pp GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO I ŠT. 3 SEPTEMBER 1977 ptujski perutnina. x* TITO - železni steber neuvrščene politike cL*čj3raz£Eo Dragi drugovi, ■ Beograd, S6. maj 1077. ■: ■ Najsrdačnije vam zahvaljujem na toplim čestitkama 1 dobrim željama koje ste mi uputili povodom 85. ro-dendana i 40. godišnjice stupanja na čelo Partije. '•j n y'/N-A' Odgovor na pozdravno pismo s svečane seie delavskega sveta 15. 4. 1977. V četrtek, 8. septembra 1977, je predsednik SFRJ in ZKJ končal še eno misijo miru. Uspešno, tako kot velikokrat poprej, je prepotoval pol sveta, znova z isto željo in ciljem, v praksi uresničevati revolucionarno preobrazbo sveta, načela medsebojnega sodelovanja, krepitve miru in enakopravnosti narodov, velikih in malih. S svojimi sodelavci je obiskal Sovjetsko zvezo, Demokratično ljudsko republiko Korejo in Kitajsko, za kratek čas pa pristal tudi v Teheranu. Povsod, kjerkoli se je pojavil trikratni narodni heroj Jugoslavije tov. Tito, povsod je bil nadvse prisrčno sprejet. To, kar smo imeli priliko viti preko televizije, je bilo ganljivo. Ime Tito postaja simbol borbe za svobodo in neodvisnost po vsem svetu. Jugoslavijo pozna svet pod imenom Tito, bi lahko zapisali. Zato ni slučaj, da je pokojni Mao Ce-tung zaupal pokojnemu predsedniku ZIS Džemalu Bjediču ob njegovem obisku na Kitajskem, da pomeni beseda Tito v kitajščini »železni steber«. In res je Titova osebnost železni steber v jugoslovanski in svetovni zgodovini. Steber neumornega borca za človekove pravice, svobodo, enakopravnost, sožitje, mir. To so poudarili v svojih zdravicah Leonid Brežnjev, Kirn 11 Sung in Hua Kuo-feng. Ugotovitve, da se jugoslo-vansko-sovjetski odnosi uspešno razvijajo je dokaz, da uresničujemo načela, sprejeta pred dvemi desetletji. To so načela neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti, nevmeša-vanja, odgovornosti pred lastnim narodom, kakor tudi upoštevanje različnosti poti notranjega razvoja in značilnosti mednarodnih poz.V ij naših dveh držav. Tito je bil v Moskvi sprejet s številnimi slavnostmi in častmi, v prvi vrsti pa je bila to slavnostna podelitev reda oktobrske revolucije ob njegovi 85-letnici rojstva. Obisk predsednika Tita v DLR Koreji pomeni novo poglavje v zgodovini bratskega prijateljstva med obema državama. Že sam sprejem je bil veličasten. Transparenti, zastave cvetje, mladina. Predsednik DLR Koreje je v svoji zdravi- ci posebej čestital tov. Titu k njegovim jubilejem in izrazil posebno zahvalo, da se je podal kljub svojim letom tako daleč na vzhod. »Vaš obisk očitno priča, kako globoko je vaše zaupanje in občutek bratskega prijateljstva do nas,« je dejal predsednik Kim 11 Sung. Korejci dobro poznajo jugoslovanska prizadevanja, dobro poznajo soustanovitelje gibanja neuvrščenosti tov. Tita. Dobro poznajo naša stališča do korejskega vprašanja in ni čudno, da so omenili, da pomeni Titov obisk močno gonilno silo, ki bo pospešila sedanji potek razvoja mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, ki teži k samoosvojitvi in prispeva h krepitvi in razvoju gibanja neuvrščenosti. Daljna LR Kitajska je bila naslednji cilj obiska predsednika Tita in njegovih sodelavcev. To je bilo hkrati prvo neposredno srečanje in pogovor najvišjih jugoslovanskih in kitajskih državnikov. Obisk je ptVekal v izredno pomembnem trenutku in v obojestransko ugodnih razmerah. Po vrsti dramatičnih dogodkov v minulem letu, po izgubah treh najuglednejših osebnosti kitajske revolucije, po burnem razpletu spopadu med dvema linijama v držav- Slavnostni govornik ob otvoritvi tovarne Ptuj Branko Gorjup nem in partijskem vodstvu, stopa danes Kitajska v mirnejše vode tako v notranje kot zunanjepolitičnem življenju. Čeprav ima lastne poglede na svet pa je opažen viden pozitivni razvoj, ki poteka v zadnjih letih glede ocene, vloge in narave neuvrščenosti. Povabilo predsedniku Titu, da obišče Kitajsko je hkrati dokaz spoštovanja njegovih prizadevanj v krogu neuvrščenih. Prav zaradi tega je imel ta obisk širše razsežnosti, obenem pa spoznavanje in krepitev jugoslovansko-kitajskih odnosov. Do tov. Tita so bili Kitajci posebno pozorni, saj so ga spremljale najuglednejše osebnosti kitajskega življenja. Ta pozornost je bila izkazana še posebej s tem, da je tov. Tito kot prvi tuji državljan položil venec na sarkofag pokojnega predsednika Mao Ce-tunga in to še pred uradno otvoritvijo mavzoleja. Smelo lahko trdimo, da smo upravičeno ponosni na tov. Tita. Ko v letu njegovih in partijskih jubilejev dosegamo nove in nove delovne uspehe, ko se pripravljamo na oba kongresa Zveze komunistov, je dal tudi sam neizmerljiv delež v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. LST krmil predsednik občinske skupščine (foto: L. C.) Uresničevanje Zakona o združenem delu Zakon o združenem delu je v prehodnih in končnih določbah predpisal, da morajo obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela prilagoditi svojo organizacijo in vskladiti samoupravne sporazume o združevanju, statute in druge samoupravne splošne akte z zakonom najpozneje v dveh letih od sprejema zakona. Dve leti je torej skrajni rok. Vendar ne za vsa področja. Določbe o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka, o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, morajo delavci vskladiti z določli zakona do konca tega leta. Te, tako imenovane dohodkovne odnose moramo torej vskladiti čim-prej. Le za kmetijske in druge zadruge ter samoupravne interesne skupnosti smejo re-publke in avtonomni pokrajini določiti rok za vsklajevanje njihovega dela in samoupravnih aktov, s posebnim zakonom. Zgrešeno je torej mnenje tistih, ki mislijo, da je časa za vsklajevanje z določili zakona še dovolj. Samoupravni sporaztun o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti hi morali sprejeti čim-prej. Ta temeljni samoupravni akt ravno določa vsa osnovna načela o organiziranosti, poslovanju in družbenoekonomskih pravicah delavcev, kot je bilo že povdarjeno, v temeljni organizaciji in delovni skupnosti. Samoupravna organiziranost Iz temeljne organizacije Proizvodnja in predelava so delavci v deLembru leta 1975 organizirali pet novih temeljnih organizacij. V aprilu 1977 je bil sprejet in podpisan nov samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Delavci Ptujske tiskarne so se namreč odločili, da poslujejo kot temeljna organizacija v okviru naše delovne organizacije, in zato tudi pristopili ter podpisali sporazum o združitvi v našo delovno organizacijo. Delavci v sedanjih temeljnih organizacijah pa morajo sedaj sami proučiti, ali so podani pogoji, da organizirajo kateri njihov del kot novo temeljno organizacijo. To je tudi njihova pravica in dolžnost. Temeljno organizacijo so delavci dolžni organizirati: — če je tak del delovna celota, — če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot te- meljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu. — če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Kot delovna celota se šteje del proizvodnje v delovni organizaciji, v kateri so delavci neposredno povezani s skupnim proizvodnim procesom in pri delu tako med seboj odvisni. Z delovnimi sredstvi pa ustvarjajo skupen rezultat dela. Tak skupen rezultat dela pa se mora dati tudi izkazati kot vrednost. Delavcem, mora biti v takem delu proizvodnega procesa omogočeno, da svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice uresničujejo neposredno. Pri tem pa jim mora biti tudi omogočeno, da lahko v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno odločajo o delu in poslovanju temeljne organizacije, v katere sestavi so. Pred sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji bodo morali organi samoupravljanja, sindikalna organizacija in delavci, zlasti delavci posameznih delov proizvodnega procesa proučiti, ali sedanja samoupravna organiziranost odgovarja dejanskim razmeram. Pri tem povdarjamo, da morajo pobudo in odločitev za organiziranje temeljne organizacije iz dela proizvodnega procesa, sprejeti delavci sami. Prav tako imajo delavci pravico in dolžnost, da opravijo spremembe v organiziranih temeljnih organizacijah, če se zaradi spremembe materialne osnove dela, proizvodne ali tehnološke narave ter drugih pogojev dela, spremenijo pogoji, ki so obstojali ob organiziranju sedanjih temeljnih organizacij ali pa, če ti pogoji odpadejo. biti med seboj vsklajena, drug drugega pa tudi dopolnjujeta. Na ta način bodo delavci tako podrobno seznanjeni z vsemi osnovami in načeli, pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz njihovega dela, samoupravnih pravi ah ter delu in poslovanju temeljne organizacije. Istočasno obravnavanje in sprejemanje obeh aktov je tako smoterno in racionalno. Oba samoupravna akta marata biti dejanski odraz želja, odločitev in potreb delavcev vsake temeljne organizacije glede na njen proizvodni proces. Zato ne sme in ne more biti nekega splošnega vzorčnega primera, v katerega bi delavci vnašali samo imena svojih temeljnih organizacij. Do izraza morajo priti v vseh aktih vse značilne specifičnosti temeljne organizacije in proizvodnega procesa. Za takšno uresničitev pa mora skrbeti tudi komisija v temeljni organizaciji in sindikalna organizacija. V kolikor delavci sedanje samoupravne organiziranosti ne bodo spreminjali v svojih temeljnih organiza, ijah, morajo oba samoupravna akta obravnavati in sprejeti do konca tega meseca. To pa iz razloga, ker dosedanje temeljne organizacije niso vpisane v register gospodarskih organizacij. Glede na določila no-veve Uredbe o vpisih organizacij združenega dela in drugih subjektov v sodni register, je potrebno vpis opraviti do sredine meseca oktobra na način in po postopku, kot ga določa zakon in citirana uredba. Izvajanje nalog za uresničevanje zakona o združenem delu in vsklajevanje samoupravnih splošnih aktov za to ne sme sloneti le na članih komisije in sindikalni organizaciji, temveč je dolžnost vseh delavcev, da se aktivno vključijo v obravnavanje in vsklajevanje v vsaki temeljni organizaciji. Le tako bomo v celoti in do roka izpeljali naloge za uresničitev zakona o združenem delu. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu Registracija Udeleženci proslave ob otvoritvi tovarne krmil (foto: L. C.) Delovna in temeljne organizacije morajo biti skladno z določili zakona vpisane v register gospodarskih organizacij. Tu pa želimo povdariti, da je k predlogu za vpis v register potrebno predložiti tudi samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti ter njihov statut. Oba samoupravna akta sprejemajo delavci z referendumom. Komisija za izvajanje nalog za uresničitev zakona o združenem delu je o tem že razpravljala. Priporoča delavcem, da oba samoupravna akta istočasno obravnavajo in sprejmejo, saj morata Odprta nova tovarna kril Drožbena samozaščita V okviru praznovanj ob občinskem prazniku smo delavci TOZD PP Tovarne krmil 13. avgusta 1977 svečano odprli novo tovarno krmil, veliko in pomembno delovno zmago našega kolektiva. Otvoritvi smo prisostvovali delavci Tovarne krmil, predstavniki drugih TOZD PP, projektanti, predstavniki izvajalcev del, predstavniki občine Ptuj, ter tov. Miran Potrč, član predsedstva ZK Slovenije. Navzoče je najprej pozdravil tov. Drago Cater, predsednik centralnega DS, ki je pred. vsem povdaril pomembnost novega objekta za Tovarno krmil, kot tudi za celotno Perutnino. Povedal je tudi, da smo delavci sami veliko prispevali k tej pridobitvi. Tov. ing. Franc Ribič — direktor TOZD PP Tovarne krmil je podal poročilo o poteku del in predstavil nove objekte. Obenem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izgradnji nove tovarne. Slavnostni govornik na otvoritvi pa je bil tov. Branko Gorjup, predsednik občinske skupščine. Povdaril je, da taki dosežki niso velikega pomena samo za delovno organizacijo, ampak tudi za občino, ker ji dviga raven v razvoju. Navedel je najvažnejše dosežke na področju občine Ptuj v zadnjem času, kakor tudi za nasledne obdobje. Za tem je sledila otvoritev in ogled objektov. Vrvico pred vhodom v novo tovarno je prerezal tov. Tumpej Slavko, po delovnem stažu naj starejši delavec v Tovarni krmil. Člani kolektiva TOZD PP Tovarna krmil smo ponosni na našo novo tovarno, obenem pa tudi od nje veliko pričakujemo. Upamo, da se bodo naša pričakovanja uresničila in da smo na poti k večji produktivnosti dela, s tem pa tudi k večjemu dohodku. Seveda se zavedamo, da je to odvisno od nas — predvsem od nas, torej od našega dela. Primerno in potrebno je, da se na tem mestu zahvalimo vsem, ki so sodeloval v pripravah na otvoritev, ki jih res ni bilo malo in so zahtevale veliko truda in požrtvovalnosti. S tem prispevkom želimo naše delavne ljudi v kratkem seznaniti z razvojem in uresničevanjem družbene samozaščite, da bi lahko bolje razumeli namen in cilje, M jih želimo doseči z organiziranjem samozaščite v naši delovni organizaciji. Ko govorimo o družbeni samozaščiti, se moramo najprej v kratkem seznaniti z njenim razvojem. Družbena samozaščita namreč ni nekaj povsem novega, marveč gre le za vprašanje načina njenega organiziranja in čigavi interesi se varujejo. Zgodovina samozaščite sega v davno preteklost, v dobo nastanka privatne lastnine, nastanka razredov in raznih družbenih ureditev. Nekdaj je bila samozaščita organizirana proti vdorom sovražnikov in za zaščito osebne varnosti in premoženja previligiranih slojev ljudi ter vladajočih razredov. V drugi svetovni vojni je bila dokaj dobro organizirana samozaščita, s katero so bili doseženi pomembni uspehi za zaščito prebivalstva, partizanskih enot, aktivistov OF itd. V povojni izgradnji našega novega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, je bila organizirana zaščita pred delovanjem ostankov naših notranjih in zunanjih sovražnikov, katerih cilj je bil, da bi na vsakem koraku rušili enotnost naših narodov in narodnosti ter naš politični in gospodarski sistem. Znani so primeri, ko so pobegli ustaš-ki, četniški, belogardistični in drugi emigranti poskušali s propagandnimi, terorističnimi in drugimi akcijami škodovati naši državi, prav tako pa smo doživlajli razne pritiske z vzhoda ali zahoda od raznih držav, ki niso bile naklonjene naši državni ureditvi. Tedanje razmere so zahtevale potrebne varnostne ukrepe za zaščito razlaščenega premoženja bivših domačih in tujih kapitalistov. Takoj po vojni so bili uvedeni varnostni ukrepi za zavarovanje gospodarskih in raznih družbenih objektov. Te naloge je približno sedem let po vojni uspešno opravljala industrijska zavodska milica skupno s strokovnimi službami organov za notranje zadeve, pozneje pa je te naloge v delovnih organizacijah prevzela čuvajsko-vratarska služba. Z razvojem samoupravljanja v organizacijah združenega dela in na vseh ostalih področjih družbenega življenja, se je vedno bolj kazala potreba po podružabljanju varnosti v naši družbi. Varovanje o-sebne varnosti, ustavnega re- da, premoženja in drugih dobrin, ki nam jih zagotavlja u-stava in razni zakonski predpisi ter samoupravni akti, je postala pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Vprašanje organiziranja in uresničevanje družbene samozaščite so večkrat obravnavali naj višji politični in skupščinski organi. Leta 1973 je zvezna skupščna sprejela resolucijo o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja. Leta 1975 je CK ZKJ na svoji 13. seji sprejel idejne in politične temelje organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite. Leta 1976 je bil spremenjen republiški zakon o notranjih zadevah. Zakon je dobil novi naslov in sicer: Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Že naslov zakona postavlja na prvo mesto družbeno samozaščito, sam zakon pa daje osnovo za bolj sistematično organiziranje in razvijanje družbene samozaščite. Družbena samozaščita ni neka podaljšana roka strokovnih služb organov za notranje zadeve, marveč gre za vprašanje pod-družbljanja varnosti, ki prehaja iz strokovnih služb na družbo. Organi za notranje zadeve so dolžni, da nam pri tem pomagajo, nam nudijo potrebno strokovno pomoč, mi pa smo dolžni, da z njimi sodelujemo in jih obveščamo o varnostnih razmerah. Delovnim ljudem in občanom je z ustavo in zakoni dana pravica in dolžnost, da organizirano varujejo neodvisnost in nedotakljivost države, njeno ustavno ureditev, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravne pravice človeka in obča na v združenem delu in druge svoboščine človeka in občana, družbeno lastnino in premoženje ter zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost delovnih ljudi in občanov ter nadaljni svobodni družbeni razvoj. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V TOZD Družbena samozaščita v TOZD je del samoupravne dejavnosti v vseh oblikah združevanja in povezovanja s tem, da se oblikuje zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na družbeni lastnini in samoupravnem položaju delovnega človeka in drugih dosežkih revolucije. Zato je potrebno, da naši delovni ljudje in občani vse-tsransko razvijajo varnostno (Nadaljevanje na 4. strani) kulturo ter preprečujejo vsa družbeno negativna in škodljiva dejanja. Čeprav lahko trdimo, da so varnostne razmere pri nas u-godne, smo dolžni v skladu z ustavo in zakoni organizirati in uresničevati družbeno samozaščito. V nadaljnem razvoju naše samoupravne socialistične družbe ugotavljamo, da neredko prihaja do nekaterih škodljivih pojavov, ki jih moramo poznati in jih tudi pravočasno odkrivati. Predvsem pa je naša dolžnost, da s samozaščitnim in preventivnim delovanjem preprečujemo vse sovražne in druge negativne pojave, kot so: — ogrožanje družbene ureditve in samoupravnih odnosov ter pravic delavcev v TOZD; — motnje v delovnem procesu in proizvodnji; — tatvine, poneverbe in druge Oblike kriminalnih dejavnosti v gospodarstvu; — ogrožanje življenja, osebne varnosti in zdravja delovnih ljudi; — povzročanje notranjih neredov, poškodovanje ali u-ničevanje naprav; — sabotaže ali nevarnost diverzij; — kršitve požarnovarnostnih ukrepov in varstva pri delu; — izdajanje poslovnih, vojaških in drugih tajnih podatkov. Do maja 1977 je bil v naši delovni organizaciji odbor za družbeno samozaščito. V skladu z novim zakonom o LO SR Slovenije in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, ki sta bila sprejeta jeseni 1976, so delavski sveti v vseh TOZD ustanovili odbore za LO in družbeno samozaščito. Ti odbori so organi delavskih svetov za opravljanje nalog s po-dročja LO in družbene samozaščite. Uresničevanje družbene samozaščite je tesno povezano s pripravami na LO, zato je bilo z zakonom določeno, da se za izvajanje teh nalog ustanovi skupen organ za LO in DS. NARODNA ZAŠČITA IN NJENE NALOGE Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da so dolžni delavski sveti TOZD ustanoviti narodno zaščito, in da je sodelovanje v narodni zaščiti pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje opravljajo dolžnosti v narodni zaščiti izven rednega delovnega časa p>o razporedu, ki ga sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito. Opravljanje dolžnosti v narodni zaščiti so oproščeni delovni ljudje in občani, ki so klicani v JLA, TO ali CZ. V narodni zaščiti ne more sodelovati tisti, ki je bil obsojen zaradi kazenskih dejanj zoper ljudstvo in državo, zoper družbeno in zasebno premože-ne, samoupravljanje, zoper u-radno dolžnost ali kakšno drugo kaznivo dejanje iz koristoljubnosti. Narodna žaščita opravlja naloge na podlagi varnostnega načrta, ki ga sprejme odbor za LO in družbeno samozaščito v TOZD. V načrtu so dočene naso-ge za izvajanje ukrepov v normalnih varnostnih razmerah, izrednih razmerah, kakor tudi za primer naravnih in drugih hudih nesreč ter vojne nevarnosti ali vojne. Načrt aktivira načelnik narodne zaščite in skrbi za izvajanje vse ukrepov v načrtu. Ko delovni ljudje in občani opravljajo naloge narodne zaščite, nosijo na rokavu posebno oznake z napisom« NARODNA ZAŠČITA«, so lahko dbroženi in imajo pravico u-porabiti orožje v skladu z za-knom in pravlnikom o oznakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti, ki ga je izdal republški sekretar za notranje zadeve. Ko opravljajo delavci naloge narodne zaščite, so pooblaščeni da: — ugotavljajo istovetnost nepoznanih oseb znotraj delovne organizacije; — preprečujejo vstop v prostore ali proizvodne objekte nepoklicanim osebam in jih prisilno odstranijo; zadržijo osebo, ki je bila prijeta pri kaznivem dejanju ali poskusu -povzročanja škode; — pregledajo osebe ali vozila, če sumijo, da prikrivajo ali prevažajo ukradene predmete ali pa naprave, ki bi lahko ogrozile varnost ali povzročile škodo; — opravljajo druge naloge, ki so določene v varnostnem načrtu in ki jih določi načelnik narodne zaščite. Da bi lahko delovni ljudje uspešno in strokovno opravljali naloge narodne zaščite, morajo zlasti odbori za LO in družbeno samozaščito ob pomoči strokovnih služb in državnih rganov storiti vse za njihovo usposabljanje, utrjevati njihovo varnostno kulturo ter moralnopolitične kvalitete, ki morajo temeljiti na razredni pripadnosti sistemu socialistčnega samoupravljanja. Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da so organi za notranje zadeve dolžni delovne ljudi in Pbčane seznanjati z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja ter z družbeno negativnimi pojavi1, ki jih odkrivajo, prav tako pa tudi z vzroki za nastajanje takih pojavov. Po drugi strani pa imajo organi za notranje zadeve določene nadzorstvene pravice v skladu s pravilnikom o oznakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti in sicer: — kontrola uporabe orožja in ravnanja z orožjem, ki ga ima narodna zaščita; — nadzor o opravljenem preizkusu usposobljenosti za Slavko Tumpej je simbolično pognal stroje v tovarni krmil (toto: L. C.) ravnanje z orožjem; — nadzor nad hrambo orožja in streliva; — ugotavljanje odgovornosti v smislu 173 in 174. člena zakona o družbeni samozašči ti, varnosti in notranjih zadevah. Pri uresničevanju in organiziranju družbene samozaščite često nastopa načelno vprašanje sodelovanja, vloge in odnosa do miličnikov — vodij varnostnega okoliša, ki po službeni dolžnosti in strokovni strani skrbijo za preprečevanje varnostnih problemov. Varnostni organi so vključeni v sistem družbene samozaščite, zato so po svoji strokovni, poklicni funkciji dolžni sodelovati z organi TOZD pri preučevanju in preprečevanju družbeno škodljivih pojavov. To pa ne pomeni, da ima TOZD, oz. odbor za LO in družbeno samozaščito pravico posegati v delo milice oz. v izvajanje zakonskih pooblastil miličnika. Prav tako to sodelovanje ne sme biti takšno, da bi dejavnost organov TOZD ali odbora za LO in družbeno samozaščito pravico posegati v delo milice oz. v izvajanje zakonskih pooblastil miličnika. Prav tako to sodelovanje ne sme biti takšno, da bi dejavnost organov TOZD ali odbora za LO in družbeno samozaščito pomnila sredstvo pri opravljanju službenih dolžnosti, ki jih imajo za notranje zadeve. JAKOB DIVJAK V Beogradu štiri nova prodajna mesta Koncem meseca avgusta smo v okviru skladišča v Beogradu odprli novo prodajno mesto na tržnci Deram s čimer je uresničen letni načrt širjenja maloprodajne mreže na področju Beograda. V dveh letih smo uspeli odpreti 12 prodajnih mest; kolikor jih danes uspešno dela na področju Beograda, Novega Beograda in Zemuna. Prodajna mesta so razen v Novem Beogradu locirana na tržnicah v obliki kioskov. Vsa poslujejo rentabilno, imajo dober promet in so vedno dobro založena s piščančjim mesom, piščančjo drobovino, s klobasičarskimi izdelki, suhomesnatim blagom in raznovrstnimi siri. S prodajnim mestom na tržnici Deram smo dobili zelo u-godno lokacijo, ki leži ob Bu-levaru Revolucije, eni najprometnejših ulic v Beogradu, kjer se poleg avtomobilskega prometa giblje množica pešcev, ki so potencialni kupci našega blaga. Že prve dni po otvoritvi so dolge vrste pred prodajnim mestom dokazale interesantnost lokacije in interes za naše piščance in izdelke. V letošnjem letu smo odprli prodajna mesta še na tržnici Banovo Brdo, Železniki in v bloku v Novem Beogradu. Nakup živilskih potrebščin na področju Beograda se odvija pretežno na tržnicah in je to tradicionalen način oskrbe prebivalstva. Gospodinje ku-pujejo na odlčino založenih tržnicah poleg sadja, zelenjave, sirov tudi meso, kar je značilnost Beograda in daje mestu svojevrstno živahnost in značilnost. Za uspešno širjenje lastne maloprodajne mreže na področju Beograda ima glavne zasluge vodja predstavništva in skladišča tov. Dokič Radoj-ko, ki z velikim interesom in prizadevnostjo pristopa k danim nalogam. Pri realzaciji programa so tudi sodelovali strokovnjaki TOZD »PP Servis«. Prepričani smo, da bomo lahko v bodočih številkah našega glasila opisali spodbudne vesti tudi o ostalih naših prodajnih centrih, širom domovine. K. A. Osnovna izhodišča zdravstvene zaščite Perutnine v intenzivni proizvodnji DOBRO OSKRBOVANJE ŽIVALI OB UPOŠTEVANJU ZOO-HIGIENSKIH UKREPOV OZIROMA STROKOVNO ZASTAVLJEN TEHNOLOŠKI PROCES STA PRI KONTROLI BOLEZNI V INTENZIVNI PROIZVODNJI DANES POSTALA ŠE VAŽNEJŠA KOT STA KDAJ KOLI BILA. Potreba po večjah količinah animalniih beljakovin je povzročila intenziviranje perutninske proizvodnje. Proizvedene so nove visoko produktivne pasme perutnine (meso in jajca) in vsak dan se odkrivajo nove zakonitosti z o-zirom na konverzijo hrane in vpliv biorelifa na biološke in proizvodne procese. Kolikor bolj je proizvodnja intenzivna, toliko bolj je v smislu ekonomične proizvodnje nujno potrebno poznavanje in stroga aplikacija bioloških in tehnoloških norm, toliko bolj nujno je treba poznati razne mikroklmiatske elemente in njhov zbirni učinek na proizvodne učinke in zdravje živali. Ob upoštevanju navedenega je zdravstveno stanje perutninskih jat, ki so dobro oskrbovane, s primemo gostoto in ventilacijo, ter v striktni reji pod sistemom »Ena starost na eni izolirani skupini« zadovoljivo. Za enakomerno prozvodnjo skozi vse leto pa gre zasluga kontroliranemu ambientu, ki omogoča piščancem, da so vzrejeni v katerem koli mesecu v letu in nesni-cam, da vzdržijo maksimalno proizvodnjo jajc neglede na zunanje nepovoljne faktorje, pri čemer je treba izolirati ne samo piščance od odrasle perutnine, temveč tudi ločiti eno starostno grupacijo od druge, kar praktično pomeni, da je treba preprečiti vsako vzrejo druge perutnine v neposredni bližini vzrejališča brojlerjev. Današnji čas je to še posebno važno, ker so danes možnosti za izbruh in širjenje bolezni z mnogo večjim številom živali rejenih tesno skupaj, večje kot kdaj koli prej. To je bistveni ukrep, na primer proti Marekovi bolezni, vendar izolacija tudi zmanjšuje izpostavljanje vsem, drugim bakterijam in virasom. V praksi kompletna izola* ija vsake jate in vsake skupine znotraj te jate zmanjša bolezen kot glavni vzrok mortalitete na minimum in edina o-mogoča popolno depopulacijo mikrobizma na koncu proizvodnega turnusa. Problem je med drugim koncentracija proizvajalnih bolezenskih klic in njihova sorazmerna razredčitev v atmosferi. Iz objektov izločeni zrak mora krožiti na znatne razdalje predno je u-cinkovito razredčen z atmosfero. Tam pa kjer je mnogo takšnih objektov, kar se dogaja na koncentriranih perutninskih področjih je ustvarjena še toliko bolj neugodna mikroklima, ki kontaminira zrak na stotine metrov okrog naseljene erije. Če ne zagotovimo zgoraj omenjene depo-pulacije mikrobizma, odnosno če objekt pred vselitvijo ni temeljito očiščen, opran in strokovno razkužen so bolezni lahko na dnevnem redu. Na enak način, vendar z važno razliko se pojavljajo lahko kronične bolezni. Te ne povzročajo hitrih dramatičnih u-činkov — mortalitete v epidemičnih proporcijah ali popolnega padca nesnosti, lahko pa zelo omajajo rentabilnost proizvodnje še predno so diagnosticirane. Najbolj običajna bolezen te vrste je Coli infekcija. Njen učinek je v tem, da lahko postopoma dviguje mortaliteto naslednjim partijam piščancev odnosno povzroča zaznaven padec v jajčni produkciji. Posledice kronične bolezni v jatah lahko zmanjšuje proizvodnjo daljša razdobja, predno postane učinek tako velik, da je diagnosticiran. Enako so premajhne začetne investicije v gradnjo objektov lahko udarec za ekonomičnost perspektivne proizvodnje. To se nam kasneje maščuje v velikih režijskih stroških, rezultat tega pa je previsoka cena finalnega proizvoda. Tudi proizvodnje v o-bratih, ki še niso z vsemi priključki popolnoma dovršeni že iz epizootioloških razlogov ne bi smeli več dovoliti. Kar se tehnologije in organizacije tiče bi se tudi pri nas morali brezkompromisno boriti za proizvodnjo po strogo specializiranih obratih, kjer je mnogo lažje speljati ustrezen teh-nološki proces in vse ukrepe zdravstvene zaščite ter ugoditi biološkim potrebam perutnine. Dvig in ekonomska vrednost današnje prerutninske proizvodnje sta taka, da so za raziskavo izbruljov bolezni potrebne vse panoge veterinarske znanosti. Majhna velikost kadavrov in relativno velika mortaliteta omogočata pošiljanje primerkov na dolge razdalje do naj bližnjega specializiranega laboratorijskega centra. V splošni praksi je diferencialna diagnoza bolezni bazirana v glavnem na klinični Iz dela samoupravnih organov V zadnjem obdobju se je kar dvakrat sestal koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo volitev na nivoju delovne organizacije, ki koordinira dela odborov TOZD in DSSS. Med obema sejama pa so se sestajali odbori TOZD in DSSS. Na prvi seji je bil sprejet sklep, da: — je potrebno zaključiti drugo fazo evidentiranja in do 31.8. posredovati zapisnike o evidentiranih potencialnih kandidatih za vse organe in funkcije, ki se volijo na splošnih volitvah v letu 1978; — uvede se kartoteka evidentiranih kandidatov; — Kooperaciji Hajdina predlagamo naj imajo kooperanti svojo temeljno delegacijo; — z vsemi evidentiranimi kandidati se je potrebno pred verifikacijo predlogov pogovoriti. Na naslednji seji so člani odbora ugotovil, da so sklepi prve seje reofizirani ali so opravila v toku. Na nekatere prejete zapisnike so bile dane pripombe, sicer pa je odbor verificiral evidentirane kandidate. Verifikaciji je prisostvoval tudi predsednik konference 00 ZSS Perutnine tovariš Ivan Zupanič. — Potrjen je tudi predlog evidenčne kartice tako, da jo lahko damo tiskat. — Sprejet je tudi sklep, da je potrebno vse popisnice evidentiranih kandidatov posredovati predsedniku koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo volitev na nivoju DO do 10. septembra. 