Dr. O. I.:8 ČBNI KRIŽ PEI HSASTOVCU. Zgodovinska povest. Mladi graščak je med tem že prijezdil v Šent Lenart. Bilo je v prvih popoldanskih urah, ko je stopil pred župniščem raz konja. Ljudje v trgu so gledali, kaj pomeni ta nenadni obisk. Župnik Morenus je videl pri oknu prihajati mladega Herbersteina, zato stopi hitro pred dveri ter po stopnicah in ponižno pozdravi odličnega obiskovalca, hlapcu pa veli, da spravi konja v hlev. Župnik sprcmi mladega graščaka po stopnicah ter ga odvede v obednico, kjer sta bila najbolj sama. »Kakšna čast, gospod baron, da me obiščete,« povzame besedo župnik Morenus. »Ni se treba zahvaliti, gospod župnik,« odvrne baron nekoliko vznemirjen, »prišel sem k vam, da mi svetujete in pomagate.« »Gospod baron, za vas sem vedno pripravljen.« Friderik Herberstein je razložil župniku vea položaj, da ljubi Agato iz Štraleka, vendar pa brani mati to poroko in mu hoče vsiliti Zofijo iz Vurberga; sedaj mora v vojsko, Agate pa ne sme pustiti brez varstva, ker se boji, da jo bo njegova mati zasledovala. »Gospod župnik, vidim, da ostane Agata sama, zato ne smem odlašati dalje, še predno odrinem proti Turkom, hočem se z njo poročiti na tihem, da postane moja zakonska žena.« »Plemenit namen imate, gospod baron,« pritrdi župnik svečano, »vidi se, da ste res plemenitaš po krvi in čustvovanju.« »Ne hvalite me, sedaj je stvar resna; da dosežem svoj cilj, morate vi naju poročiti še jutri po noči.« Župnik Morenus pogleda mladega barona, kakor bi ne verjel tem besedam, nato pa prikloni glavo, stegne obi roki proti Herbersteinu in pravi: »Pripravljen sem za vse; da ostane cela zadeva prav tajna, hočem izvršiti poroko v cerkvi Sv. Jakoba pri Lormanju in sicer o polnoči, ko vse počiva.« »Izvrsten je ta načrt,« pravi ves vesel Herberstein, »sporočim vse takoj svoji nevesti, da se pripravi.« »Samo dve priči rabim pri tem obredu,« meni župnik, »pa že gre, cerkovnik mora biti itak navzoč, za drugo pričo pa vi oskrbite.« »To se lahko zgodi, spremljal bo Agato njen oče in postavnemu določilu je zadoščeno.« »Jako dobro, tako bi bilo vse v redu,« meni župnik, »samo eno prosim, o tem naj bo vse tiho, kajti vaša milostljiva gospa mati je kot lastnica graščine Hrastovec in ob enem zaščitnica naše cerkve in njej bi se ne zameril rad, če bi zvedela o tem.« »Bodite mirni gospod župnik, to ostane vse tajno, dokler ne postanem jaz graščak, potem se vam ni treba bati ničesar več.« »Uverjen sem o tem, gospod baron,« se nasmehne župnik, »v čast si bom štel, da sem mogel storiti tako blagemu gospodu uslugo.« »Moje naklonjenosti ste si lahko svesti, Bog daj, da se vse srečno konča.« »To je moja stvar, gospod baron, bodite popolnoma mirni.« Dogovorila sta se natanko o času sestanka in še nekaterih podrobnostih, ki so potrebne za izvršitev obreda. Mladi baron se srčno poslovi ter zasede konja, ki ga je privedel med tem časom hlapec že pred župnišče. Urno je odjezdil, da radovedni tržani niti niso mogli prav videti, kdaj je mladi fospod izginil iz trga. Friderik Herberstein je jezdil v divjem skoku proti Štraleku. Bliskoma je bil po strmem klancu pri gradiču. Pod veliko, košato lipo, ki je stala pred poslopjem ter dajala hladno senco pred pripekajočimi žarki južnega solnca, je sedela Agata ter posajala cvetlice v male posode. Ko zagleda svojega ženina, zai'udi, položi cvetlice na stran in gre došlemu nasproti. Friderik Herberstein Agato srčno objame, poljubi na čelo ter jo pelje nazaj na njen sedež, on pa se nasloni na bližnjo kamnato mizo. »Kaj pa te je privedlo tako nenadoma k nam,« vpraša Agata vsa zarudela od sreče, da vidi svojega izvoljenca. »Vse ti povem, dragica moja, samo malo potrpi, kajti hitro sem jezdil od Šent Lenarta.« »Kaj, v Šent Lenartu si bil, pri kom in zakaj,« vpraša Agata nekoliko razburjena, ker je zapazila, da kaže Friderik resen obraz, če tudi se sili, da bi bil vesel. »Vedi Agata, važne stvari so se dogodile,« začne počasno mladi graščak, kakor bi se bal trenutka, ko bo moral povedati vse. »Kaj imaš, dragi,« vzklikne Agata vsa preplašena, skoči k ženinu, ga prime za ram« Ur mu pogleda z t«o ljubeznijo r njegov« o64. »Agata, oj moja Agata,« zakliče naenkrat Herberstein z glasom, ki je izrazil vso bol ločitve ter privije svojo nevesto k sebi in naslonl njeno glavo na svoje prsi. »Povej vendar dragi, kaj ti teži srce, vem, da mi moraš nekaj razodeti, o ne muči me, vse hočem vedeti, ker vidim, da trpiš.