 K in po 3 K Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Zrn gotovost so Jamči. Spričevala mm razpolago.
»»»»mm
■
i
Kavarna J. lalazi
onjsrata r.m Ijobtianfamn is gastsn i dežel«
najbolja! zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kaka , čaj, fine likerje in  najfinejše recivo.
Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem o/ avl jen ju brez motenja poklica, brez ponovitve, bn živega srebra in drugih strupov, Drez vbrizgavanja, -ez škod ljivih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz)
Delniška Ha za gradnjo striv m
n
I LUUIIlll
Brao la Potna
dobavlja
lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygang itd.
Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in sladarnic, itd. — Zastopnik za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: Inženir I. Mlkula Ljubljana, Clfalatawa ulica 1.
L
za 4 konje, s sobico  7»  hlapca in shrambo  za   lozove,   SO   Odda za ■tajnikov tar«!a. 764 Več na Rimski cesti St. 23 1.
Največja izbira
eksotičnih ptičev, papig, opic, ptičje
^^ee krme eeeeee
po nizkih cenah pri
Josipu Mahopsich
zoolt veletrgovina
Trst, Via deile poste štev. 12.
Cenovn'ki gratis in franko. 661
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago«
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
ss in krstn
i opravi
Original ploHe „Gramofon angel" prcie K 4*—, sedaj K 3*— Original ploSe Jansphon" prsje K 2*50. sedaj K 2*—
Tvora i šk a zaloga avtomatov gramofonov in plošč
»vam
Za moške in ženske.
Brez vbrizgavanja
v nekaj malo dneh celo najbo'j zanemarjene toke bolezni sečne četi ozdravi
Ursin - Tecton.
1 škatlja s 100 kroglicami K 5'—.
Za popolno ozdravljenje zadostujeta  2   ♦katlji.    Izdelovalec: |The Ursin Chemical Ca., London.
Naroča se v glavni zalogi:
E. LEDERER, lekarnar,
BUDAPE&TA IV., Mnsenmrf no 21,
to
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9,
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Colnmbla, Jnmbo. Eden, Zono-p bon, Avstr. gram. dr.   Angeli" Itd. Itd.
Nad 20.000 plošč ¥ zalogi-
Specialne plošče naislavnejših opernih pevcev in Devk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust. Ceniki brezplačno
Karel Čamernik 8 Xo.
Specijalna  trgovina  s kolesi, motorji,
avtomobili in posamezni deli. Mehanična delavnica in garaža«
LJUBLJANA Dunajsko cesta 9-12.
■v.
4;
V) ,L^onac
7  LIOUEUR MEDICI NA L.
!Ut6
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
1 OblastveĐO       prodaia strupov.
Ustanovljena leta 1897.
$nton Kane
LJubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Bla Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin« Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2 50 K Hemeny, Easxaaa(Kaasa)L,Poatf. 12 736 Ogrsko, 628
Sprejema zavarovanja človeškega ljenja po najraznovrstnejsih cijab pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnicai
Zlasti je ugodno doživetje In smrt s asaisjtajorlaal
12 vplačili.
4e>
I.
ft veHkttti
bi kapitallje B 12t,ttS.304*25
vzajemna zavamaJnica naSc drtavt z vteskozi sJovsasko-narodjio opravo.
i Vaa
čigat
i i tajal m »i M
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pazari Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I
1963
6411
^5^821
06