5. septembra pa se je sestal uredniški odbor Ptujskega perut-ninarja. — Člani odbora so potrdili zbrana gradiva za 3. številko glasila. — Podana je bila kritika zavoljo neprimerne razdelitve glasila v nekaterih TOZD. Ugotovljeno je, da v nekaterih TOZD prejmejo delavci glasilo z večdnevno zamudo, pa še takrat je vprašanje, če vsi. Ker bomo v bodoče vse pomembne informacije, obvestila in vabila, objavljati v Pe-rutninarju, zato je velikega pomena, da dobi glasilo vsak delavec čimprej, če že ni možno isti dan, ko ga prejme vodstvo TOZD. in patoanatomski preiskavi živali. Čeprav je v perutninski praksi s pomočjo anamneze možno posumiti na prisotnost specifične bolezni pa simptomi, ki jih kaže perutnina, največkrat le nimajo dovolj vrednosti za klinika, še posebno ne, da bi zgolj na podlagi kliničnih simptomov jamčili za učinkovite ukrepe — ker je večina infekcijskih agensov, ki povzroča bolezni pri perutnini takšnih, da zahteva specialno laboratorijsko diagnostiko. Ker so agensi tako številno vpleteni v kom- H H | IN MEMORIAM j Novak Ignacj 'i Če nam je bilo kdaj tež- | £ ko napisati kakršnokoli be- ■ j sedo, zlasti je to še izgo- E ■ voriti, nam je to danes. b> ® Toliko bolj, ker so vsi upi, * g da se ponovno vrneš med E H stare tiskarske prijatelje, ■ J pokopani. Danes lahko is- * J kreno povemo, da resnic- E B no spoznaš prijatelja ta- ■ ■ krat, ko ga izgubiš. « J Šele 50 let življenja si S g praznoval 19. julija letos, a ;■ Praznovanje je bilo trpko, ■ J saj si bil priklenjen na bol- 5 a niško posteljo. Ne tebe, ne a M svojcev in ne nas ni mi- »1 ■ nilo upanje, da se bomo še 3 a srečali v tiskarni, da boš p ■ še vedno skromen kot si ■ ■ bil, našel čas za šalo, za * a posvet. Upali smo, da boš •§ še naprej negoval tiskar- a •J ske stroje, ki si jih vzlju- ■ p bil že 5. maja 1973, ko si (j ■ vstopil v naš in tvoj ko- a ■ lektiv. a Ti si nas sprejel in mi a B smo te sprejeli za svoje- a ■ ga. Poznali smo te že veli- * J ko prej. Poznali kot dobre- B P ga očeta in moža. Koliko- a ■ krat smo te srečali v tis- • J karni že pred tvojim priho- E a dom v redno delovno raz- a g merje, ko si pomagal ženi • * pri njenih delovnih opra- Sj a vilih v popoldanskem času. p * l/se svoje življenje si bil • j boj za obstoj, od rane mla- S p dosti, do za nas tragičnega a 9 11. septembra. Pred letom B j* in nekaj se je tebi in tvoji 3 a družini uresničila želja in a B dobili ste človeku dostoj- M * no stanovanje. Žal, malo si S g bival v njem. Še tisto ma- p ■ /o, je bilo boleče. ^ Na pragu jeseni smo. * p Letošnje in prihodnje ne p B boš doživljal sredi sloven- B * skih goric, sredi pojočih * g klopotcev, sredi Doliča pri p a Desterniku, sredi rodne t ■ zemlje. * * Vsi se te bomo sporni- p B njali, ko bomo doživljali a j vse, kar je bilo tebi pri sr- * * cu. V naših vrstah ostaja E B praznina. Praznina, pa ven- p ■ dar spomin na sodelavca, 1 j tovariša, prijatelja. In ker E B si bil vse to, je slovo toii- p ■ ko težje. ■ Tvoji sodelavci t; pleks bolezni se kaže kot bistveno ugotoviti z laboratorijskim testom katera od razpoložljivih zdravil je najprimernejša za terapijo diagnosticirane bolezni. Izrabiti zdravilo le po golem naključju se pa zlasti neizkušenu največkrat lahko izkaže kot neuspešen in zato zelo drag poseg. Poleg tehničnega znanja in laboratorijskih možnosti mora veterinar imeti obširno znanje o sodobni intenzivni tehnologiji in ekonomiki perutninske proizvodnje. Biti (Nadaljevanje na 6. strani) Vzrejališče perutnine (Foto arhiv P. P.) (Nadaljevanje s 5. strani) mora popolnoma seznanjen s sistemom gospodarjenja in vzreje vsake jate za katero predlaga ukrepe za izboljšanje. Perutninska industrija je tako velika, v koncentriranih obratih pa obstaja takšen e-ventualni niziko, da danes ne more biti mesta za zmote v diagnozi in nasvetu. Spremembe v vzreji in metode intenzivne proizvodnje so ustvarile nove bolezenske probleme, ki se zelo razlikujejo od onih, ki so obstajali pred nekaj leti. Akutne infekcije, ki so v preteklosti povzročale visoko mortaliteto so zdaj manj problematične. V drugačni vlogi in vidno so jih zamenjale kronične bolezni, ki povzročajo proizvodnji velike izgube. Kaže, da so pri tem težke brojlerske pasme bolj občutljive za kronične respiratorne bolezni kot lažje pasme, namenjene za proizvodnjo konzumnih jajc. Intenzivne metode vzreje ponekod naravnost zlorabljene so tudi deloma odgovorne za to, da je kronična respiratorna bolezen od časa do časa problematična. Kontrola teh bolezni pa leži mnogo manj v zdravilih kot v zamisli in konstrukciji objektov, v higieni, dezin-fekcji in ustreznem tehnološkem postopku. To pomeni, da je že v samo gradnjo objektov in postavljanje tehnološkega procesa treba vgraditi tudi sistem zdravstvene zaščite. V obratnem primeru so vse poznejše intervencije dražje in velikokrat brez pravega učinka, če nismo preudarni pa lahko rešitev iščemo na čisto zgrešeni poti. V obstoječih pogojih je pa na brojler-skih obratih bistveno oskrbovanje živali. Vsak odklon od sprovajanja predpisane tehnologije lahko pomeni ne le katastrofo za prizadeto, temveč tudi za sosednje oziroma kasnejše skupine. Tudi pomen stres faktorjev kot preddispozicij za izbruh bolezni nikoli ne more biti zadosti povdarjen. Ti faktorji ne samo, da tvorijo zatočišče bolezenskim klicam, temveč tudi sodelujejo pri širjenju le-teh, s tem, da zmanjšajo rezistenco perutnine. Brez stresa se mnoge bolezenske klice ne bi obdržale oziroma pov- zročale signifikatnih izgub. Med stres faktorje pri perutnini prištevamo npr. mraz, ne-dovoljno ogret objekt ob vhljevljanju, premočno ogrevanje, stradanje, prenatrpanost, slabo ventilacijo, pomanjkljivo očiščen in nestrokovno razkužen ambient, konkurenca spolov in nenormalni fizični pogoji kot so: žičnata tla, ozke ostre grede in druge podobne pomanjkljivosti. Še posebna pozornost mora biti posvečena perutnini ob njenem podvrženju še dodatnim stresom ob vakcinaciji, debi-kiranju, preseljevanju itd. Tudi prenatrpanost je važen dejavnik, perutnina v prenaseljenih objektih je večkrat podhranjena in žejna zaradi pomanjkanja adekvatnega krmilnega in napajalnega prostora; zaradi povečane viru-lence patogenih agensov, je v takem primeru možen hiter nastanek in širjenje bolezni. Zelo važno vlogo pri nastanku bolezni igra ventilacija, ki je s prenatrpanostjo zopet zelo reducirana. Tudi zelo nizke temperature so gotovo stres, toda prepozno razširiti piščance po objektu odnosno zreducirati izmenjavo zraka na stopnjo, ko piščanci dihajo pokvarjeni zrak, predstavlja dodaten stres, ki daleč odtehta prednost, ki bi jo dobili z dvigom temperature v objektu. Naraščanje perutninskih jat po številu in velikosti ima za posledico velike koncentracije perutnine na nekaterih predelih. Natakšnih področjih je promet vozil s krmili in perutnino relativno gost. Zelo malo ljudi, ki opravlja te dolžnosti v celoti pozna problematiko bolezni in dovolj upošteva ukrepe preprečevanja prenosa bolezni iz enega področja na drugega. Prav na takšnih področjih pa bi morali biti preventivni ukrepi budnejši in pravočasni, ker je škoda, ki lahko nastane z zanemarjenjem teh ukrepov lahko neprecenljiva. Pri nas se na primer redno dogaja, da veliki proizvajalci zaščitijo svojo perutnino, med tem, ko manjšim lastnikom ostanejo jate često nevakcini-rane. Te nevakcinirane jate pa predstavljajo potencialni izvor nevarnosti za vso ostalo perutnino. Dokler torej ne bo večji procent perutnine redno vakciniran, bo težko eliminirati tovrstne izbruhe bolezni. Nikakor se torej ne bi smeli sprijazniti s tem; da imamo perutnino vakcinirano le na družbenih obratih naših perutninskih f arm, ampak bi morali v skladu s predpisi in družbenm interesom skrbeti, da bi tudi manjše jate perutnine bile redno zaščitene. Med vakcinacijo ali katerem koli parenteralnem (notranjem) tretiranju se je potrebno strogo pridržavati strokovnosti, če hočemo, da bo tretiranje uspešno. Parenteralno tretiranje se nikoli ne sme sprevreči v tekmo za preseganje rekordov. Vseeno koliko spretni so delavci pri svojem poslu, število perutnine, ki ne bo dobila svoje doze bo raslo direktno z razmerjem hitrosti v katerem je bilo delo opravljeno. V takih primerih se lahko zgodi, da igla odnosno kapalka zdrsne preko musku-lature — perja odnosno očesa; igla lahko prebije tudi le kožo, posledica tega je, da se npr. vakcina namesto aplikacije v mišico, nekoristno razlije. Večkrat pa se tudi lahko zgodi, da igla gre skozi prsno muskulaturo v trebušno votlino, kjer prebije jetra. Take žviali navadno še živijo, vendar so čez par tednov izločene kot neekonomične. Na drugi strani nikdar ne smemo pozabiti, da je tudi vakcinira-nim in genetsko odpornim živalim treba zagotoviti optimalne zoohigienske pogoje in se posluževati režima stroge izolacije in dezinfekcije. Pri nas zadnji čas mnogi zopet priporočajo metodo vakcinacije z aerosolom (razpršenimi kapljicami). Slaba stran te metode je poleg vsega titra in enakomerno veli-moramo imeti vakcino visokega titra n enakomerno velikost razpršenih kapljic. Če so le-te prevelike, bodo prehitro descendirale in tako ostale