« In pogledala ga je tako milo in solza je zaigrala v njenih očeh. »Ljubljena Agata, saj veš, da si mi najdražje bitje na svetu in ker te ljubim, hočem tudi tvojo srečo. A zapreke se nama delajo, zato moram sedaj ravnati, a odločno in hitro.« Friderik Herberstein je držal Agato..za desnico, ki se je tresla od razburjenja, z drugo pa je gladil njene krasne lase, ki so se vsipali v dveh močnih kitah nad tilnikom navzdol. Povedal ji je vse, kar se je zgodilo med njim in njegovo materjo, ki hoče preprečiti na vsak način njuno zvezo in kaj je določil z župnikom Morenusom. Agata je zaihtela globoko, ko je zvedela, da se mora njen zaročenec posloviti. Nagnila je svojo jo glavico na prsi svojega izvoljenca in dolgo ni spregovorila. »Pomiri ee Agata,« jo tolaži Friderlk, »ko iva poročena, ti nikdo nič ne more, dokler se ne vrnem, potem pa greš z menoj na grad Hrastovec kot mlada graščakinja. »O moj Friderik, drzno je tvoje početje, bojim se, da ne bi imelo to hudih posledic, tvoja mati me ne trpi, bojim se najhujšega.« »Ne misli na to; dokler sem jaz pri tebi, se ti ne more nič zgoditi, ostali čas pa si pri očetu v mirnem zavetju.« Agata se je pomirila pri teh besedah, nasmehIjala se je in srčno stisnila svojemu ženinu roko, kakor bi se hotela zaupati njegovi zaščiti. »Čas hiti, dragica moja, pogovoriti se moram še s tvojim očetom zaradi poroke.« »Ali sanjam, dragi, da se vrši že jutri poroka, čisto nisem pripravljena na to.« »Ni treba nobenih priprav,« meni Herberstein, »glavno je, da obvestiva tvojega očeta, da se vse izvrši po načrtu.« »Čisto sem razmišljena, kar misliti ne morein, da je vse to res; da, poglej v hišo, oče je gotovo v sobi, še ravno prej sem ga videla.« Rekši prime svojega zaročenca za roko in oba stopata proti gradiču. Večerno solnce je ravno pošiljalo svoje zadnje žarke, ki so se odbijali od belih hramov po Zavrhu in cerkvah Sv. Antona in Andraža. Friderik in Agata sta stopila skoz prostrano vežo v visoko dvorano, ki je služila kot sprejemnica in obednica. Štefan Nurnberger je sedel pri mizi ter pregledoval spise o vodstvu gospodarstva. Že so se mu začeli beliti prvi lasje na glavi in na obrazu so bile videti gube. A kljub temu je bil videti še čvrst in pri najboljši moči. »Kaj pa vaju privede sem,« meni Nurnberger prijazno z lahkim nasmehom, zloži spise na kup ter vpre svoj pogled na*ravno vstoplo dvojico. »Morava govoriti z vami, dragi oče,« odgovori Harberstein celo resno. j^»Kaj pa tako važnega,« vpraša Niirnberger, kijfeVvidel Herbersteina sicer vedno veselo razpoloženega, danes pa naenkrat zamišljenega. »Oče, moj ljubi oče,« povzame besedo Agata razburjena, »moj Friderik mora v vojsko takoj in jaz ostanem sarfia.« »Da, dragi oče, tako vaš^lmfenij^em odsle}; tti moram, a urediti hočem še prej vse in zato sem prišel.« »Vsedi se vendar,« pozove Nurnberger in primakne stol, »ti pa Agata prinesi malo okrepčila, ker zunaj je velika vročina in grlo je postalo suho.« »Agata je urno vzela ključ ter izginila iz sobe, ne da bi pozabila pogledati še enkrat na svojega zaročenca, ki je sedel med tem poleg svojega bodočega tasta. »Kdaj tedaj moraš odriniti,« vpraša Nurnberger po daljšem molku. »Pojutrišnjem zjutraj, pripravljeno je že vse, treba je samo zasesti konja, a urediti hočem Se zadevo zaradi Agate.« »Kako misliš to, saj Agata ostane pri meni in je na varnem.« »To je ravno njena sreča,« meni nekako veselo Herberstein, »a jaz ji hočem dati tudi svoje ime, mislim se poročiti z njo jutri ponoči.« »To mi je novo in nepričakovano,« meni Nurnberger, »pa kako misliš to izvesti, ko vendar veš, da ti nasprotuje mati?« »Ravno,to je, kar me sili že zdaj k temu kc^ raku,« odvrne Herberstein ter razloži Štefanu Niirnberger vse, kakor je določil z župnikom Morenusom. ew*. * *!$!&*¦ Balje bo sledilo.