Pošinina plačana v gotovini. Slo/entki hmeljar Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176 Leto VII Celje, dne 13. novembra 1936 Štev. 23 Poskrbimo zanj! Hmelj je prav za prav zanimiva rastlina. Saj v razmeroma prav kratkem času, od aprila do avgusta, odžene iz zemlje številne poganjke, od katerih jih napeljemo le nekaj, ki pa zrastejo do sedem, osem in več metrov visoko, odženejo številne stranske panoge in vso silo zelenja ter cele grozde kobul. Potrebno gradivo za vse to črpa rastlina izključno le iz zemlje, zato pa je dolžnost hmeljarja, da poskrbi za to gradivo, da nudi hmelju v zadostni meri vse, kar potrebuje, ker sicer bo rastlina slabo uspevala, hirala bo in dala tako glede množine kakor tudi glede kakovosti le slabe pridelke. Mnogo, prav mnogo zahtevamo od našega hmelja, zato pa je prav, da tudi poskrbimo zanj. Iz prazne sklede se še ni nihče najedel in tudi v prvotno najboljšem hmeljišču zmanjka polagoma v zemlji potrebnega gradiva, če ga sproti in redno ne nadomeščamo z novim, če prazne sklede vedno pravočasno zopet ne napolnimo, če redno in izdatno ne gnojimo. Ne bomo zopet na široko razpravljali o gradivu, o hrani, ki jo rabi hmeljska rastlina. Saj )e že vsakemu hmeljarju dobro znano, da hmelj, prav tako kakor ostale rastline, rabi v glavnem kalij, fosfor, dušik in apno. To so snovi, to je hrana, ki jo hmelj črpa iz zemlje in ki jo je treba redno zopet nadomeščati z apnanjem ter z gnojenjem s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. V predzadnji številki našega lista smo obširno pisali, kako nujno in neobhodno potrebno je, da vsaj vsako četrto leto pošteno poapnamo naša hmeljišča, v zadnji pa, kako nujno potrebno je prav tako, da jih tudi vsako četrto leto, najbolje tisto pred apnanjem, izdatno pognojimo s hlevskim gnojem. Seveda pa moramo gnojiti tudi vsa ostala leta, vendar tu v dobro poapnanih in s hlevskim gnojem izdatno založenih nasadih lahko s pridom uporabljamo razna umetna gnojila. Umetna gnojila trosimo jeseni ali pa spomladi. V dobro zagnojenih nasadih je gnojenje spomladi okoli posameznih rastlin s hitro učinkujočimi gnojili že priporočljivo, v bolj lačnih hmeljiščih pa je mnogo bolje raztrositi jeseni pred odoravanjem potrebna gnojila na široko po nasadu. Za jesensko gnojenje hmeljskih nasadov uporabimo lahko mešano umetno gnojilo Nitrofoska), KALIJA dajte hmelju, če hočete pridelati res v kakovosti prvovrstno in v barvi brezhibno, gladko zeleno blago! Brez kalija namreč ni pri hmelju dobre kakovosti in trajne, gladko zelene barve. Pa ni prav odlašati s tem šele na spomlad, temveč že sedaj vjeseni je treba posipati pred odoravanjem na široko po hmeljišču 50 kg 40 °/0 kalijeve soli na vsakih tisoč rastlin. Spomladi po obrezovanju pa je treba dati drugi obrok. Kalijevo sol se lahko trosi obenem s hlevskim gnojem ali vsakim drugim umetnim gnojilom. Škropilnice si nabavite že se- daj, da bodo pri- hodnie leto pravočasno pri roki. Svojim članom dobavila naiceneje prvovrstne Holderieve škropilnice Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. s katerim damo hmelju vse potrebne hranilne snovi. Če pa hočemo dati vsako gnojilo posebej, da lahko določimo, koliko poedinih hranilnih