nezadovoljivo inhalirane — kar bo sorazmerno rezultiralo v tem, da živali ne bodo razvile pričakovane iminutete. Če pa so premajhne prodrejo pregloboko v dihalni sistem in povzročijo premočne vakci- nalne reakcije. Toda najhujše |e to, da lahko stres žive vakcine z aerosolom do take mere zniža odpornost perutnine, da se aktivira eventuelna skrita infekcija mycoplazmoze, katere posledica je vezava sekundarnih infekcij kar vse lahko povzroči visoko mortaliteto in izgubo na teži. Seveda bi bilo treba vstrajati na tem, da bi vse zaščitne programe pri perutnini sprovaja-li z vakcinacijami, ki so proste vseh bolezni (SPF). Nasploh moramo pri perutnini kar najhitreje reagirati na vse spremembe, če se hočemo izogniti večjim izgubam. So primeri ko npr. mikroorganizmi odnosno oociste (povzročitelji kokcidioze) postanejo odporni hitreje kot utegne biti proizvedeno odnosno zamenjano novo zdravilo. To kaže na dve stvari: prvo, da se nikakor ne smemo predolgo zanesti na nobeno sredstvo, ki daje sicer dobre rezultate in drugič, brez ozira na dober učinek, ki ga trenutno zdravilo ima, sta dobro oskrbovanje živali ob upoštevanju zoo-higienskih ukrepov, odnosno strokovno zastavljen tehnološki proces pri kontroli bolezni v intenzivni proizvodnji danes postala še važnejša kot sta kdaj koli bila. Vsaka od omenjenih metod kontrole pripomore namreč do razredčevanja bolezenskih kN, v populaciji in tako omejuje možnost širjenja povzročitelja, kar skupaj z uspešno uvedenimi vakcinacijami in preprečevanjem vnosa infek-ta (dezobariere, preobuvanja, preoblačenja, razkuževanja itd.), daje garancijo zdravja naših jat in nadaljevanje tradicije in kontinuitete v naših prizadevanjih za čim učinko-vtejše pridobivanje zdrave in kvalitetne človeške hrane. Mr. Franc Kac, dipl. vet. Delo v sortirnici jajc (foto: L. C.) Večja skrb zdravju dokler ga imamo Pregled vseh boleznin v obdobju prvih 6 mesecev v letu 19 77 v primerjavi s prvim polletjem 1976 03 O o HCu O r-t m O u Peru tn ir farme Mesna industri Koope- racija Servisni službe o s E £ O DSSS H-5 < O, 1. Zaposlenih v povprečju 1976 55 1977 60 1976 124 1977 125 1976 377 1977 373 1976 34 1977 35 1976 120 1977 133 1976 160 1977 180 1976 71 1977 83 1976 945 1977 997 2. Bol. ods. izraž. v del. dnevih 571 596 670 564 4080 3719 292 88 1022 1042 592 594 234 223 7461 6826 3. Bol. ods. izraž. v % 6,65 6,36 3,46 2,89 7,01 6,39 5,50 1,61 5,45 5,02 2,37 2,11 2,11 1,62 5,06 4,38 4. Zaradi bolez. odsotnih del. skozi vseh 6 mesecev 3 4 4 3 26 24 2 1 6 6 4 4 1 1 48 44 5. Zaradi bolez. do 30 dni izplačan neto osebni dohodek 44.067 55.845 59.692 48.498 273.876 238.247 15.410 20.981 77.613 68.013 52.261 78.056 29.043 24.803 551.962 535.443 6. Strošek na zaposlenega 801 930 481 388 726 639 453 599 646 511 326 433 409 282 584 537 Rekreacija delavcev v Perutnini Ptuj Iz dane tabele je razvidno gibanje boleznin v delovni organizaciji in posameznih TOZD za prvo polletje 1977, v primerjavi s prvim polletjem Ugotovljeno je, da izostanki z dela zaradi boleznin niso v porastu, saj je v letu 1977 cca 40 delavcev zaposlenih več, kakor v letu 1976 in je 635 dni boleznin manj kakor v letu 1976. Odstopanja v posameznih TOZD so velika, vzroki so verjetno v delovnih pogojih m delovnih navadah, včasih Pa k temu prispevajo tudi medsebojni odnosi in še drugi vplivi. V ilustracijo naj navedem skrajnosti v odnosu na povečanje boleznin, ki znaša kakor je razvidno v kooperaciji 1,61 % in v Mesni industriji 6,39 %. Delovna organizacija je izgubila skupaj 6.826 delovnih dni in je s 4,38 % še vedno na vrhu republiškega povprečja. V primerjavi s prejšnjim obdobjem so se bolniški sta-leži nabjolj znižali v TOZD Perutninske farme. Ta delovna skupnost je imela v letu 1975 — 1899 dni boleznin ali 5°/o, v letu 1976 — 1242 dni boleznin ali 3,16 %, v prvem polletju 1977 pa le 564 dni boleznin ali 2,89 %. Na farmah se v tem obdobju delovni pogoji niso v mnogočem ali bistveno spremenili, zato lahko sklepamo, da na izostanke vpliva več faktorjev, in ne samo delovni pogoji. Visok odstotek boleznin imata TOZD Mesna industrija in Tovarna krmil. Obe približno 6,4 %. Iz statističnih podatkov za leto 1975 in 1976 pa je razvidno, da je bil odstotek odsotnosti še večji ter da so ludi tukaj boleznine v postopnem upadanju. Da bi zmanjšali odsotnost z dela zaradi boleznin bi bilo potrebno sistematično odklanjati vse vzroke, ki vplivajo na ta pojav. Med temi so pomembni delovni pogoji, ki jih bo potrebno stalno izboljševati, uporaba zaščitnih sredstev za delo, ki je velikokrat pomanjkljiva, večja pazljivost ljudi in nenazadnje dviganje zdravstvene kulture in delovne discipline zaposlenih. Tudi zdravstvena služba v dokajšnji meri vpliva na delovno sposobnost zaposlenih. S kvalitetnejšimi in pravočasnimi zdravstvenimi uslugami bi lahko večkrat skrajšali stalež, pri čemer bi morali bolj paziti na pojave neupravičene odsotnosti zaradi namišljene bolezni. Naj še navedem oziroma ponovim nekaj podatkov za prvih 6 mesecev za leto 1977. V tem obdobju je bilo povprečno zaposlenih 997 delavcev, od tega je bilo skozi vseh šest mesecev odsotnih 44 delavcev zaradi boleznin. Neto stroški za nadomestilo osebnih dohodkov do 30 dni znašajo 535.443,— din ali 537 din na zaposlenega. Za leto 1976 je bil strošek boleznin do 30 dni 551.962,— din ali na zaposlenega 584.— din. Če bi k temu prišteli še vse ostale stroške izpada delovnega časa bi bila ta številka še veliko večja. Pri teh podatkih bi se morali zamisliti, zlasti če upoštevamo, da gredo ti stroški iz dohodka TOZD, ki bi ga lahko bolj smotrno uporabljali za druge namene. F. P. Skrb za rekreativno dejavnost delavcev je ena izmed zelo pomembnih nalog tako socialne službe kot sindikata. Želja, da bi čimveč delavcev preživelo svoje letne dopuste na letovanjih je vedno prisotna. V letošnjem letu smo v ta namen razširili naše počitniške zmogljivosti z nabavo dveh avtocamp prikolic in z najetjem štirih sob z 10 ležišči v Poreču. Kljub vsemu pa so obstoječe kapacitete še premajhne za 1000-članski kolektiv. Člani kolektiva, ki so v tej sezoni letovali v naših počitniških objektih so bili v glavnem zadovoljni, če upoštevamo upravičene pripombe na dotrajale vikend hišice v Bio-gradu na moru in na dve avtocamp prikolici v Fijesi, ki sta verjetno že odslužili svoje. V letu 1977 je letovalo v objektih »Perutnine« skupno 107 delavcev s svojimi družinami, katerih kvalifikacijska struktura je bila sledeča: NKV 13 PKV 2 KV 43 VKV 5 Nižja 5 Sš 23 Višja 11 Visoka 5 Skupaj 107 Verjetno bo v bodoče po- trebno pritegniti več delavcev iz neposredne proizvodnje, katerih procent je vsekakor prenizek. V prihodnjem letu se je potrebno bolj angažirati v tej smeri, da bo se to razmerje popravilo. ŠN Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov-kooperantov V mesecu marcu 1974 sta Zadružna zveza SRS in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS sklenili pogodbo, ki omogoča kmetom kooperantom da se vključijo v to zavarovanje pod u-godnimi pogoji in sicer tistih, ki niso obvezno zavarovani po kateri drugi osnovi (zaposleni, obrtniki itd.). Lastnost zavarovanca lahko pridobi oseba, ki: — z zadrugo, obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela sklene dolgoročno sodelovanje; — dosega v proizvodnem sodelovanju povprečno v koledarskem letu najmanj tolikšen čisti osebni dohodek kot je določen kot naj nižji po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za področje kmetijstva. V čisti dohodek iz proizvodnega sodelovanja se šteje; — dohodek iz kmetijske dejavnosti, — dohodek iz kmečkega turizma kot dopolnilne kmetijske dejavnosti, — dohodek iz gozdarstva, Kooperant, ki proizvodno sodeluje z različnmi organizacijami in tako ustvarja čisti dohodek, se lahko zavaruje pri tisti organizaciji, pri kateri ima večji dohodek (v seštevek se šteje dohodek, ki ga ustvari od proizvodnega sodelovanja vseh organzacij). Zavarujejo se lahko zaenkrat le zavarovanci, ki imajo bivališče v SR Sloveniji. Pravica zavarovanja gre od dneva, ki ga določi zavarovanec, vendar največ za 1 leto nazaj od dneva vložitve prijave. Na enem kmetijskem gospodarstvu je lahko zavarovanih več oseb, če vsaka izmed njih izpolnjuje pogoje, ki so predhodno navedeni. Kooperant, ki izpolnjuje pogoje in se za zavarovanje odloči, podpiše na sedežu TOZD PP »Kooperacija« Hajdina ustrezno pogodbo, vso administracijo v zvezi prijave in ostalo uredijo v nadalje službe TOZD. Akljivnfilh zavarovancev, ki že imajo ustrezno pogodbo in tudi vplačujejo je po stanju ob koncu julija 41, mnogo več Zavarovanci se lahko za leto 1977 zavarujejo po eni od naslednjih osnov: zavarovalna mesečna obveznost Razred osnova obveznost po turnusu v din din din I. 4.838.— 955,— 2.293.— II. 4.203,— 830,— 1.992,— III. 3.574,— 705.— 1.694,— IV. 2.942,— 581,— 1.394,— v. 2.441,— 482,— 1.157,— — dohodek iz delovnega razmerja z manj kot polovico polnega delovnega časa pri organizaciji, s katero zavarovanec proizvodno sodeluje. Prispevna stopnja od osnove znaša 19,75 %. pa bi jih lahko bilo zavarovanih. Posebej je zavarovanje interesantno za tiste, ki so mlajši ali tiste, ki že nekaj delovne dobe imajo priznane. REISMAN Jože Predelava piščancev v perutninski klavnici — čiščenje (foto: ing. F. Vraberl 35 let v Perutnini Pred dnevi sem obiskal Janeza Verdena, upokojenega delavca naše delovne skupnosti. Po upokojitvi si je z družino zgradil hišo na Vičavi, kjer si še vedno najde dovolj dela pri urejanju okolja. Ko sem ga obiskal, je ravno barval ograjo, kljub temu sem ga zaprosil za kratek klepet. Kdaj ste se zaposlili v Perutnini Ptuj in kakšno delo ste opravili? Pri Perutnini sem se zaposlil 1. septembra 1934, Bilo je takrat podjetje JOSIPINA RIENHARD, ki se je ukvarjalo z izvozom perutnine, jajc in divjadi v Ptuju. Blago smo odkupovali predvsem na Hrvat-skem. Takrat sem imel petindvajset let. Po uspešno opravljenem poskusnem delu sem nastopil službo računovodje. Bil sem tudi prokurist in opravljal izvozne posle. Zanima me, kako ste se kot novinec ujeli pri zahtevnih izvoznih poslih? Izvoz je bil sezonskega značaja in sicer smo od avgusta do decembra izvažali perutnino in divjad, jajca pa od marca do junija. Največ smo izvažali v Nemčijo, Švico -in Italijo. Inozemski trg je bil zelo zahteven, zato sem se po nalogu direktorja moral seznaniti s celotnim proizvodnim procesom: s predelavo in dodelavo blaga, s primernim sortiranjem, embaliranjem, s skladiščenjem in hlajenjem. Kakšni so bili pogoji dela? Delo je bilo sezonsko kot sem že omenil, zato smo v sezoni morali delati od štirih zjutraj pa tudi do desetih ponoči, saj je podjetje močno širilo odkupno mrežo. Vodstvo podjetja ni hotelo plačati nadur, zato smo se delavci v obratu kot v pisarni uprli in si tako izborili svoje pravice. Kako pa ste delali med vojno? Z okupacijo je nehal izvoz. Podjetje je sicer obdržalo svojo odkupno postajo v Koprivnici na Hrvatskem, vendar dotok blaga še daleč ni kril najnujnejših potreb. Vršil se je prisilni odkup kmetijskih proizvodov. Zaradi prisilne oddaje kmetje niso več redili toliko perutnine. Dotok jajc je zato občutno padel, perutnine pa skoraj ni bilo na tržišču. D:i bi se to pomanjkanje ublažilo je podjetje uredilo prvo umetno valilnico. Kot vsaka novost je poleg dobrih strani prinesla tudi valilnica precej težav. Kmetje niso zaupali v novost češ, da ti piščanci ne bodo dobro rasli in da ne bodo te kokoši nesle. Valili smo tudi uslužnostno, tu pa se je dogajalo, da je kdo hotel počakati na piščance takrat, ko je prinesel jajca valit. (Kot v mlinu). Delavci iz obrata in pisarne smo si medsebojno zaupali, tako smo hitro vzpostavili stike s partizani najprej na Hrvatskem, brez vednosti vodstva seveda. Naši kamioni so prosto vozili po vsem terenu, zato srno lahko partizanom dobavljali prepotrebni sanitetni material, tu in tam pa tudi kaj živil. Dobra povezava s partizani pa je v času pred koncem vojne pripomogla, da so naši kamioni spet neovirano prevažali po področjih, ki so jih takrat že kontrolirali partizani. Po večletni moriji so se naši narodi osvobodili. Mnogo je bilo porušenega. Kadri so manjkali povsod. Tovariš Ver-den se je s peščico ljudi ukvarjal z najrazličnejšimi, takrat nujnimi, opravili od računovodje do strojnika v hladilnici. K temu pa je povedal: Kmalu po osvoboditvi smo dobili novega upravnika. Po naklučju sem prišel do ene mule, to pa je bilo tudi edino transportno sredstvo. Pretolkli smo se do jeseni, ko se je vrnil tovariš Jambrovič. Dobili smo torej šoferja in strojnika za hladilnico. Iz delov uničenih nemških vozil je tovariš Jambrovič uspel »skonstruirati prvi perutninski avto«. Počasi je delo v redu steklo. Vrnili so se delavci in delavke za predelavo jajc in perutnine, odkup na terenu se (Nadaljevanje na 9. strani) Arheološke raziskave na dvorišču uprave Perutnine Na lepo urejenem parkirnem prostoru Mesokombina-ta »Perutnina« Ptuj v Potrčevi ulici je bila 24. marca za-za saj ena prva lopata v asfaltno ploščad, kjer naj bi stala nova upravno poslovna zgradba. Pričela so se pripravljalna dela za izkop. Na podlagi lokacijskega dovoljenja in glede na bližino že odkritih objektov leta 1967 pri izkopu za samopostrežno trgovino, so se pričela 28. marca dela sondiranja na zgornjem delu gradbišča. Sistematsko bi naj raz- ■4 Zamudna opravila pri arheoloških izkopavanjih (foto: L. C.) (Nadaljevanje z 8. strani) je v okviru možnosti zboljšal. Zelo težko je bilo z odkupom perutnine. Bolgarska vojska je namreč s seboj prinesla kokošjo kugo, ki je v gotovih predelih pri nas, zlasti ob Dravi, uničila skoraj ves preostali stalež perutnine. Kuga se je omejila šele tekom let, ko se je morala perutnina povsod obvezno cepiti. Tu se je učinkovito uveljavila naša umetna valilnica, ki je delala s polno paro in je pomagala rešiti kritično stanje v vzreji Perutnine. Bilo je tudi sicer polno težav proti katerim smo se morali boriti. Manjkalo je to in ono, posebno pa tovornjaki. Leta 1946 je ljubljanski MLEKOPROMET prevzel nase podjetje kot svoj obrat in ga priključil k ptujski mlekarni, Dobili smo kamione in odkup se je izboljšal. Imenovali so me za računovodjo. V letu 1948 je podjetje doseglo svojo samostojnost in se je registriralo pod naslovom Perutnina, Ptuj. Od osvoboditve sem se je menjalo več direktorjev. S prihodom novega direktorja tov. Iva Tomažiča, v Juniju leta 1952 je podjetje dobilo zelo sposono vodstvo ni se je pod njim začela PERUTNINA zelo naglo razvijati. Začeli smo tudi z izvozom. Z oziram na to, da sem tudi že prej delal v tej panogi in radi znanja tujih jezikov me je direktor TOMAŽIČ pre- mestil iz računovodstva kot šefa izvoza in uvoza v izvozni oddelek, kjer sem delal do upokojitve v letu 1965. Vendar sem ostal v podjetju potem še do leta 1969. Tako sem delal v tem podjetju neprekinjeno 35 let. In za konec še, kako se počutite v pokoju in kaj počnete? Ko me vprašate, kako se počutim v pokoju in kaj počenjam vam dam sledeči odgovor: Glede počutja moram reči, da še kar gre. Kar se pa tiče časa, ga je vedno premalo in dnevi so prekratki. Ko sem šel v pokoj, smo se z družino odločili za gradnjo hiše — potem pa je bilo dela precej. Po potrebi me občasno še kličejo razna podjetja, da jim prevajam tuje jezike. Poleti se ukvarjam z vrtom — z rožami, opremil sem si majhno delavnico, kjer si marsikaj lahko sam naredim. Pozimi, ko zunaj ne morem delati je na vrsti filatelija, malo tudi numizmatika, čitam. Tako je čas res pestro izpopolnjen. Rad občasno tudi potujem. Želim si samo zdravja. Tudi vsi perutninarji mu enako želimo obilo zdravja, da bi lahko še dolgo urejal svoj lepo cvetoči nasad vrtnic, ki so mu v veliko veselje. L. C. iskali zgornji in južni del. Dana je bila tudi možnost, da sondiranje preide v sistematske raziskave in da se način izkopa spremeni, glede na zahtevnost terena oz. najdb. »Perutnina« se je obvezala, da omogoči pri arheoloških raziskavah manuelno delovno silo za ročno sondiranje. S sondiranjem se je pokazala potreba, da se sistematske raziskave razširijo in da se odstrani celotna asfaltna ploskev. Teren za sistematsko raziskavo se je pripravljal precej dolgo, tako da so z raziskavo pričeli šele 11. julija t. 1. Manuelna dela pa so bila končana 16. avgusta, sedaj so v teku dela: čiščenje peči, kope, gradbenih objektov in sten. V teku so zadnje priprave za dokumentacijo odkritij. Predvidevajo, da so elementi ohranjeni do temeljev stavbe servisa in da se odkritja širijo tudi pod samo stavbo. Porušiti nameravajo stavbo in zaradi tega bodo morali najdene peči zaščititi in narediti odtis za poznejšo izdelavo v marcu ali drugem materialu. V pogovoru s tov. Jevremo-vim, sem izvedela, da so pred samim izkopom predvidevali najdbo opekarskega obrata. Del stavbe, ki je odkrit kaže, da gre za gospodarsko poslopje veliko približno 40x60 m, katerega notranjost je razdeljena s stebri. Srednji vek je te najdbe močno poškodoval in šele poznejša poseganja bodo lahko pokazala povezavo s časom od pozne antike naprej. Najdeni so tudi prazgodovinski grobovi, ki sodijo v kulturo žarnih grobišč. Po funkcionalnosti neugotovljive so odkrite peči, glede na obliko in velikost ter spe-Ijanost od gorišča do kurilnih kanalov. Na ptujskem področju takih peči še ni bilo odkritih, čeprav poznamo iz Ptuja in okolice že okrog 50 odkri-tih_ lončarskih in opekarskih peči. Kaj več bo o pečeh znanega šele, ko bo porušena stavba Servisa. Srednji vek je uničil zgornji del peči, vendar domnevajo, da gre za opekarske peči. Drobne najdbe na tem gradbišču nam kažejo, pravi tov. Jevremov, da je bil ta prostor naseljen v rimskem času, v drugem in tretjem stoletju. Pozno-antična gradnja objekta nam izhodišče podaljšuje v čas pozne antike, predvsem od konca četrtega v prvo polovico petega stoletja. Po končanih zaščitnih delih bo poslano obvestilo Zavodu za spomeniško varstvo Ptuj in takrat se bodo lahko nadaljevala dela za izgradnjo nove upravne stavbe. Perutnina bi se lahko odločila za izdelavo spominske makete odkritih zgodovinskih vrednosti in le to razstavila v novi upravni stavbi, kot spomin na čase, ko je tukaj gradil in ustvarjal človek — RIMLJAN. Plohl Sonja Varnostna nanrava Že od začetka uvajanja intenzivnega načina reje perutnine se vedno znova pojavlja problem varnosti. V primerih, ko preneha zaradi izpada električne energije delovanje ventilacije (okvare na omrežju, vremenske nepri-iilke, redukcije in podobno), nastopi že v najkrajšem času nevarnost pomanjkanja zraka. Običajno spremlja izpad ventilacije tudi nagel dvig temperature in porast relativne vlage hlevskega ozračja. Vsi našteti faktorji se dopolnjujejo v svojem negativnem delovanju in lahko že v zelo kratkem času povzročijo masovne pogine v vzrejališčih. Po drugi strani so znani problemi, ki se pojavljajo pri reji perutnine ob toplih soparnih dnevih v pomladnem oziroma letnem obdobju. Zlasti takrat kadar obdobje vročine nastopi iznenada, se mnogokrat dogodi, da se okrepi, s katerimi je možno zmanjševati negativne učinke vročine (maksimalno delovanje ventilatorjev, odpiranje dodatnih odprtin, usmerjanje zračnih tokov na živali) ne začnejo sprovajati pravočasno. Kooperacijsko proizvodnjo pitanja piščancev brajlerjev je začela Perutnina Ptuj razvijati v večjem obsegu preko tokratnega obrata za kooperacijo Hajdina v letu 1966. Proizvodnja pri kooperantih je bazirala sprva predvsem na slabo adaptiranih hlevih z malo kapaciteto. Leta 1968 je bil zgrajen prvi tipski objekt s kapaciteto 10.000 komadov piščancev enkratne vhlevitve. Z večanjem velikosti adaptiranih hlevov in gradnjo številnih noVih tipskih objektov, pa se je zaostril tudi problem masovnih poginov oz. izpadov. Tudi v naši proizvodnji pitanja piščancev so se nam- (Nadaljevanje na 10. strani) Pemtninarji prvič organizirano na Iriglavn Na vrhu v oblaku (foto: L. C.) V prejšnli številki Perutninar-ja smo vas povabili na Triglav. Za pohod je bilo veliko zartimanje, prijav pa je bilo mnogo manj. Izgloda, da je mnoge »prestrašila« višina našega najvišjega vrha. Končno se nas je v soboto, 27. avgusta ob štirih zjutraj zbralo le trinajst. Rekli smo sli: »Šte-viika nesrečna, vremenska napoved slaba, po gorniških 'izkušnjah pričakujemo vremenski preobrat, torej dež.« »Konec dober — vse dobro«, smo rekii in odpotovali s kombijem, ki so nam ga po zelo ugodni ceni posoditi iz TOZD Servis, za kar iskrena hvala in z enim osebnim avtomobilom. Pripeljali smo se na Pokljuko. Malica, nato pa smo oprtati nahrbtnike in kreniti na pot. Vso pot smo občudovali prelestno Gorenjsko, še bolj pa škail-ni svet naišiib Julijcev. Ob vsej poti tudi gorskega cvetja -ni manjkajo. 2a'i pa -ni manjkalo, -niti oblakov in Oblačkov, ki so nas (Nadaljevanje z 9. strani) reč že od prvih začetkov pojavljale občasne škode, ki so nastale zarad-i nepravočasnega odpravljanja tehnoloških napak, ki so že omenjene v začetku sestavka. Vzporedno z večjimi adaptira-nimii hlevi o-ziro-ma navozgirajeni-mi objekti, se je začel zato uvajati sistem varovanja s tako ime-novanim-i signalnimi napravami. Večina teh naprav še danes deluje, -sestavljene pa so iz avtomobilskega akumulatorja, ki v primeru izpada električnega toka prhko sirene sproži zvočni signal. Glavna pomanjkljivost je, da naprave nimajo optičnega pokazatelja — signalne lučke, ki bi kazale delovanje naprave. Velika pomanjkljivost je tudi v tem, da se naprava po izključitvi zvočnega signala, sama ponovno ne aktivira za delovanje. Varnostna naprava -opozarja -na izpad električnega tbka, ne reagira pa na povišanje oziroma znižanje temperature v vzrejaliišču. Na vzdrževanje svinčenega akumulatorja mnogi kooperanti enostavno pozabijo. Da bi se izognili Vsem -naštetim pomanjkljivostim v smislu povečane zaščite vzrejališč s-m-o že dalj časa -iskali tipsko, serijsko izdelano varnostno napravo, ki bi -ustrezala vsem zahtevam. Prototip -nove varnostne -naprave smo preizkušali v proizvodnji v poletnih mesecih. Rezultati so bili dobri in ohrabrujoči. Nova signalna naprava s pomočjo tipkala odnosno temperaturne sonde, -ki je montirana v vzrejališču zaznava temperaturo. 2 gumbi, ki so na čelni strani ohišja, nameščenega v -predprostoru, nastavimo najvišj-o im majnižjo dovoljeno temperaturo vzrejatišča. V koli-kor se temperatura zviša ati zniža od nastavljene, se sproži zvočni alarm. S prekinjevalno tipko na napravi zvočni signal izklopimo za približno 20 -minut. V tem času lahko napalko zaradi katerega se je temperatura zvišala ali znižala odpravimo. V kolikor nivo temperature vzrejališča v času mirovanja varnostne naprave ne uspemo uskladiti z želje-no — nastavljeno tem-peraturo, se alarm sam ponovno aktivira. V -primem, da -izpade -katera od faz električnega omrežja, se prav ta s-proži zvočnli signal. V tem primeru tudi pritisnemo preki-njevalo in s tem zvočni signal izklopimo, vendar ne za 20 -minut, temveč za 4 ure. Če v tem času napake nismo odpravili, se zvočni alarm ponovno sam Vključi. Naprava pa deluje (reagira na spremembe temperature) tudi ob izpadu električnega toka, ker ima v ta namen vgrajene nikelka-dmi-jeve akumulatorje, ki omogočajo še 24 ur delovanja brez napajanja s toko-m. Vgrajena varnostna naprava je stalno priključena na -omrežje, kar omogoča sprotno obnavljanje suhih akumuiatorjevih vložkov. Delovanje naprave kaže rdeča signalna lučka nameščena na ohišju naprave. Glede na vsa navedena svoj-stva -nove signalne naprave pričakujemo, da nam bo ta v še večji meri zaščitila proizvodnjo pred neprijetnimi presenečenji, ki lahko resno ogrozijo obstoj posameznika in zaenkrat še prepogosto povzročajo nepotrebne izgube. Uspešna zaščita proizvodnje je lahko naš najboljši prispevek akciji splošne samozaščite, ki jo uvaja naša družba. Marko Volk venomer opozarjali na poslabšanje vremena. Blizu Vodnikove koče na Ve-iem polju se -nam je odprl pogled na mogočni masiv Triglava. Nekateri so prvič zrli Očaku v obraz. Ostenje se je ka-palo v popoldanskem soncu, ki si je iskalo prostor med oblaki. Do Vodnikove koče smo prispeli hitreje kot to predvideva Vodnik po Julijcih (v ilustracijo tistim, ki so se »bah naporov«. Tu smo se okrepčali, dobro spočili, nato pa nadaljevali pot proti domu Planika, ki je bila zadnja postojanka pred »naskokom« Triglava. Teren je bij težji, -korak počasnejši, vreme pa se je hitro slabšalo. Veter je bil vedno močnejši, zato se ni bilo težko odločiti, da ostanemo v domu, dasfravno smo Imeli dovolj časa, da bi osvojili vrh. S prenočišči nismo imeli posebnih težav, zato -pa toiliko več z vetrom, ki je vso noč silovito žvižgal Okoli koče in grozil, da nam ne bo »dovolil« vzpona na vrh. Proti jutru je popustil, vendar je bila gosta megla, zato se nam kar rti dalo iz postelj. Ura je bila že sedem, ko smo se končno odpravili, čeprav je že rosil dež in je kazalo, da ne bo hitro nehal. Kljub vse močnejšemu dežju smo kar hitro napredovali. Vrh smo dosegli pred predvidenim časom. Na vrhu smo se znašli v oblaku, zato nismo videli razen Aljaževega stolpa ničesar, zmagoslavje pa je bilo toliko večje, saj smo osvojili najvišji vrh Jugoslavije v zelo težkih pogojih. Sledile so čestitke, žigosali smo knjižice, »krstili pr-vopristopnike« (z vrvjo seveda), pa še fotografirali smo se, čeprav brez slehernega upanja, na uspeh, saj smo se komaj dobro videli. Vrh smo zaradi slabega vremena hitro zapustili. Ko smo prispeli na Mali Triglav so se oblaki dvignili in razgled je bil zelo lep na skalni svet okoli Triglava. Triglavski planinski domovi so nas prijazno vabili, da smo še na dež pozabili, ki nas je kar naprej močil. Opazovali smo greben med Malim in Velikim Triglavom in »novinci« niso mogli verjeti, da so že dvakrat premagali to ozko in »nevarno« pot. Šele tedaj smo lahko občudovali veličino Očaka, ko so se odprle globine pod nami. Ponovno smo se znašli v Domu Planika, kjer nas je čakala prtljaga. Preoblekli smo se in o-krepčali nato pa pohiteli v dolino, kajti dež je malo prenehal. Nismo dolgo hodili, ko se je spet vlilo. Do avtomobilov smo vseeno srečno prispeli. Vseskozi nas je spremljala dobra volja in veselo razpoloženje. Višek dobre volje je bil uspeh, torej konec dober — vse dobro! Počitek pod Triglavom (foto: L. C.) Vse perutninarje in kooperante, ki si žele oddiha in rekreacije v čistem in lepem gorskem svetu vabimo, da sporeče svoje želje Lojzetu Cajnku — uprava DO. V kolikor bo dovolj interesentov bomo v Perutnini organizirali planinsko sekcijo. Konferenca OO sindikata Perutnina Padalci pred startom (Foto arhiv Aerokluba Ptuj) IV. PTUJSKI PADALSKI POKAL »PODLEHNIK 77” Športno rekreativna dejavnost pri Perutnini Ptuj Tudi letos je za nami padalsko tekmovanje za Ptujski padalski pokal 77, katerega pokrovitelj je bila organizacija združenega dela Meso kombinat Perutnina Ptuj. Prav je, da ob tej priložnosti spregovorimo nekaj besed. Ravno padalstvo ima pri nas najstarejšo tradicijo, saj sega še pred leto 1954, ko je bil ustanovljen naš klub. In ne samo to! Ves čas našega delovanja beležijo padalci zavidanja vredne uspehe in že v otroški dobi našega kluba so padalci ponesli glas Ptuja po celi Sloveniji in tudi širom Jugoslavije. S svojim delom smo člani kluba dosegli to, da so na vseh ravneh morali računati tudi z nami in vedno znova smo dokazovali, da nam ne zaupajo zaman. Bili so radostni trenutki, bili pa so tudi časi, ko smo z dvomi upirali Pogled naprej. V takih časih, ko so nas pestili problemi, smo ponovno našli pot: težko, toda pravo in vredno poti letalcev. Z delom smo ustvarjali pogoje našega športnega razvoja, z delom smo tudi jačali materialno bazo svojega obstoja. Toda to so bili naši problemi, športni svet za to ni vedel in padalci so odhajali na tekmovanja in se vračali s pokali. Kaj vse nismo počeli, da smo se obdržali! Toda s časom je bilo tudi to premalo. Zgolj obdržati se je pomenilo tudi zaostajati, bila je nevarnost, da bo razvoj letalske tehnike nadaljeval svojo pot brez nas. In tako smo se še bolj zagrizeno lotili najrazličnejših del — ojačali smo bazo, toda že je bila pred durmi nova nevarnost. Nevarnost, da ne bomo več to, kar smo: letalci in padalci. Zato smo sklenili: naš kruh je letalstvo. Začeli smo iskati in našli smo- Odločili smo se za padalsko tekmovanje v skokih na vodo. Zakaj? Enostavno zato, ker takšnega tekmovanja še niso nikjer beležili, še manj pa ga vstavili v svoje športne koledarje. Ko se danes oziramo nazaj, ugotavljamo, da se nismo zmotili. Prva padalska srečanja ob Podlehniškem jezeru so bili krčeviti poskusi prodreti z novo idejo. Naša vzraj-nost je bila bogato obdarovana, klubi širom Slovenije so naše tekmovanje vnesli v svoje programe. Podlehniško tekmovanje je postalo samoumevno srečanje slovenskih padalcev in obljube ob zaključku: »nasvidenje drugo leto« so postale močnejše kot pisana beseda. Padal ne poznamo le v Sloveniji in tako so že tretjič letos tudi padalci drugih republik uspešno sodelovali. Kaj bi tajili, tudi kakšen pokal je odšel preko naših meja. Danes tudi že lahko_ načrtujemo nadaljnji razvoj tega srečanja, saj smo dosegli njegovo tradicionalnost, k čemer je letos preko pokroviteljstva veliko pripomogla tudi vaša organizacija združenega dela, pripomogla pa tudi k temu, da na naslednjih tekmovanjih ne bo strahu, da bi Ptuj ostajal praznih rok pri podeljevanju pokalov. Padalska tehnika se namreč nenehno razvija, dvigajo pa se tudi cene padalske opreme, saj znaša vrednost te opreme za enega padalca že letos38.000.