Smukovega Mihca nesrcča in sreča
do mi jc, spaka,  zopet vejicc  lomil na  ncSplji". hudoval se je oče Smuk in ogledaval drevesa na vrtu. ,,1'red nekaj dnevi sem našel  sledove pod drevesom in danes zopet. Da dohim zločinca v roke, joj mu. In gospodar Smuk ostro pokliče svojega sina Mihca na vrt. ,Mihec. povej   mi  odkrito,  kar  naravnost.  kdo  mi  lomi -   vcjice na tem drevesu. Ne taji prav nič, sicer te zadene ostra kazen."
,Oče, sosedov Polde to dcla. Videl scm ga ?.e večkrat, ko je bežal čez plot", odgovarja Mihec.
BŽc dobro! Lq pojdi k materi," veleva Smuk sinu. sam ]o pa krene s palico m ključi v rokah navzg;or \- \inograd. kamor ^Be ](¦ bil namenil.
^H Mihec pa nekam zmeden odide iz vrta. Toda lc za kratek čas. Ko ^Hjdi, da je oče že izginil in da ga najbrže ne bo kmalu domov, steče ^^Bopet na vrt.
^^B       Mihec jc bil prej tako dober in pridcn, da ga je vsakdo lc hvalil. V
^^H>li ni bil nikdar kaznovan. nikdar ni napravil nobene nerodnosti, najmanj
^Ba bi delal komti Skodo. Bil je vzgled vsem dečkom. Odkar se pa (ovariSi
^E sosedovim Poldclom, ni izdalcka  več prcjSnji Mihcc.    StarSi  njegovi so
^Blu siccr strogo prepovcdali hodifi s Poldelom, toda (a ga je tako navezal
^»sq in pohujžal, da se skrivaj shajata. in dolgo ne bo, da bota dmg dru-
Mega vrcdna.
^B Mihcc je to dobro vedcl, da očctu ni po volji, da mu lomita drevesca ^B da se oče radi tega večkrat hudo hudo jeze, pa s Poldetom sta se ^Knčno zmcnila. da nabereta nešpelj. jih prodasta — in — no — drugo ^Hb že kako. Pa spleza spet na drevo.
_^H lJo uSesih mu sicer šc vedno šume besede očelove: ,Kdo lomivejicer ^^fetaji prav niC, sicer te zadene ostra kazcn!' Pa srce se mu jc odvadilo ^^Bkorščine, in veL ne sluša vesti, ki se mu oglaša in oglaSa . . .
-    40    —
Hitro nabere neSpelj, jih natlaJi za srajco in v žcpe, odtrga 5e vejico. katcro bosta s Poldctom skupaj obrala, potem se pa počasi plazi z drcvesa — ali ojoj! — v tetn hipu zagleda očeta. Noge in roke mu onemorejo strahu, zvrti se mu — in Mihec pade na tla!
Smuk se sila prestraši. Vzdigne sina, poslavi ga na noge, a Mihec se nc gane. Desna noga mu omahne. Očetu Smuku silna bolečina zareže v srce, ko vidi pred seboj popačenega in polcg tega Se ponesrečenega in
i^ ,.                              /      i        li"     TifiBlnPp™
polomljencga sina. Jezcn in žalostcn zadene Mihca na rokc in ga ncse v hiSo.
Mati Smukovka pade skoraj v oncsvcst, ko zapazi Smuka s sinoni v naroCju.
nOh, moj Bog, kaj pa jc. kaj pa je mojemu Mihcu? Usmili sc Ti mene in njega", joka in moli mati, ote pa položi Mihca na poslelj.
,Potolaži sc". pravi ji Smuk, jn ne jokaj. Olej, ta je tisti ncpridiprav, ki nam vejice lomi in škodo  dela na vrlu.  Mihcc, Mihccl  Midva ga nisva
—    41    —
i
kaznovala. kcr sva nicnila, da imava angela, kazuoval ga je pa Bog. Padel     S
jc z drevesa.  ravno ko sem  prišel  zraven. in no^o si je pohabil.   - -   Jaz skočim po zdravntka, ti mu pa ovij nogo z rnokro cunjo."
Še isti dan je prišel zdravnik k bolniku Mihcu. Noga je bila hudo poSkodovana in bati se je bilo. da ne bo liikdar vcč zdrava, pa izurjenosti zdravnikovi in molitvi materini sc je imel Mihec zahvaliti, da sc mu je skoro ohrnilo na bolje.
Trpi.1! je groznc bolečinc. Zdravnik niu je djal nogo v stiskala, obračal in sukal, da jc bolnik Mihec bridko stokal in jokal. To jt* bila hiuia kazcn!
Čez nckaj mesecev Mihec zopct vstane. Pa nckam silno sram ga |c bilo. Skoro nikomur ni upal pogledati v oči. Sram ga jc bilo, neiz-merno sram.
,,Mihec, idi v očctovo sobo; oče te kličejo", veli mu mati.
Mihcc grc počasi, pritisne nalahko kljuko. stopi notcr — ali k očetu no upa. No. pa oče Smuk ga pozove prav k sebi in mu do rcsnobno:
..Mihec, ti nam dclaS sramoto! Mihcc, (i nisi vredon, da bivaf pod naSo strolio. — Naj ho. Bog to jc kaznoval, ker si delal Skodo, On lo je ludi kaznoval, kcr si lagal moni. svojomu očetu. Od danes te ne smem ni cnkrat več vidcti s Poldctom. Če sc mi uc poboljšaš, jaz in niati ne skrbiva rcč zatc. Fojdi in prosi še mater odpuščcnja in zahvali se jim za skrb v boleznil"
Mihec jc 5el, pokleknil prcd mater. sklcnil rokc in prosil odpuSčenja. ln kdo odpusli rajSi nego srcc materino?                                                            M
Poslej  jc   bil   zopot   Smukov   Mihcc   vzgled   pokorSCine   dcfkom   in     ¦ deklicam.   Nesreta  ga je izmodrila,   ko je bil  gluh  za   očetove  opominc. Nesreča mu je bila v srečo.                                                  Ratislav Posavec