snovi nudimo hmelju, potem porabimo za jesensko gnojenje predvsem kalijevo sol in fosfatno žlindro. S tem damo hmelju kalij in fosfor. Z dušikom moramo biti pri hmelju previdni in zato gnojimo z dušičnalimi gnojili raje šele spomladi in pozneje po potrebi; če pa hmeljišče splošno strada dušika, pognojimo lahko jeseni tudi še z apnenim dušikom. Fosfatna žlindra je novejše, naše domače umetno gnojilo, ki docela nadomešča nekdaj tako cenjeno Tomaževo žlindro in je tudi znatno cenejše. V hmeljišču se kol fosforno gnojilo prav dobro obnese. Priporoča se v prvi vrsti zlasti za jesensko gnojenje. Ostala umetna gnojila, ki se uporabljajo pri nas, so itak že dobro znana. Poskrbimo torej za hmelj in že sedaj v jeseni se pobrigajmo za čim boljši pridelek! Če ne bomo hmeljišča apnali in tudi ne gnojili s hlevskim gnojem, razirosimo sedaj pred odoravanjem na široko po nasadu na vsakih tisoč rasdin vsaj 200 kg fosfatne žlindre in /5 kg kalijeve soli. Če pa je hmeljišče že zelo izčrpano, potem raztrosimo na tisoč rastlin 300 kg fosfatne žlindre, 100 kg kalijeve soli in, če hočemo gnojili tudi z dušikom, še 100 kg apnenega dušika. Hmeljarji! Ni prav iz hmeljišča samo zahtevali vsako leto obilo koristi, dali mu pa nič. Nudimo hmelju, kar mu gre in kar nujno potrebuje, poskrbimo zanj ter redno apnajmo naša hmeljišča in jih gnojimo s hlevskim gnojem ter po po-irebi tudi z umetnimi gnojili, pa nam bo tudi hmelj dal redno obilo prvovrstnega pridelka, ki bo šel gladko v denar in tudi vedno dosegel primerno ceno. Pridelek hmelja 1936. Študijski oddelek češke sekcije Hmeljarskega društva v Žalcu ceni letošnji pridelek hmelja v primeri z lanskim takole: 1936 1935 Stotov Nemčija.............. 97.500 106.500 Češkoslovaška .... 122.500 75.000 Jugoslavija.......... 32.500 37.500 Poljska.............. 23.000 21.500 Francija ...................... 17.500 23.500 Belgija.............. 7i500 13.000 Anglija ...................... 117.500 126.000 Amerika............. 112.500 190.000 Ostale države........ 12.500 15.000 Skupaj stotov....... 543.000 610.000 Letošnji pridelek je torej v primeri z lanskim za 67.000 stotov, t. j. 11 % manjši kakor lani. Sve- tovna potreba bo znašala letos predvidoma 575.000 stotov (lani 550.000) in je torej pridelek za 32.000 stotov, t. j. 5% manjši kakor pa potreba hmelja Dosedaj je prodanih iz prve roke letos že 467.500 stotov, t. j. 86% celokupnega pridelka, dočim je bilo prodanih lani v tem času šele 68%. J. Barth & sin: O hmelju 1935/36. Na Češkoslovaškem je suhi zimi sledila hladna pomlad z ostrimi mrazi prav tja do maja. Potem pa je bila suša s pravo tropsko vročino, tako, da se je rasihna le počasi razvijala ter do srede julija deloma se ni dosegia do vrha opor. Stranske panoge so ostale krarke, »košev« splošno ni bilo, le redki nasadi ob rekah in potokih, ki so bili redno namakani, so izgledali in obetali bolje. Škodljivcev in bolezni ni bilo preveč. Sicer so se pojavile semterlje uši in pršice, pa so kmalu zopet izginile. Tudi peronospora se vsled suše ni mogla razširiti. Ker tudi v avgustu ni bilo dežja, so ostale kobule majhne, vendar so dobro dozorele, ker se je v pričakovanju dežja z obiranjem odlašalo do skrajnosti. Tako je pričelo