— din. Tako smo z dohodki, _ki smo jih dosegli na letošnjem tekmovanju, zbrali sredstva za eno, vplačali pa tudi del sredstev že za drugo padalsko o-premo. Izdatno pomoč pri tem nakupu je,prispevala tudi vaša organizacija združenega dela s svojimi sredstvi, s katerimi je podkrepila svoje pokroviteljstvo. Padalci se tako vašemu kolektivu iskreno zahvaljujemo za izkazano finančno pomoč ob pokroviteljstvu. Člani aerokluba Športna rekreacijska tekmovanja se v naši delovni organizaciji izvajajo ob proslavi dneva pemtninarjev in v tekmovanju med delovnimi ^organizacijami v delavsko športnih igrah občine Ptuj. Da obstoja interes nam pove najnovejši podatek, da je ob 6. dnevu perutninarjev tekmovalo — sodelovalo 227 članov naše delovne organizacije. Komisija za šport in rekreacijo v naši delovni organizaciji ima cilj, da se športna aktivnost (tekmovanja) odvijajo kontinuirano v toku celega leta, da čim več delavcev vključi v razno športne rekreativne dejavnosti brez ozira na starost in spol in da po možnosti v kolikor obstoja interes za kakšno drugo panogo, ki trenutno pri _ nas ne obstoja, da jo ustanovimo. Komisija za šport in rekreacijo bo redno obveščala člane Rokomet je športna igra, ki se pri nas igra že precej dolgo. Posebno je priljubljen med šolsko mladino. Z rokometom pa se ukvarjajo tudi starejši. Za to športno panogo niso potrebna posebno velika materialna sredstva. Igrišče m or prema igralcev sta dokaj preprosta. Tehnike se naučimo hitro, ker so vsa gibanja naravna. Pri rokometu pridobivamo hitrost, vzdržnost, skočno moč, spretnost in borbenost, torej vrline, ki jih potrebujemo na vsakem koraku v vsakdanjem življenju. Igrišče je ravno in gladko, v zaprtem prostoru ali na prostem. Dolgo je 40 m in široko 20 m. Na sredini prečnih črt so goli. Pred golom je na oddaljenosti 6 m začrtan vratarjev prostor, na razdalji 7 m od vrat pa je 1 m dolga črta, ki je zarisana 9 m od gola. Osnovna pravila igre Ekipo — moštvo sestavlja 12 igralcev. Hkrati jih lahko igra naše delovne organizacije o vsem kaj se v športu in rekreaciji pri nas dogaja. Z udeležbo na tekmovanjih nismo zadovoljni in želimo, da čim več delavcev vključimo v športno rekreativno dejavnost a možnosti so za: pikado, streljanje, šah, kegljanje, mali nogomet, trim in namizni tenis. V delavsko športnih igrah tekmujemo še v naslednjih športnih panogah, kot so: košarka, rokomet, mini golf, odbojka, in atletika. Namen tega prispevka je, da vas spodbudimo k razmišljanju za vključitev v športno rekreativno dejavnost, ki vam odgovarja. V naslednjih številkah našega časopisa vas bomo seznanili s panogami, vodji panog, vključevanjem v panoge in z možnostmi rekreacije, na način kot je bil predstavljen TRIM v prejšnji številki. največ 7, drugi pa so rezervni. Prvi in zadnji (dvanajsti) igralec na seznamu sta vratarja. Med igro se lahko igralci menjajo kolikokrat hočejo. Menjave se izvedejo na določenem prostoru. Igra traja 2 krat 20 minut z 10 minutnim odmorom. Ob polčasu ekipi menjata strani igrišča. Igra se prične na sredini igrišča z začetnim metom ob pričetku vsakega polčasa, pa tudi po vsakem doseženem golu. Vsi igralci morajo biti takrat na svoji polovici igrišča. S prostim) metom se kaznujejo naslednji prekrški: — udarjanje žoge z nogo; — groba igra v polju, zaradi česar je igralec lahko izključen iz igre za 2 ali 5 minut,, pri večjih prekrških pa tudi do konca tekme; — ugovarjanje sodnku ali nešportno vedenje. Kadar žoga preide prečno črto igrišča in se je dotakne obrambni igralec (razen gol-mana), se izvaja kot. V nasprotnem primeru pa v igrO' (Nadaljevanje na 12. strani) ROKOMET Za ljubitelje ugank Rešitev križanke iz prejšnje številke: stranka, britva, pletenka, leglo, krožnik, Lasan, trtar, avalit, dc, Aka, sunek, Iberec, remi, Va, parada, Stalin, Salaj, Robert, sarma, kumara, Prosen, paria, hor-imon, rakel, amonij, balkon, ,Be, opal, Oparin, Maria, pas, TO, Oregon, latev, agent, kristal, kefir, meglenke, ataman, Aceva, realist. IKlETBCrS (Nadaljevanje z 11. strani) vrne žogo vratar. Če žoga preide vzdolžne črte igrišča, se izvaja stranski met. V vratarjevem prostoru lovi žogo samo vratar. Če stopi v vratarjev prostor katerikoli obrambni igralec, je to prekršek, ki se kaznuje s sedemmetrovko. Razen sederumetrovke se vsi prekrški izvajajo z mesta, na katerem je bil storjen prekršek. Ob izvajanju prostega meta morajo biti nasprotni igralci oddaljeni najmanj 3 m od izvajalca. Pri izvajanju sedemmetrovke morajo biti vsi igralci zunaj kazenskega prostora. V njem je samo izvajalec. Pri izvajanju prostih metov morajo biti vsi napadalci zunaj kazenskega prostora (de-vetmetrovke). Tehnika igre je zelo pestra in bogata, vendar se je lahko naučimo, ker so vsi elementi sestavljeni iz naravnih gibov. Glavni elementi tehnike rokometne igre so: lovljenje, podajanje, vodenje, pobiranje žoge, varanje ter metanje žoge na gol. Pri nas v Perutnini se do-sedaj še nismo ukvarjali z rokometom. Prepričan sem, da bi lahko z razvojem te športne panoge v našem podjetju slepili v korak z drugimi, ki že tekmujejo v okviru delavskih športnih iger, s čimer bi dvignili športni ugled našega podjetja. Želja nas vseh je, da bi zaigrali na delavskih športnih igrah že v naslednji sezoni. To bi bilo izvedljivo le v primeru čimvečjega števila ugeležencev na pripravah rokometne ekipe. Vsi morebitni interesenti se lahko prijavijo športni komisiji Perutnine Ptuj ali vodji rokometne ekipe Romanu Šegula v računovodstvu podjetja. REKREACIJA — BOLJŠE POČUTJE NA DELOVNEM MESTU! Roman Šegula 1 2 3 4 5 6 7 L 8 9 12 r f TT U™1 15 16 š 20 L 21 U 22 23 E 24 25 E 26 27 E E 26 29 EPS 30 31 E 32 33 34 C 35 36 E 37 E 38 39 E 40 E E 41 42 43 E E 44 E 45 46 J 47 E 48 49 E 50 E 51 52 53 E 54 E 55 E E 56 57 58 E 59 E 60 61 62 63 64 n 65 66 l 67 68 69 7) n 71 Vodoravno: 1. otrokova najljubša zabava, 8. ornament 13. brenkalno glasbilo, 19. psevdonim Igorja Torkarja kot sodelavca Pavlihe, 21. žabja zalega, 22. močna žgana pijača, 23. okusna riba, ki živi ob obalah Atlantika in ob potovanju preskakuje visoke brzice, 24. češki književnik, zbiratelj narodnih pesmi (Karel Jaromir, 1811—1870), 26. slovenski nogometni sodnik (Vlado), 28. kemični znak za barij, 29. Estonec, 30. negativno naelektren ion, 31. odličen mariborski namiznoteniški igralec, evropski mladinski prvak (Miran), 32. mesto v francoskem departmaju Gard znano po izdelavi surove svile, 34. kazalni zaimek, 35. huda bolezen, rak, 37. tanka, gosto tkana bombaževi-na, 38. pogorje v osrednjem delu ZDA, 39. madžarsko moško ime, 40. vrsta, 41. človeški zajedalec, 42. divje uralo-altajsko ljudstvo, 44. Zevsova ljubica, in Perzejeva mati iz grške mitologije, 47. drhal, sodrga, 47. senčna, severna stran, 48. ameriška filmska igralka, madžarskega porekla (Eva), 50. francoski predsednik v letih 1899 do 1906 strogo ustavnega vladanja, 51. zaporedni črki v abecedi, 53. vrata v plotu, 54. glavno mesto francoskega departmaja Sar-the na istoimenski reki; znano po vsakoletnih avtomobilskih dirkah, 55. kuma, 56. desni pritok Donave blizu Ulma, 57. začetnici slovenskega gledališkega in filmiskega igralca umrlega 8. aprila 1962, 58. italijanski graditelj, bakrapisec in scenograf, ki je v palačah Uffizi in Pitti uredil naprave za različne scenske efekte (Gluho), 59. ime nemškega atleta Haryja, 60. sklepni spev zbora v starogrški drami, 62. oboroženo' vojaško spremstvo, 65. makedonska politična delavka (Vera), 67. vrsta sira, ki je dobil Jme po češkem mestu Liptov, 69. davek v delu, tlaka, 70. park, 71. modni ustvarjalec. Navpično: 1. sprehod v naravo, 2. lirska pesem španskega izvora, katero je pri nas najprej napisal France Prešeren, 3. večanje, dvig, 4. etiopski plemiški naslov, 5. organ za voh, 6. začetnici sodobnega slovenskega pesnika in prevajalca (»Gnus«), 7. bistvena sestavina zelišč, izvleček, 8. napoved česa, znamenje, 9. visoka gora nad Kobaridom, 10. kartaški izraz, 11. semitska boginja neba (Ištar), 12. protestni izostanek z dela, 13. gora nad Ogulinom, po verovanju zbirališče čarovnic, 14. neznanka v matematiki, 15. avtomobilska oznaka Torina, 16. vzdih, 17. ime ameriškega filmskega igralca Wag-nerja, 18. največja ameriška zvezna država, 20. rojstno mesto utemeljitelja naučnega socializma Karla Marxa, 22. politično zatočišče, 25. slovenski partizanski književnik (Matej), 27. desni pritok Save na Hrvatskem, 30. dolgo' ameriško gorstvo, 31. kope ostrih ledenih blokov na ledniku, 32. zaničljiv naziv za Azijca, 33. svojina, 35. živinska stelja, 36. reka v Švici, 37. občutek lastne vrednosti, 38. tekoča maščoba, 39. najvzhc/rejši del polotoka Halkidike s številnimi samostani, 40. osrednja stena sata, 41. gozdni plod, 42. nemški književnik, eden od za-paženih predstavnikov nemškega ekspresionizma; leta 1939 je napravil samomor (Ernest), 43. brezkužnost, 44. ime nogometaša Džajiča, 45. perujski nogometaš, član državne reprezentance (Hugo), 46. slovenski arhitekt, ki je propagiral funkcionalizem; zgradil je kopališče v Radovljici in delavsko naselje v Mariboru (Ivan, rojen 1884), 48. zbirka, 49. tip Cimosovega avtomobila, 50. lomljenje, 51. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 52. član razpadlega ansambla »The Beatles« (Ringo), 54. ozka deska v kozolcu, 55. ime ameriškega filmskega igralca Harrisa, moža Olinke Berove, 56. goličava, poseka, 58. namizno pregrinjalo, 59. ime ameriške filmske igralke Gardner, 60. figura pri četvorki, 61. ameriška letalska družba, 63. okrajšava za »Kreditno banko«, 64. enaka samoglasnika, 66. znižana nota E, 68. avtomobilska oznaka Prištine. Magični lik Vodoravno in navpično: 1. slovenska popevkarica (Metka) 2. mehka tkanina za plenice, 3. odlični angleški filmski igralec (Peter, »Becket«), 4. kulturna rastlina; k nam je prišla iz Amerike, 5. žirovska tovarna obutve, 6. sodobni švicarski skladatelj oper »Dantonova smrt«, Proces« in baleta »Turandot«, (Gottfried von), 7. del telesa. Sestavil: Edi Klasinc Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Manja Glaser, Jože Ilovšek, Justika KristoviC, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1600 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska: TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.