obiranje šele h koncu avgusta in je bilo v prvi polovici septembra pri ugodnem vremenu tudi že končano. Dobro iz-raščene kobule so bile redke, večinoma so bile le majhne, pač pa težke in gladko zelene barve; za 100 kg suhega hmelja je bilo treba le 148 do 160 mernikov, dočim jih je lani bilo treba 180 do 190. Površina nasadov v Žalcu je znašala 8552 ha s 812.440 sadeži, za 200 ha več kakor v letu 1934. Vseh hmeljarjev je bilo 10.013, in sicer 5009 čeških s 45-3% ter 5 004 nemških s 54 7% nasadov. Nekaj nasadov je bilo tudi protipostavno napeljanih in Hmeljarji, poravnajte naročnino! obranih, pa so jih morali hmeljarji potem izkrčiti in so bili še kaznovani s 50—80 Kč globe za oO rasilin. Za leto 1956 ni računati s povečanjem nasadov. Z monopolizacijo vnovčenja menda ne bo nič, ker se merodajni činitelji zavedajo težav, ki bi nastale s tem pri izvozu. Po sindikatu prevzete zaloge letnika 1931, kakih 300.000 stotov, se je po-rabilo za gnoj in sindikat je likvidiral s 6407 Kč aktiv in 26,500.000 Kč pasiv. V Ušieku je bilo vreme slično kakor na Žale-škem. Sicer je bilo parkrat nekaj dežja, vendar pri hudi suši to ni dosti izdalo. Površina nasadov je znašala 1404 ha. V Roudnici je bilo blago izredno lepo v barvi, pač pa je ponekod toča pavzročila nekaj škode. Površina nasadov je znašala 8587 ha. V Žalcu se je v avgustu letnik 1934 prodajai še po 24—26 Kč (36—40 Din), začetna cena novemu pa je bila 32 Kč (49 Din) za kg. V septembru se je plačevalo 29—36 Kč (44—55 Din), v oktobru, ko )e bilo polovico pridelka že prodano, pa 28 do 35 Kč (42—53 Din) za kg. Pozneje je cena popustila na 34 Kč (51 Din), v decembru na 32 Kč (49 Din), v januarju na 31 Kč (47 Din) in pozneje na 18—22 Kč (27—34 Din) za kg. V Ušieku se je plačevalo v začetku do 24 Kč (36 Din), koncem septembra pa je začela cena zopet padati na 22 Kč (34 Din), pa 18 Kč (27 Din) in 14 Kč (21 Din) za kg. Cena hmelja iz Roudnice se je ravnala po Ušieku in le zaostajala navadno za ca. 050 do 1-50 Kč (0.76—230 Din) pri kg. V Dubi je bila začetna cena 20 Kč (30 Din) za kg ter je nazadovala v oktobru na 15—17 Kč (23 do 26 Din) in v decembru na 10—12 Kč (15 — 18 Din) za kg. (Dalje prihodnjič.) Hmeljarska poročila. Savinjska dolina: Kupčija je ponehala, ker je letošnji pridelek v glavnem razprodan. Pa tudi za pičle preostanke je še vedno nekaj zanimanja, vendar pride težko do kakega zaključka, cene pa so ostale nominalno nespremenjene. Komisija za kontrolo in znamkovanje hmelja je overila doslej 7882 tovorkov letošnjega hmelja v skupni kosmati teži 14.109 stotov. Vojvodina: Pri sicer bolj mirni zaključni tendenci so ostale cene v glavnem nespremenjene in se plačuje 7—11—20 in 24 Din za kg. Prodanih je že okoli 90% letošnjega pridelka. češkoslovaška: Pri sicer bolj mirni, vendar čvrsti tendenci se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka predvsem za inozemski račun in plačuje v Zatcu 21—37 Din, v Ušteku in Roudnici 11—20 Din ter Dubi 9—17 Din za kg. Več povpraševanja je predvsem za cenejše, slabše in srednje blago. V Žatcu je znam-kovanih doslej 46.000 stotov letošnjega pridelka. Zaloge še neprodanega letošnjega hmelja v prvi roki so razmeroma že prav pičle. Nemčija: Iz prve roke je letošnji pridelek v glavnem razprodan in je le v okolišu Spalt, Baden in Württemberg neprodanih še kakih 1000—1500 stotov blaga, ki deloma ni sposobno za znamkovanje. NHPD je pričela tudi z vnovčevanjem zvrženega, za znamkovanje nesposobnega hmelja, ki ga kupujejo domače pivovarne po 22—31 Din za kg, pa tudi za izvoz je precej povpraševanja za tako blago. Na tržišču je tendenca sicer bolj mirna, vendar čvrsta, ker pivovarne polagoma, toda stalno kupujejo dalje in izpopolnjujejo svoje zaloge. Cene so ostale sicer v glavnem nespremenjene, vendar za izvoz ni več blaga na razpolago in zato tudi do novih zaključkov ne pride več. Francija: Na tržišču je tendenca nadalje čvrsta; kupuje se predvsem za ameriški in angleški račun in plačuje za alzaški hmelj do 29 Din za kg. Iz prve roke so zaključki bolj redki, ker je blago večinoma že razprodano; sicer pa cene ne zaostajajo dosti za onimi na tržišču. Poljska: Letošnji pridelek je iz prve roke že močno razprodan, bolj kakor kedaj v tem času. Po živahnem nakupovanju je sedaj razpoloženje zopet bolj mirno, vendar so ostale cene v glavnem nespremenjene in letošnji pridelek notira prejkoslej 7—25 Din za kg, kakor je pač kakovost, ki je letos zelo različna. Belgija: Na tržišču je tendenca čvrsta, četudi bolj mirna in letošnji pridelek notira Poperinghe do 18 Din ter Alost 21 Din za kg. Anglija: Sortiranje in bonitiranje letošnjega pridelka je v polnem teku in izgleda, da bo v kratkem končano ter se bo pričelo s splošnim vnovčevanjem; manjše količine pa so bile s posebnim dovoljenjem že oddane pivovarnam. Za ameriški hmelj se plačuje v Londonu do 68 Din za kg. Amerika : Na tržišču se cene dobro drže in domači pridelek notira letošnji 41—47 Din, lanski 28 do 35 Din, predlanski 20—26 Din in starejši 15—17 Din, že zacarinjen inozemski pa letošnji 56—69 Din ter lanski 43—56 Din za kg. Cene so zlasti za boljše blago prav čvrste. Pri nakupovanju iz prve roke je tendenca bolj mirna, ker je blago, zlasti boljše, že močno razprodano. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Spalt), za doma 86 Din za izvoz 30 Din Amerika (Oregon) . . . 47 Din Češkoslovaška (žateški) . 37 Din Jugoslavija (savinjski) 34 Din (vojvodinski) . 24 Din Francija (alzaški) . . . 29 Din Poljska (vvolinjski) . . . 25 Din Belgija (Alost) .... 21 Din Za razvedrilo. Uboga soproga. »Moja žena je res usmiljenja vredna. Ima histerijo, nevralgijo, nevrastenijo, hipohondrijo, nervozo in hipertrofijo.« »Za pet ran božjih, in kje si je nabrala toliko bolezni?« »V slovarju.« Ni mu prav. ¿Obsojeni ste na pet let ječe in na pet let izgube častnih državljanskih pravic. Ali bi radi kaj pripomnili?« »Mislil sem, da bi namesto sedenja dodali rajši še pet let izgube pravic?« V nevarnosti je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar HRflHILHIGI DRMSKE BANOfflNE (prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte. Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Nove vloge so takoj izplačljive. Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA iv lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju V novi, lastni palači re*i8,r0vana zadruga z neomajen na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice