Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze ln ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
sLovenslav
FOR A..F R E E SLOVENIA
Novejši družbeni In politični razvoj v Jugo slavij! sc giblje v smeri naraščujočega pri tiska za uveljavljenje izvirne suverenosti re puhlik. Pritisk v tej smeri Je zaradi izrazi t tb kulturnih posebnost! ter kričečega gospodarskega izkoriščanja In zaposlavIJanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno In demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
LETNIK XXVII — VOI.UME XXVII April—Maj 1976
UPRAVNE IN UREDNIKOVE DILEME . . .
Od časa do časa se zdi potrebno, da urednik privleče na-dan nekaj resnic, ki se z leti ne izpremenijo, čeprav mu skuša včasih tiskarski škrat (kot temu pravimo) hudomušno, ali kako drugače ponagajati, ali preusmeriti smisel besedi....
Ponovno bi radi pribili v opravičile tiskovnim napakam, da S.D. stavijo tujci, Finci po na-romnosti katerih jezik je popol-noa drugačni od našega. V razliko od drugih listov mora naš korektor prav zato brati korekturo trikrat in izgleda da tudi to ni dovolj.
Cene tisku in stavljenju so se v zadnjih dveh letih podvojile, prav tako poštnina, prekomor-ska celo potrojila. Cene našim oglasom pa se niso dvignile, prav tako ne naročnina. Od teh zadnjih dveh pa zavisi obstoj vsakega lista, tudi našega. Zato prosimo vse naročnike, da poravnajo naročnino in njene zaostanke, cene oglasom pa bomo morali nekoliko zvišati! Od nas vseh zavisi, če bo naš list ostal pri življenju, kot edini slovenski list v Kanadi, ki poleg "Božje besede"—verskega mesečnika, opravlja važno nalogo obvoščanja v slovenskem živi ju in ohranjanja naše materine besede, misli, naših želja in klica po resnici o žviljcnju naših rojakov v stari domovini.
Prosimo dopisnike za nadaljno sodelovanje, apeliramo na vse, naj pišejo razumljivo in slovnično pravilno,
Se enkrat i z-javljamo, da za vsebino podpisanih člankov odgovarjajo podpisani pisci sami in ni nujno, da bi se uredništvo vedno strinjalo s vsebino ali idejo takega podpisanega članka. Odgovarjamo le za uredniške in nepodpisane članke, ki izražajo misel uredništva.
Strani S.D. so odprte vsakemu, iki stvarno želi doprinesti kaj ik slovenski stvari. Odklanjamo pa spise, ki bi bili rdeče pobarvani.
Kot v preteklosti, bomo še v naprej podpirali slovensko demokratično in kršansko dejavnost, pobijali materializem vseh vrst, podpirali delovanje lojalnih slovenskih organizacij in krščansko usmerjenih slovenskih šol ter delo cerkvenih občestev kot tudi ndejstvovanjc posameznikov. Naše delo bo neizpremenjeno šlo svojo pot slovenskim krščanskim ciljem nasproti, ispričanih in povdar-jenih v našem naslovu in naših tozadevnih izjavah v preteklih letih.	i ;
Zalivala velja odprto vsem pri upravi in sodelavcem! — in seveda, vsem darovalcem, — skozi zadnja leta, — v tiskovni sklad S. D.! — s prošnjo za na-daljno pomoč, — in: BOG PLA-ČAJ!	i j *t$
Uredništvo in Uprava lista "Slovenska Država''
Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 4—5 — Number 4—5
DR. LOJZE AMBROŽIČ — NOVI POMOŽNI ŠKOF TORONTSKE NADŠKOFIJE.
A FEDERAL LAW WITH A SLOVENIAN STRING
SAMI SI KOPLJEMO SVOJ GROB
Po mnenju dr. Harolda Reil-Ivja, avtorja knjige "Hand-book for health through drug-less therapy" si uničujemo življenje s slabim zrakom, okvarjeno vodo, neprimerno hrano, premalo telesnega gibanja, preveč televizije in prevelike rabe kemičnih sredstev iz dro-S^ij._______. . ..
On April 21 President Ford signed into law the USIA Authorization Act for 1976 which authorizes budget appro-priations for the United States Information Agency for the fiscal year 1976. This is a rather ordinary law concern-ing a very small part of the federal budget. But Section 2 (c) of this law reads:
"Of the funds appropriated under subparagraph (A) of subseetion. (a) (1), $90,000 and sueh additional amounts as may be necessary shall be used to reinstate the daily one-half hour broadcast to Slovenia".
With this provision of the law the Voice of America Slovenian broadcasts —vvhich had been summarily termin-ated on February, 1, 1975, and vvere re-instated on February 29 of this year in the anticipation of this law—have now received their legal sanetion and pro-teetion.
For the Slovenes this law has reaffir med the principle of equal citizenship and justice for ali. It has thus provided the a very special occasion — in the bicentennial year — to rejoice in the greatness of America vvhile rededicating themselves to the tested Slovenian heri-tage.
In addition, this is the first American Iaw ever to contain an explicit and spe-cific Slovenian provision. Its twin signifi" cance calls for an accurate account of its history.
ACTION IN THE UNITED STATES SENATE
When on February 1, 1975 the United States Information Agency, of vvhich the Voice' of Am6n'č3 rs the brdadcasttng' arm, terminted the VOA Slovenian program thus signaling that ali the efforts to have the discriminatory decision administrative^ revoked had been in vain, Senator Frank J. Lausche decided to initiate remedial aetion in Congress within the framevvork of its legislative procedure for authorizing the USIA budget for 1976. For this purpose a com-prehensive study vvas prepared to refute te Agency's arguments against Slovenian broadcasts. The study vvas sub-mitted to the congressional committees that vvere to hold hearings on the USIA budget authorization.
On May 5, 1975 Senator Lausche appeared as the first vvitness in the authorization hearings before the Senate Foreign Relations Committee. His tes-timony, together vvith the full text of the pre-submitted study, vvas published in the printed record of the hearings. In the Report of July 29, 1975 vvith vvhich the Committee submitted its Foreign Affairs Authorization Bili for 1976 to the Senate it vvas stated: "During the Committee's hearing.... relating to USIA the Committee heard persuasive testi-mony as to the importance of broadcasts in Slovenian, vvhich vvere recently terminated.... The Committee intends that sueh broadcasts.... be reinstated". This vvas the first moral victory vvhich later proved decisive for the Senate resolve to join vvith the House of Re-prsentatives in legislating the reinstate-ment of the VOA Slovenian broadcasts. ACTION IN THE HOUSE OF REPRESENTATIVES
After lengthy preparations and many preliminary communications, the Sub-committee on International Operations of the House of Representatives began its hearings on the USIA authorization on September 30, 1975.
At the second session of the hearings on October 7, Senator Lausche again testified on the subject of the abolished VOA Slovenian program. In his plea for legislative reinstatement of these broadcasts, Senator Lausche vvas supported by Hon. Joe Skubitz, a Kansas congress-man of Slovenian descent, vvhose intro-ductory statement vvas based on his personal findings during his official visit to Slovenia early in 1975. At the
conclusion of his own testimony, Senator Lausche proposed an amendment to the text of the House Bili to authorize USIA appropriations. The Subcommittee accepted the Lausche amenflment — vvhich is now the above-quoted Section 2 (c) of the USIA Authorization Law.
The printed record of these House hearings contained complete texts of the introductory statement by Coraressman Skubitz, testimony c/r Senato. Lausche vvith his amendment, and the pre-submitted documentary analysis. The Subcommittee^ Report vvith the adopted text of the Authorization Act was then approved by the House International Rela'tions Committee. On March 24, 1976 the full House of Rrpresentatives voted and adopted the USIA Authorization Act for 1976( H.R. 11598). In his presen-tation of the Act on the House floor Congressman Wayne Hays of Ohio, Chairman of the International Operations Subcommittee, commented : "The only thing vve did substantively to them (USIA) besides cut them a littie bit vvas to order them to resume the r broadcasts in Slovenian, vvhich they, for some strange reason, cut out". (Congressional Record, March 24, 1976, H 2325). CONCURRENCE BY THE SENATE AND THE PRESIDENT
On March 25, the House of Representatives forvvarded its USIA Authorization Act (H.R. 11598) to the Senate. Senator Lausche again met vvith Senator John Sparkman, Chairman of the Senate Foreign Relations Committee, -in d other members of the Committee. The Senate /Committee decided ^to.accept^V House-adopted text of *the Auhtoriza-tion Act. In the Committee's Report of April 7, 1976, vvith vvhich its Chairman submitted to the Senate the USlA Authorization Act (H.R. 11598)/including its Section 2 (c) (vvith "$90,000 for Slovenian broadcasts"), it was pointed out that already "in its (initial) Report.... of July 20, 1975, the Foreign Relations Committee advocated r^sumption of sueh broadcasts (vvhich) vvere resumed in February this year". On April 9 the full Senate passed the (now) joint House —Senate USIA Authorization Act for 1976.
On April 12 the Senate sent the Act to the VVhite House vvhere, on April 21, President Ford signed it into law. IT VVAS NOT A PIECE OF LUCK
From the precise history of the H.R. 1 1598 and its Section 2 (c), as contained in the printed congressional hearings and reports and in Congressional Record, it follovvs that special thanks must go to Congressman Wayne Hays, Chairman of the House Subcommittee on International Operations. Convinced by the arguments advanced and sustained in the hearings, Congressman Hays accepted Senator Lausche's amendment and guided it through consecutive adop-tions by his own Subcommittee, the House International Relations Committee, and the floor vote in the House of Representatives, At that crucial point the Senate accepted the House-passed H.R. 11598 because its ovvn Committee on Foreign Relations in its Report of; July 20, 1975 had already accepted Senator Lausche's plea that the VOA Slovenian program be reinstated. Thus j there vvas no need for a House—Senate Conference on the text of this Act. This saved the H.R. 11598 from'the un-certainties and further delays involved in a Senate—House Conference procedure. 1	<' VI
This brief history of the feneral "Lex Slovenica" of April 21, 1976 offers a povverful example of what can be ac-j complished when there is a legitimatej cause pressed vvith determination and , persistence by persuasive advocates vvho command the respect of congressional leaders.
Cyril A. Žebot
Georgetown University
Slovenski misijonar in pozneje škof Friderik Baraga je bil sicer uradno del Cerkve v ZDA, toda sedež njegove škofije v Sault Ste. Marie je bil tik ob kanadski meji (do preselitve v Marquette 1. 1867). Kanadski katoličani so zlasti pozimi pogosto prihajali v njegovo cerkev.- Baraga sam je skrbel tudi za Indijance v Kanadi in dva kanadska škofa, hamilton-ski in torontski, sta mu izročila jurisdikcijo nad Indijanci v njunih škofijah. Na enem svojih potovanj se je Baraga tudi osebno oglasil na škofiji v Torontu. Tako bi lahko rekli, da je bil Baraga prvi škof za kanadske etnične skupine (ker je obvladal več evropskih jezikov, je dokaj verjetno, da je bil na razpolago na svojih milijonskih potovanjih tudi drugim priseljencem iz Evrope).
Vatikan je imenoval za novega pomožnega škofa toront-ske nadškofije Slovenca dr. Lojzeta Ambrožiča, profesorja
torontske bogoslovja.
Dr. Ambrožič je kot bogo-slovec pritegnil nase pozornost pok. kardinala MacGuigana.
Imenovanje dr. Lojzeta Ambrožiča za pomožnega škofa torontske nadškofije s specielnim področjem delovanja med kanadskimi etničnimi skupinami je tako navezalo na razmere pred uradnim političnim roj-stavom Kanade.
Dr. Ambrožič je obiskoval bogoslovje v Torontu. Posvečen je bil 4. junija 1955. Po dveh letih kaplanovanja v Port Col-bernu je nadaljeval študije v Evropi in se je Specializiral v biblišnih študijah. Pridobil si je licentiat v sv. pismu na Pon-tifikalnem bibličnem, inštitutu v Rimu ter doktorat teologije vseučilišžča v Wurzburgu. Po končanih študijah je predaval v bogoslovju sv. Avguština in po ustanovitvi- Torontske šole za teologije je postal član njene fakultete. V bogoslovju pa je
opravljal tudi službo študijskega dekana.
S svojim strokovnim znanjem si je pridobil velik ugled. Njegova kritika nekaterih manj jasnih struj v sodobni teologiji je bila objavljena v posebni brošuri in je vzbudila mnogo zanimanja.
Lastne izkušnje kot kanadski prišel j encc (v Kanado jc prišel 1. 1948) kol tudi obvladanje številnih evropskih jezikov mu bodo, poleg dograjene in odprte osebnosti, dobro služili pri njegovi novi službi.
Škofovska posvetitev dr. Ambrožiča bo še posebno slovesen dan za številne Slovence torontske nadškofije, pa tudi za ostale Slovence, ki jih jc možno najti v Kanadi, čeprav ne v toliki meri, "od morja do morja".
Dr. Ambrožiču iskreno čestitamo k visokemu imenovanju in mu želimo obilo božjega blagoslova v novem razširjenem delovanju.
KILIVOJ EMIL LAJOVIC - SENATOR AVSTRALIJE
Mnogo priseljencev se tako dobro vživi v razmere nove j domovine, da pritegnejo nase pozornosti javnosti. Njihova imena se pogosto javljajo med vodilnimi kulturnimi delavci, | znanstveniki in gospodarstve-niki. Bolj redko pa je, da sej že prva generacija uveljavi v politiki. V Kanadi je doseglo število prebivalcev ne-nagleške-ga in ne-francoskeag porekla že skoraj eno tretjino celotnega prebivalstva, toda med izvoljenimi predstavniki v občinah, provincah, v poslanski zbornici in v senatu je le bore malo njihovih, predstavnikov —
in še ti maloštevilni so po navadi osebe, ki se sicer še pri- i števajo etničnim skppinam t. zv. "tretje sile", pa so bili že rojeni v Kanadi in so obiskovali kanadske šole.
V Avstraliji je zmagal pri zadnjih volitvah kot senator Slovenec Milivoj Lajovic (kanki-dat liberalne stranke), ki je tako prvi priseljenec in tudi prva oseba nebritanskega porekla, ki je dosegel v Avstraliji sena-torsko mesto in postal član avstralskega parlamenta.
je bil interniran v Gonarsu. Po vojni je bil v italijanskih be-bunskih taboriščih, 1. 1951 pa se je izselil z ženo Tatjano in sinom Tomažem v Avstralijo.
V Sydneyu je član Slovenskega društva in je bil njegov prvi predsednik. Po sprejemu kandidature (zmagal je v stranki med 25 kandidati) je izjavil na ABC intervjuju: Slovenec sem bil rojen in kot slovenski emigrant sem prišel v Avstralijo—to hočem ostati tudi kot senator.
Senator Lajovic se je rodil, (podatki po avstranskem nie-V Ljubljani (1921). Med vojno , sečniku Misli)
sLovensk^
»»■A#t>> »i0*»»IA
»^scription rates $4.00 per year: 30w. per «Kjp\
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published morithly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVbi\SKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pt zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 3 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva ln
izdajatelja.
Toronto
•	Posvečenje novoimenova-
nega pomožnega škofa toront-ske nadškofije bo v stolnici sv. Mihaela na praznik Gospodovega vnebohoda 27. maja ob 4 uri popoldne.
Slovenski duhovniki v Torontu nudijo sleherni Slovenki in Slovencu priliko, da pozdravi gospoda Škofa in mu osebno čestila, na posebni vseslovenski sprejemni prireditvi v nedeljo 30. ma ja ob 4. popoldne v cerkvi in dvorani Brezmadežne v Nevv Torontu. Iz pisma, ki so ga razposlali vidimo, da ima iste želje, to je videti in se srečati z vami, tudi sam gospod škof.
Prostori župnije Brezma-devne so na 739. Brovvn's Line v Nevv Torontu (ob začetku Ceste štv. 427, južno od Oueen Elizabeth Way).
Slovenski duhovniki so tudi razposlali s pismom program, ki bo obsegal:
(1)	od 4 uri evharistični blagoslov v cerkvi in zahvalna pesem,	v
(2)	ob 4.30 uri. srečanje v dvorani:
V prestol slave vekovite, v fanfare
Pesem v pozdrav, pevski zbor Čestitke slovenskih organizacij in društev Pozdravni govor, Tone Zrnec Besede gospoda škofa Povsod Boga, pojemo vsi Voščila posameznikov Razgovor v dvorani.
•	V nedeljo 16. maja bo ob
3 uri popolne v dvorani Brezmadežne v Nevv Torontu občni /bor društva S.A.V.A. Vabljeni so vsi študenti, ki se zani majo za slovensko kulturo' ii dhranitev naše preteklosti bodočim rodovom.
•	Velikonočno obnovo v
cerkvi "Marije Pomagaj na Mann-ing Ave. je letos vodil profesor na ljubljanskem bogo slovju g. dr. Tone Stres. Po obisku je izgledalo, da je bil zelo priljubljen govornik, čigar govori so bili polni globokih misli Večina vernikov, ki so ga slišali so izrazili željo, da bi se take obnove ponavljale.
•	Po zadnjem snežnem me-
težu v Ontario in po še po-
i
slednjim snežinkah, ki so zaplavale tu in tam v začetnih dneh maja, končno izgleda, da bo pomlad, čeprav kratka, obiskala naš predel Ontaria. Sadjerejci na niagarskem polotoku, južno od Hamiltona, med katerimi je tudi dokaj Slovencev bodo pa ."naknadno" ugotovili, koliko škode sta sta jim mokri sneg in mraz prinesla. Upajo, da ne bo prehudo.
•	Pomlad nasje vendar
našla. S pomladjo so pa tu tudi nove obveznosti. Ena teh je klic: Prosimo, poravnajte naročnino!
Cleveland
SLOVENSKI SKLADATELJ SLAVLJEN V HALIFAXU
Na koncertu Atlantskega simfoničnega orkestra, ki ga je ustanovil in mu dirigira Slovence g. Klaro Mizerit, so vključili v prireditev 30. marca tudi skladbo slovenskega skladatelja Luci-jana Škerjanca, ki je umrl lansko leto. Pokojni L. Škerjanc je bil med drugim tudi Mizcritov učitelj. Program je vseboval naslednje podatke o škerjancu:
Suite No. 2 (for string orchestra) vvrote in 1964 the most distinguished Slovenian (Yugoslavia) composer L.M. Škerjanc (1900—1974), vvho vvas teacher of generations of young composcrs and conductors in Yugoslavia. The nuniber of his vvorks is very large; symphonies, con-certos for various instraments, overtures, quintets, quartets, trios, many chamber music vvorks, cantatas, many articles and books. His musical style is basically lyrical and derives from the impressiomsfic principleš. ■
ŽENE IMAJO SEDAJ ENAKE KREDITNE MOŽNOSTI. TO JE STORIL ONTARIO ZA ZAGOTOVITEV ISTEGA
čhicago
•	7 aprila je pristala v cle-
velandskem pristanišču prva prekomorska ladja in sicer jugoslovanska ladja z imenom "Alka". Pripeljala je vino, marmor, stroje in nekaj razstavnega materijala za International Trade shovv, ki bo tu v Clevelandu od 22 do 29 maja. Na vsekakor zanimivi rastavi bo tudi močno zastopana Slovenija, saj bo kar 40 raznih podjetij razstavljalo svoje izdelke.
•	H. aprila je priredilo dra-
matsko društvo Lilija priljubljeno Fin/.garjevo igro "Divji lovec". Ob polni dvorani je mlada igralska družina izvedla igro nadvse dobro pod vodstvom režiserja g. Srečka Ga-serja.
•	II. aprila je imel Mladinski
krožek št. 2 vsakoletni spomladanski nastop v slovenskem domu na Rcher Ave. Po<i spretnim vodstvom ge. Cilke Dolgan je okoli 50 mladih grl prepevalo slovtrifvske narodne* pc-^ini: P&--lepo uspelem koncertu je za ples in zabavo igral orkester Richie Vadnal.
•	24. aprila je priredilo društvo SPB "Tabor" v slovenskem domu na Holrnes Ave. večerjo s plesom, za katerega so igrali "Veseli Slovenci".
•	25. aprila je imel klub slovenskih upokojencev v St. Clairski okolici večerjo s plesom v spodnji dvorani slovenskega doma na St. Clairju. Poskočne polke in valčke je igral orkester Benda.
•	25. aprila je priredil svoj spomladanski koncert pevski zbor Planina v slovenskem domu v Maple Heights, ki je na StanleV Ave. Koncert je bil zelo lepo obiskan.
•	Istega dne je tudi zbor Slovan priredil koncert v počastitev 200 obletnice neodvisnosti ZDA v slovenskem domu na Reher Ave. v Euclidu.
•	Pevski zbor Koroton je imel svoj vsakoletni koncert 1. maja v slovenskem avditoriju na St. Clairju. Kot vsako leto je bila tudi letos dvorana nabito polna in je občinstvo navdušeno ploskalo pevcem, katere že leta spretno vodi g. Franček Gorenšek. Orkester Veseli Slovenci je spremljal zbor pri štirih skladbah, ki so posebno žele velik aplavz. Po koncertu jc orkester Veseli Slovenci zabaval publiko v pozne ure.
•	9. maja sta priredili obe slovenski šoli v Clevelandu Materinski proslavi. Šolska mladina se je nadvse dobro pokazala na teh prireditvah in posebna hvala gre požrtvovalnemu učiteljstvu obeh šol.
•	15 maja priredi Slovenska telovadna zveza telovadno akademijo v avditoriju pri Sv. Vidu.
•	Velikonočne praznike smo
pri Sv. Štefanu prav lepo obhajali. Uvod vanje je bila cvetna nedelja. Dasi je bilo zelo mrzlo in vetrovno, se je zbralo mnogo ljudi v veliki dvorani kjer je p. dr. Vendelin blagoslovil bu-tarice in palme. Nad 130 buta-ric je pripravila ga. Fishinger s svojimi sodelavkami. Sodeloval je tudi cerkveni pevski zbor. V procesiji, v kateri so bile tudi narodne noše smo se podali v cerkev. Cerkveni zbor je pri vstopu zapel "Mogočno se dvigni nam spev iz srca. Kristus Kralju Rešeniku sveta'. Sledila je slovesna sveta maša. Pasijon so brali Andrej Remec, Harry Simrayh in John Burjek. Po maši smo se zbrali v cerkveni dvorani k zajtrku. Dnevi velikega četrtka, petka in velike sobote so bila prav tako lepipo udeležbi, zlasti po lepem petju. Na Veliki četrtek je bila slovesna slovenska sveta maša, na veliki petek so res krasno pele deklice farne šole v angleščini, na velikonočno soboto je bila angleška maša, vmes pa petje slovenskih velikonočnih pesmi. Na Velikonočno nedeljo je bila latinska maša, vmes pa so odmevale slovenske velikonočne pesmi. Vsak ja prišel na svoj račun. Obha-jilna miza je bila oblegana pri vseh mašah. Toliko ljudi že dolgo ni bilo v cerkvi. Cerkvena zbirka je nanesla nad $4,800.00.
•	Slovenska soboena šola je zaključila šolsko leto z Mladinsko mašo v nedeljo 25. aprila. Slovesni zaključek bo v soboto 29. maja v spodnji dvorani pri Sv. Štefanu s kratkim nastopom.
•	Materinsko proslavo sta priredili slovenski sobotni šoli Sv. Jožefa v Jolietu in Sv. Štefana v Chicagu v Romarskem domu v Lemontu 9. maja Pred Proslavo je bila sveta maša.
•	Baragov dan, sličen, kot je bil lani v Clevelandu, bo letos 20. avgusta v Marquette, Mich. Iz Chicaga bo peljal poseben bus. Prijavite se pri g. Jo-sephu Gregorichu ali pa pri ge. Corinne Leskovar.
SLOVENSKO SLOVSTVO V NEMŠKEM AVSTRIJSKEM ČASOPISU
Nemški tednik Die Furche, ki izhaja na Dunaju, je objavil v svoji 10. številki letošnjega leta (6. marca) na posebni strani, ki je posvečena leposlovju, sestavek Leva Detele: "K slovstvu koroških Slovencev. Žrtev politike in nezaupanja?" Poleg članka, ki na kratko predstavlja Avstrijcem slovenske pesnike in pisatelje (Gustav Janusch, Milka Hartman, Metod Turnšek, Florian Lipus Janko Messner, Andrej Kokot Erik Prunč in Karel Smolle) objavlja Die Furche tudi prevode pesmi Polanška. Hartma-nove, Prunča, Januscha, Koko-ta in Smolleta v prevodu Milene Merlak.
• Za 75 letnico prihoda sa-lezijancev v Slovenijo je posvetil nadškof Pogačnik na Rakovniku v diakone 8 salezijan-skih bogoslovcev.
Tukaj v Ontario, vsaka žena, poročena ali ne, more dobiti odobritev kredita v svojem lastnem imenu, če so njene kreditne kvalifikacije, posest ali zaslužek taki, da bi moški z istimi kvalifikacijami dobil odobritev kredita.
To je srčika novili Ontarijski navodil za enake kreditne možnosti.
Vsi glavni dajalci kreditov v Provinci so potrdili ta navodila, na podlog tega, da je istovetni; dostopek do kreditov pravica, Čeprav je kredit sam vrste privilegija. V vsakdanjem življenju navodila začrtujejo naslednje principe:
•	Upoštevaj moške in žene v istem staležu kreditne vrednosti.
•	zadrži se pred odklanjanjem kredita ženi vsled izpremembe v njenem poročnem staležu.
•	zadrži se pred zahtevanjem informacij ali pred uporabo uiformacij o družinskem načrtovanju, ko pretehtava* kreditno prošnjo.
• upoštevaj ženine dohodke, trebno, kadar poročenca kredit.
če je to po-zaprosita za
•	upoštevaj ločitvena plačila in podpiranje otroka kot redni dohodek.
•	ne izpreminjaj osebne višine kredita samo na podlagi višine kredita poročenke.
•	dovoli možu in ženi imeti separatne zabeležbe od kreditnih agencij.
Za brezplačno knjižico, ki vam opiše podrobna navodila ter popis popolnega dostopa žena do kreditov piši na: ....
Ontario Consumer Oueen's Park Toronto, Ont. Ministry of Consumer and Commercial Relations Sidney Hanldman, Minister
Province of Ontario
William Daviš, Premier
Manifestacija slovenstva na vsenarodni proslavi 200-letnice ameriške revolucije
•	Na Tomaževi proslavi v
Ljubljani so bili trije teologi promovirani za doktorje: Jožef Smej (Pastoralna dejavnost Ivanocvjevega kroga), Ivan Zelko (Gospodarska in družbena struktura turniške pražup-nije po letu 1381) in Ivan Po-! javnik (Človek na meji dveh vesolij). Diplome so prejeli tudi vsi bogoslovci, ki so končali študij teologije v Ljubljani in v Mariboru. Teolog Drago Sinko pa je prejel nagradno priznanje za svojo diplomsko nalogo: Alkoholizem — psihološki problem.
•	Duhovniški jubileji v Sloveniji. Večje število duhovnikov
V dneh med 27. in 31. januarjem je bil v mestu Lubbock, Texas, velik vsenarodni simpozij v počastitev 200-letnice ameriške revolucije pod naslovom: "Ethnic Literatures since 1776: The Many Voices of America" (Izseljenske literature od leta 1776 do danes: Glas ameriških izseljenski skupin). Na simpoziju je govorilo j 26 vodilnih strokovnjakov iz j vse Amcriš^od Nevv ■ Yorka -ikri Kalifornije fin od Texasa do uni- j verze Harvard, v razpravah in ( debatah pa je sodelovalo še okrog sto profesorjev strokovnjakov s področja ameriških izseljenskih študij. Simpozij, ki ga je uradno priznala in pod-, pirala Ameriška vladna komi-1 sija. za praznovanje 200-letnice ameriške revolucije (U.S. Bi-centennial Commission), je bil doslej največja izseljenska slovesnost te Vrste v vsej Ameriki. O njem je ponovno poročalo uradno ameriško vladno glasilo "The Bicentennial Times", skupaj z drugimi ameriškimi listi in radijskimi in televizijskimi programi. Celotni simpozij je odlično vodil njegov predsednik, dr. W.I. Zyle, priznani strokovnjak s področja izseljenskih književnosti, ki je dalje časa živel na Koroškem in ima zelo lepo mnenje o Slo-1 vencih.
Kot se tako rado zgodi, je simpozij prvotno napovedal le, "jugoslovansko izseljensko li- ^ teraturo", medtem ko so, druge narodnosti, kot n. pr. Estonci in Litvanci, nastopale samostojno.
Za Slovence je bil po dalj-
te razloge sprejelo in odkazalo Slovencem samostojno mesto na isti ravni kot angleški, nemški, španski, judovski ali ruski literaturi v Ameriki. Pridru-ilo se je še več srečnih naklu-čij, ki so pripomogla k pravi manifestaciji slovenstva na tem edinstvenem	vseameriškem
simpoziju.
Slovenci smo se izredno dobro izkazali že na razstavi v
■uiw»e»'u«totiwm«. muzeju, v -Lub-
bocku, ki je bila slovesno odprta 12. januarja in je trajala vse do 1. februarja, čeprav ima preneka druga narodnost svoje dobro podpirana institute s plačanimi nameščenci, medtem ko sloni vse delo pri slovenskem institutu na idealizmu in osebnih žrtvah sodelavcev, je raztava pokazala, da smo bili ravno Slovenci nanjo izredno dobro pripravljeni. Bili smo med redkimi, ki smo imeli lepe velike fotografije vseh svojih vodilnih pisateljev in pesnikov v Ameriki, izredno lepo zbirko njihovih knjig v slovenskem in angleškem jeziku ter v številnih prevodih in bogato zbirko rokopisov, korespondence in drugih dokumentov. Preneka narodnost je imela na razstavi le po nekaj knjig, naša slovenska sekcija pa je bila tako močna, da jo je celo predsednik simpozija javno osnačil kot eno najboljših.
Povsem po srečnem naključju je bilo predavanje o Slovencih tik pred zaključkom simpozija in se ga je tako poleg otvoritvenega predavanja udeležilo največ poslušalcev, med njimi tudi domala vsi
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO!
praznuje letos visoke obletnice svojega mašniškega posvečenja: železno mašo: Franc Govekar; biserno mašo: p. Remigij Jereb. Peter Glajnik, dr. Jože Krošl, Karel Sparhakel, p. Jožef Senik in dr. Ivan Zore; zlato mašo: dr. Stanko Cajnkar, dr. Vilko Fajdiga, Karel Jaš, msgr. Peter Pribožič, Anton Rataj, Andrej Stakne, msgr. Gregor Zafošnik in msgr. Stanko Griatns.
šem iskanju in pretresanju po-; predayatelji, kot tudi zastopstva univerz in raznih organizacij ter uradna zastopnica ameriške vladne komisije za praznovanje 200-letnice ameriške revolucije.
Predavatelj dr. Edi Gobec je poudaril, kako srečni smo Slovenci, da se na tem vsena-rodnem slavju sliši med mno-
vabljen k sodelovanju Slovenski ameriški institut—Slovenian' Research Center of America, Inc., to je, edina znanstvena ustanova, ki je že zdavnaj zbrala vse potrebno gradivo tudi o slovenskih ameriških pisateljih in pesnikih. Centrov ravnatelj je po prejemu vabila k
sodelovanju v sekciji o jugo- gimi glasovi tudi slovenski glas. slovanski ameriški literaturi V kratkem uvodu je s tujini poudaril, da gre tu za narodno viri prikazal visoko raven slo-
^loviti ameriški pisatelj Henry W. Longfellovv posvetil eno celo poglavje slovenskemu ameriškemu učenjaku in pisatelju Smolnikarju. Povedal je, kako je Slovenec Kapus raziskoval ameriški Zapad in bil prvi raziskovalec, ki je poslal v Evropo zemljevid, ki je svetu dokazal, da Kalifornija ni otok, kot so mislili dotlej, ampak del ameriške celine.
PC tem uvodu je razčlenil, slovensko ameriško književnost po razdobjih, ideologijah, jeziku in temah in poudaril, da so bili Slovenci kaj močno zastopani na vseh področjih, od religiozne literature, kjer je zaoral globoke brazde škof | Baraga, preko katoliške in ideološko nevtralne književnosti do raznih naprednih, socialističnih in končno radikalnih tokov. Uvrščeni so bili v zbirke najboljšega pesništva v Ameriki, kot tudi v zbirke najboljših črtic in med velikane svetovne književnosti. Poudaril je tudi, da so slovenski ameriški avtorji izšli v velikem številu jezikov, nele v slovenščini in angleščini, ampak tudi v indijanskih narečjih in v slo-vaščini, češčini, španščni.i italijanščini, nemščini, francoščini, hrvaščini, latinščini in švedščini, medtem ko je trenutno v tisku poleg več drugih knjig tudi bogata, representa-tivna antologija slovenske ame-rike književnosti v angleščini.
Posebno bleščeč pa je slovenski doprinos na moralnem polju. Baraga se je boril za ohranitev indijanskih jezikov in kultur in pisal knjige v indi-janščini sto let prej, ko je Amerika uradno sprejela bolj člo-večanski in pluralistični odnos do teh prvih Amerikancev. Škotski ameriški učenjak Ber-ry omenja slovenskega naseljenca, pisatelja Louisa Adamiča, kot najmočnejšega borca za kulturni pluralizem in kulturno demokracijo v Ameriki — za tisto novo smer, ki je šele leta 1972. uradno zmagala v ameriškem kongresu, ko
stavil Adamičevo Ameriko kot "narod narodov" v širši svetovni okvir v svoji knjigi "A Family of Nations", ali "Družini narodov."
Prof. Gobec je zaključil svoje predavanje T. naslednjimi besedami: "Ko Amerika stopa v tretje stoleje svoje zgodovine, se zdijo tudi zanjo primerne besede velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča (podane v slovenščini in v Lavrino-vem angleškem prevodu):
Kuj me, življenje kuj!
Če sem kremen, se raziskrim.
Če jeklo, bom pel.
Če steklo, naj se zdrobim!
Upajmo, da se Amerika ne bo nikdar zdrobila! Upajmo, da se bo kot kremen vedno ra-ziskrila za vse dobro in da bo možna kot jeklo še dolgo pela v številnih glasovih, med katerimi bo tudi slovenski, Amerika —ta naš narod narodov v družini narodov!"
Udeleženci so sprejeli slovensko predavanje z izjemnim navdušenjem in odobravanjem. Skupaj z razstavo, ki je dobila posebno pohvalo in z obsežnim poglavjem o slovenski ameriški književnosti in njenem doprinosu Ameriki, ki bo tiskano v posebni slavnostni izdaji za 200-letnico Amerike, so • se sadovi četrt stoleja raziskovanj spet prelili v veličastno manifestacijo slovenstva na enem najpomembnejših vseameriških forumov.	S.R.C.
književnost Slovencev, Hrvatov venske kulture. Poudaril je, da je slednji sprejel pluralistično
in Srbov v Ameriki in bi bilo sta že dva očeta ameriške zelo žalostno, če bi se na si/m- neodvisnosti, Thomas Jefferson poziju dvestoletnice Amerike. in Benjamin Franklin do neke ne slišal posebej tudi sloven-1 mere zadolžena tudi majhnemu ski glas. Vodstvo simpozija je i slovenskemu narodu in da je
definicijo Amerike kot naroda narodov. In škof James Rausch, generalni tajnik Konference ameriških katoliških škofov, ki
• Torontski nadškof Philip
Pocock je sporočil, da je skupina katoliških karitativnih organizacij (Council of Catholic Charities) izstopila iz skupne nabiralne ustanove United Com-munity Fund (United Appeal). Razlog za izstoj je bila odločitev nabiralne ustanove, da sprejme med člane tudi ogra-nizacijo Planned Parenthood of Toronto, ki zagovarja in priporoča splavi jan je. Izstop velja za prihodnje leto. Katoliške dobrodelne organizacije bodo morale sedaj organizirati svojo lastno nabiralsko akcijo za 1. 1976, ker ne bodo več deležne prispevka od skupne nabiralne ustanove.
DARUJTE V , . . TISKOVNI SKLAD 1
je Slovenec po materi, je po- SLOVEN$KE DRŽAVE [ ]
\
AMERIŠKI ZAKON - S SLOVENSKIM TRAKOM
cija za poslovno leto 1976. To je v glavnem vsakdanji zakon, ki se nanaša le na manjši del zveznega proračuna. Toda Sekcija 2 (c) tega zakona se glasi: V podčlenu (A) podsekcije (a) (I), mora biti $90,000, in vsak dodatno potreben znesek, uporabljenih za obnovo dnevne polurne radijske oddaje za Slovenijo".
prinesel posebno priliko, da se. —v tem jubilejnem letu — vesele ob veličrtini Amerike in znova posvetijo preizkušeni slovenski dediščini.
Poleg tega je to prvi ameriški zakon, ki je kdaj kol i vseboyal i2recno in posebno na Slovence nanašajoče se določilo. Zato je novno potrdil ameriško načelo j prav, da Slovenci spoznajo točno državljanske enakopravnosti in j zgodovino tega, zanje tako po-pravičnosti za vse. Tako jim jej membnega zakona.
AKCIJA V SENATU ZDRUŽENIH DRŽAV
Predsednik Ford je 21. aprila t.l. podpisal zvezni zakon, USIA Authorization Act for 1976, ki pooblašča proračunsko nakazilo za ameriško Informacijsko agen-"Od fondov dodeljenih
S tem zakonskim določilom, so slovenske oddaje Glasa Amerike—ki so bilo upravno ukinjene 1. februarja 1975, nato pa pohovno : vpotavljene 29. februarja letos, ko je bil objavljen predlog novega zakona — dobile zakonsko osnovo in zaščito.
Za Slovence je ta zakon po-
Prvega februarja 1975 je Informacijske agencija Združenih držav, katere del je Glas Amerike, ukinila slovenski program, ter se tem povedala, da so ostala brezuspešna vsa prizadevanja' za administrativni preklic prvotne odločitve. Senator Frank J. Lausche se je tedaj odlogil, da v Kongresu započne akcijo za popravo te napake. Prilika za to je bila v okviru zakonodajnega postopka, s katerim Kongres Odloča o proračunskih nakazilih za izdatke zvezne uprave. V ta namen je bila pripravljena obsežna študija, ki je podrobno zvračala argumente USIA proti slovenskim oddajam. Ta študija je bila predložena obema kongresnima odboroma, ki sta pripravljala zaslišanja in razpravo o proračunu USIA.
Tako je 5. maja 1975, senator Lausche nastopil kot prva priča
na proračunskem razpravljanju senatnega odbora za Zunanje odnose Njegovo pričevanje je bilo, skupno ž vnaprej predloženo študijo, objavljeno in natisnjeno v zapisniku teh razprav. V poročilu, s katerim je ta odbor 29. julija 1975 celokupnemu senatu predložil svoj "Fo-reign Affairs Authorization Bili for 1976", je bilo rečeno:
"Med razpravo, ki so je nanašala na USIA, je odbor slišal prepričljivo pričevanje o važnosti slovenskih oddaj, ki so bile nedavno ukinjene.... Namen tega odbora je, naj bodo te oddaje obnovljene".
To je bila prva moralna z maga, ki je bila kasneje odločilnega pomena, da se je senat odločil pridružiti se poslanski zbornici in z zakonom ukazati obnovitev slovenskih oddaj.
AKCIJA V POSLANSKI ZBORNICI
Po dolgih pripravah in številnih predhodnih obvestilih, je 30. septembra 1975 pričel razpravljati o USIA proračunu tudi pododbor poslanske zbornice za Mednarodne operacijo.
Na drugem zasedanju Pododbora, dne 7. oktobra, je senator Lausche spet pričal v vprašanju ukinjenih slovenskih oddaj Glasa' Amerike. Njegov poziv, naj bodo to oddaje zakonodajno obnovljene, je podprl Hon. Joe Skubitz, zvezni poslanec slovenskega rodu iz države Kansas, ki je svojo uvodno izjavo utemeljil z osebnimi izkušnjami, ki jih je dobil med uradnim obiskom v Sloveniji spomladi 1975. Ob zaključku svojega pričevanja pa je senator Lausche predložil amandma k zakonskemu predlogu poslanske zbornice za proračunska nakazila USIA. Pododbor je sprejel ta Lauschetov amandma, ki je na ta način sedaj postal zgoraj citirana Seksija 2 (c) USIA Authorization Lavv.
PRISTANEK SENATA
25. marca, je poslanska zbornica ta zakon CHJl. 11598) poslala senatu. Senator Lausche se je ponovno sestal s senatorjem Johnom Sparkmanom. predsednikom senatnega odbora za Zunanje odnose, in drugimi člani tega odbora. Senatni odbor se je tedaj odločil, da bo sprejel isto besedilo zakona kot poslanska zbornica. Dne 7. aprila 1976 je senator Sparkman celotnemu senatu predložil odborovo poročila, s katerim priporoča sprejem USIA Authorization Act | (H.R. 11598) vključno Seksijo 2
Tiskani zapisnik teh razprav v poslanski zbornici, vsebuje popolna besedila uvodne izjave kongresnika Skubitza, pričevanja senatorja Lauscheta z njegovim amandmajem, in vnaprej predložene dokumentarne analize, Poročilo pododbora, -s, sprejetim besedilom zakona o avto-rizaciji, je nato odobril odbor poslanske zbornice za Mednarodne odnose. Dne 24. marca 1976 pa je ta zakonski predlog (H. R. 11598) z glasovanjem sprejel plenum zvezne poslanske zbor niče. Ko je poslanec Wayne Hays iz Ohia, predsednik pododbora za Mednarodne operacije, predložil ta zakon v poslanski zbornici, je pripomnil: "Edina pomembna stvar, ki smo jo naredili, poleg tega, da smo jih (USIA) nekoliko pristrigli, je, da smo jim ukazali, naj obnovijo oddajo v slovenščini, ki .so jih iz rfekega čudnega razloga ukinili". (Congressional Record, March 24, 1976, H 2325).
IN PREDSEDNIKA
(c) ($90,000 za slovenske oddaje"). V tem poročilu piše, "da je odbor za Zunanje odnose že v svojem {prvem) poročilu, 20. julija 1975, zagovarjal obnovo teh oddaj, ki so bile februarja letos obnovljene'. Dne 9. aprila je tudi plenum senata sprejel skupno besedilo zakona (House and Senate) USIA Authorization Act for 1976-
Senat je 12. aprila ta zakon poslal v Belo hišo, kjer ga je 21. aprila podpisal predsednik Ford.
NI BILA SAMO SREČA
Iz podrobne kronike zakona čilni amandma H.R. 11598 in njegove slovenske Sekcije 2 (c) povzete po zapisnikih kongresnih razprav in poročil in iz Kongresnega dnevnika (Congressional Record), je razidno. da gre na kongresni strani posebna zahvala Hon. Wayne Haysu, predsedniku pododbora poslanske zbornice za
senatorja Lauscheta ter ga pripeljal do odobritve V svojem lastnem pododboru, nato pa še v odboru poslanske zbornice za Mednarodne odnose in slednjič v plenumu poslanske zbornice. Na tej kritični točki je potem tudi senat sprejel od poslanske zbornice odobreno verzijo H.R. 11598, ker
slovenske oddaje Glasa Amerike," obnovljene. Tako je na koncu odpadla potreba po konferenci predstavnikov senata in poslanske zbornice o dokočnem besedilu tega zakona. To pa je zakon H.R. 11598 # rešilo negotovosti in nadaljnjega zavlačevanja, ki bi ju povzročil zapleteni postopek medzbbrnične konference.
Ta izvirna zgodovina zakona z dne 21. aprila 1971 —ki bi ga lahko imenovali "Lex Slovenica" —je močan primer,'kaj je mogoče doseči, če se prepričljivi zagovorniki, ki uživajo spoštovanje kongresnih voditeljev, odločno in vztrajno zavzamejo za pravično stvar,
Cyril Zebot
Georgetovvn University
NE ODTUJIMO SE SVOJEMU NARODU!
KDOR SE SRAMUJE SVOJEGA IZVORA, SRAMOTI SAMEGA SEBE.
DR. J. PLANINŠIČ
Mnogi mladi ameriški pisatelji in pesniki . kot William Faulkner, Ernest Hemingway, John Steinback, Sinclair Levvis itd. se po prvi svetovni vojni iz Pariza niso marali vrniti domov. Čeprav je Amerika zmagala, jo je zajela taka duhovna praznina, da v njej ne bi mogli živeti. Daleč od svoje domovine so ustvarjali dela, ki so mnogim od njih prinesla Nobelovo nagrado.
Koliko političnih emigrantov je prišlo na Zapad po drugi svetovni vojni! Dnevno jih srečavamo na cestah, lahko jih spoznamo po njihovi duhovni disorientaciji, otožnosti, govorici, akcentu, po njih zunanjosti. Prišedši iz najrazličnejših držav in ne da bi se med sabo posvetovali, vsi prinašajo točno iste vesti in enake izkušnje: Vsiljeni ideološki sistem in prakso v domovini je možno primerjati samo s človekom z gnilim jaboLkom v ustih, ki' bi ga . hotel, a ga ne more izpljuniti.
Ali jc res nemogoče prenesti izkušnje teh, ki so že in še trpe na one, ki so šele na tem, da bodo trpeli? Ali se ne more del človeštva naučiti iz bridke izkušnje onih, ki so že izpili čašo pelina do dna? Ali je mogoče ali nemogoče opozoriti koga na pretečo nevarnost?
Milijoni teh, ki so morali zaradi pomanjkanja svobode in duhovne praznine zapustiti svojo rodno grudo, opozarjajo nas v svobodnem svetu na to, kar se je že zgodilo v preteklosti in se še dogaja. Toda ponosni ameriški nebotičniki kipe visoko v zrak in vpijejo do neba: To se tukaj ne bo nikdar zgodilo! To ne bo nikdar prišlo k nam! To je nemogoče tukaj!
Toda ničesar ni nemogoče.
Dogovori v Teheranu in Yalti predstavljajo masovni grob za vse države Vzhodne Evrope. Leta 1933 in 1941 so ameriški voditelji in ves zahodni svet sklenili dogovor z najstrupe-nejšim totalitarnim sistemom, za kar je morala polovica Evrope plačati z izgubo svobode. Nad trideset let predstavlja Amerika s politiko odstopanja in pouščanja naivno idejo, da bo volk nekega dne sit dovolj in se umaknil ...
i
uživamo tako kot naše, kjer gotovo srečamo prijatelje in znance, s katerimi se lahko pogovorimo in razživimo ter vsaj za nekaj časa zaživimo iluzijo preteklosti...
Večina nas tudi rada posluša ameriške skladbe resno glasbo in narodne pesmi, toda kadar zadonijo naše lepe slovenske narodne pesmi ob spremjavi harmonik, je na obrazih vseh takoj drugo razpoloženje! Isto je možno reči tudi o naših igrah. Zato pa so te in koncerti, ki črpajo snov za petje, glasbo in ples iz naše bogate narodne dediščine, vedno napolnjeni do zadnjega kotička.
Skozi dolga desetletja živi slovenska narodna pesem med Slovenci po svetu. Ko v tretjem in šetrtem roda slovenskega govorica že pesa ali se sploh ne sliši več, je še vedno glasna slovenska pesem, ki v mnogih primerih še edina spominja na narodnostno pripadnost. Ljubezen do rodne dežele je tista sila, ki ohranja slovenski n a p e v na ameriških in ostalih kontinentih. Starši so ga peli otrokom in otroči otrokom, da so vedeli odkod izvira njih rod. In prihajajo tudi pogledat deželo, ki jo opeva ta lepa pesem in ki so jo z znojem pojili njihovi predniki. Nešteto prijetnih srečanj spominja na obiske mladih potomcev ameriških Slovencev v Sloveniji.
Naši otroci so po nas podedovali celo vrsto dobrih in lepih lastnosti, med drugim poštenje, dostojnost, varčevanje in pridnost, ki se lahko opažajo tudi med Slovenci druge, tretje in starejše generacije.
To pa je istočasno tudi najlepša in bogata dediščina, ki jo starši lahko nudijo svojim otrokom.
Naši otroci še čutijo slovensko in so ponosni na njih bogato kulturno in politično pre-teklosta, čeprav so se prilagodili tujemu načinu življenja z dobre strani, saj med njimi ni zločincev ter so se le s pridnostjo in poštenostjo uveljavili po vsem svetu.
Mednarodne operacije. Prepričan. je njegov lastni odbor za Zu-po dokazih, ki so bili predloženi nanje odnose v poročilu z dne
in podkrepljeni na razpravah, je kongresnik Hays sprejel odlo-
20. julija 1975 že bil sprejel poziv senatorja Lauscheta, naj bodo
Vsi ti novonaseljenci v svo bodnem svetu so prinesli iz svojih rodnih domovin poleg materinega jezika in vere tudi | njih običaje in tradicije, ki so ' jim najljubše in jih nobena ' šolska in politična vzgoja ne ' more iztrgati iz srca. Le tisti, ki so prišli v novo domovino zelo mladi, tega v toliki meri ne čutijo.
Brez ozira na to, kako ljubimo novo domovino in zaradi notranjega miru poskušamo pozabiti na staro, nam misli vedno nehote uhajajo v kraje, kjer nam je tekla zibelka, kjer smo prvikrat prekoračili hišni prag, kjer smo izgovarjali prve besede, kjer smo sanjali svoje mladostne sanje in zapustili svoje mladostne spomine...
Tujih prireditev in zabav ne
Slovenci smo majhen narod in ne smemo izgubljati generacij. Tisti, ki zaradi duhovne praznine in zanikanja svobode v ječi domovine ne bi mogli živeti, moramo . gledati, kako obogatiti veličino naroda, ki na najbolj izpostavljenem križišču Evrope skozi vso svojo bogato zgodovino nikdar ni padel na kolena pred močnejšimi in grabežljivimi sosedi, preživel vsako nasilje ter končno vedno zažarel v siju svobode. Istočasno pa je tudi naša sveta dolžnost, da širimo slovensko narodno in državno zavest, da nudimo svetu objektivne informacije o resničnem položaju v domovini in da svobodnemu svetu pričamo o krivici, storjeni našemu narodu, ki je izgubil svobodno, ne po lastni krivdi, ampak po sklepu velesil.
Del obiskovalcev tečaja za slovenski jezik ter njegovo kulturno in politično zgodovino v Imperial — Pa.: Sedeča — Kari Puškar in Albert Suša. V prvi vrsti: Ann Witt, Franees
Ambrožič, Dr. Jože Planinšič, Katliy Puškar, Marv Suša in Roseinary Gorenc. V drugi vrsti: Marion Deemer, Henry Kos, Cecilia Jaki, Betty Lober, F.dvvard Žitko in Arthur Deemer.
Nocoj je glas harmonike spomine spet prebudil ... 28. marca je na dobrodelni prireditvi za kritje zdravniških stroškov Franca Deželana v Slovenskem Domu v Pittsburghu
igralo v vseh treh dvoranah 12 orkestrov in 10 harmonikarjev. Na sliki so: Frank Valenčič, Raymond Planinšič, ga. Margie Valenčič—predsednica prireditve in Darryl Valenčič.
PROF. JOŽE PETERLIN UMRL V TRSTU
Chicago. 111. — Danes sem prejel iz Trsta pismo rojakinje, ki nam sporoča žalostno novico o prerani smrti poznanega tržaškega slovenskega kulturnega delavca, profesorja na slovenski gimnaziji, radijskega napovedovalca in pisatelja ter urednika MDADIKE, Jožeta Pe-terlina. Pokojni je bil dne 8. marca položen k večnemu počitku. Iz pisma naslednje:
"Sporočam Ti žalostno novico, ki je prišla nenadno in nas vse zelo potrla. Gospod je zopet posegel v naše vrste in nam iztrgal iz naše srede najdražjega in nenadomestljivega stražarja slovenstva v Trstu, da tega niti danes ko smo ga položili k večnemu počitku, ne moremo verjeti. Gotovo si že sam doumel, da je to naš dragi Jože. Tako strahotne praznine že dolgo nismo občutili in vsi smo onemeli od bolečine.
V četrtek 4. t.m. je bil ob sedmih zvečer še na radiu, veder kor vedno, potem pa je šel j v. gledališče v Kulturni dom | da bi napisal kritiko o predvajanem delu. Ko se je kot navadno sam vračal proti open-skemu tramvaju mu je potalo j slabo in se zgrudil. Nekdo jo j poklical Rdeči križ, ki ga je; odpeljal v bolnico, ki je par sto metrov od tam. Pa na žalost ni bilo več pomoči. Uboga Lojzka je zaman čakala doma Telefonično so ji sporočili, da je zelo slab, da je ni takoj strlo. Vse dni je ostala močna kot steber, saj se menda še ne zaveda kaj jo je prizadelo.
Težko mi je pisati te vrstico
• Predsednik škofovskih
konferenc v Indiji je izjavil, da prisilna sterilizacija "nasprotuje človekovemu dostojanstvu in odreka človeku svobodo, ki mu jo je podaril Bog". Obenem je pozval katoličane, naj posvete več napora širjenju naravnega urejevanja rojstev.
vendar srce mi ne da miru, ker vem kako Ti bo ob tej novici Mi že štiri dni tavamo naokoli in nam sploh ne gre v glavo. V teh dneh sem, hvala Bogu, spoznala, da je precej semena njegovega neumornega dela padlo na zelo rodovitna tla. Bog bodi zahval jen za to. Globoke besede njegovih učencev so privrele res iz srca in velika hvaležnost je sijala iz niih. To mu je gotovo najlepše plačilo. Trideset let je od jutra do večera sejal in se do konca razdal v skrbi za ohranitev slovenstva na primorskih tleh. Bog mu je že gotovo poplačal in v družbi vseh naših ostalih mučenikov in svetnikov že bdi nad nami Tudi nam bo pomagal preboleti udarec, ki ga nam je tako nepričakovano nehote zadal.
Več kot 2 tisoč ga je pospremilo na zadn ji dom na Opčinah in več stotin ga je v mestu pokropilo Od stare garde nas je res še malo. Lep pozdrav vsej družini..."
Tako končuje tb žalostno pismo.
Dr. Lujo Leskovar
• 11. februarja je umrl v
Ljubljani komunistični ideolog Boris ZiherL
• Po poročilu Nove Hrvatske (št. 4, 1976) je bil obtožen pri okrožnem sodišču v Novi Gorici Franc Sebotnik, bivši poveljnik domobranske čete v Idriji. Sebotnik se je vrnil pred nekaj meseci iz Libanona. Takoj po prihodu so ga oblasti zaprle.
WE OUOTE
MOSCOW AND COMMUNIST TAKEOVERS
In deciding vvhether or not to support a nascent Com-munist takeover in a particular coimtry, the Soviet leader-ship has to consider the posibilty that it might be more advantageous to try to inerease the USSR's influence in that country by other means. The men in the Kremlin today re-main interested in Communist takeovers, but they are even more interested in the expansion of Soviet povver and influence, and they knovv that Communist takeovers are only one of manv, many means whereby Soviet influence can be inereased. Soviet influence can be spread, for example, by various diplomatic methods—negotiating treaties, hold-ing conferences, making diplomatic visits, and so on. It can also be expanded by economic means— trade, aid, encouragement of foreign investment in the USSR, etc. It can be extended.. through military.. means — first of ali trough building up the military povver of the Soviet Union, but also through leasing foreing ports and airfields, . sending arrns and advisers, , or even stationing ..Soviet . troops in a rountry. ..It can ..likevvise be spread through ..massive propaganda efforts and through Communist parties and front organizations. And, of course, it can be promoted through the multifaceted operations of the KGB—espionage, sabotage, subevrsion, the trainig of guerillas, the subsidizing of journalists, the bribing of politician?, etc. from: Moscovv and Communist Takeovers, by Thomas T. Hammond, In: Problems of Communism, Jan.jFeb., 1976, p. 58.
PUUJC APELIRA NA SVETOVNO JAVNOST, NAJ ZAHTEVA OD SOVJETSKE ZVEZE IZPUST POLITIČNIH JETNIKOV
Po večletnem zaporu in "zdravljenju" v umobolnici so Sovjeti izpustili ukrajniskega matematika Leonida Pljušča in mu dovolili, da se je z ženo Tatjano in sinovoma Dimo in Lesikom izselil iz Sovjetske zveze.
Pljušč je izgubil svoj položaj kot matematik v institutu za cibernetiko Ukrajinske akademije znanosti 1. 1968, ker jc napisal protestno pismo sovjetskemu listu proti procesu proti dvema pisateljema, ki sta bila obdolžena "protisovjetske-ga delovanja". Zaprli so ga 1. 1972, julija 1973 pa so ga poslali v posebno umobolnico v Dnepropctrovsk, kjer je po njegovi izjavi še kakih 60 nasportnikov režima. V tiskovni konferenci v Parisu, kjer živi sedaj s svojo družino, je apeliral na Svotjetsko zvezo, naj izpusti Vladimirja Bukovskega, pisateloa, ki so ga zaprli, ker je opisal svoje izkušnje kot politični kaznjenec v umobolni-
'BICENTENNIAL TIMES' POROČA 0 SLOVENSKEM DOPRINOSU AMERIKI
SKRIVNOST USPEHA SVEDSKIH ZADRUŽNIKOV
ci, Mustafo Djemileva, enega voditeljev Tatarov iz Krima, in ukranijskega zgodovinarja Valentina Moroza. Pri tiskovni konferenci so izročili časnikarjem njegovo tiskano izjavo, v kateri je podrobno opisal razmere v umobolnici ter metode, ki so jih uporabljali proti njemu.
Plušč se je zahvalil vsem, ki. so pomagali izvajati moralni pritisk na Sovjetsko zvezo (med njimi Amnesti International, mednarodni odbor matematikov, pa tudi komunistični stranki Francije in Italije), da so ga izpustili in je prosil, naj nadaljujejo s tem pritiskom za rešitev še drugih oseb, ki jih režim preganja, ker ne soglašajo z njim. Sebe je označil za neomarksista. Svetovni kongres svobodnih Ukrajincev s sedežem v Torontu je preskrbcl, da je Plujšč obiskal tudi Toronto in se udeležil več prire-ritev tako za Ukrajince kot tudi za ostalo kanadsko javnost.
BESEDA slovenskim gospodarstvenikom in poljetnikom v svetu.
— SODELOVANJE —
Tako bi naslovil glasilo slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov v svetu, za katerega izdajo nameravam čimprej poskrbeti. Da bi čim bolje približal namenu tega glasila, ki je razvidno iz samega naslova, se obračam na rojake po svetu, ki se prištevajo med slovenske gospodarstvenike in podjetnike, da mi čimprej pošljejo svoje naslove. Njihov prvi korak na poti k sodelovanju bo omogočil izid prve številke glasila.
Nadejem se, da se boste mojemu vabilu odzvali v čim večjem številu in se Vam za to zahvaljujem in Vas pozdravljam z geslom: V sodelovanju je moč!
Vaš:	' ' "
Vinko LEVSTIK 00184 Roma v. S. Crocc irt Gerusakimne 40 Rim, 3. maja 1976 '	Ttdlija
UREDNIKU PIŠEJO...
Dear Mr. Mauko	April 8, 1976
I am grateful for the coverage vou have given my participation in having the Slovenian broadcast by The Voice of America re-stored; morever I \vas pleased to note the excellence of the March 1976. issue of Slovenska Država.
Cordially yours
Frank J. Lausche Bethesda, Maryland, U.S.A.
SPOŠTOVANI G. UREDNIK
Ne vem ali boste ta članek objavili ali ne. Ce Vam dam pravico, da ga prekrojite, če se Vam zdi in za to ne bom zahtevala, da ga še enkrat objavite.
Nisem sicer Vaša naročnina (dobim Državo kar pred cerkvijo) a Vam prilagam $3.— za tiskovni sklad. SLOVENSKO ZASTAVO V NASE DVORANE ali V TRETJIČ GRE RADO.
Ne vem koliko bralcev je obrnilo svojo pozornost na članek ge. prof. Urbane, ker jc bil namenjen v glavnem leta za slovensko dvorano na Manning Ave. — in kdor pozna razmere tam, tudi ni vzel dopisa resno.
Zanimivo pa jc, na kaj se spotikajo ljudje in zakaj?
Gospa profesor gotovo ve, kaj se dogaja v tej dvorani in kaj to pomeni za Slovence v Toronlu. Koliko se gotovi Slovensci in Slovenke žrtvujejo — nc s tem, da hodiia na bankete in drug«' prireditve — ampak, da s prostovoljnim delom in trudom poučujejo s Slovenski šoli, vodijo Mladinski pevski zbor, vzgajajo mladino v skavtskih organizacijah, potem jc Slovensko narodno gledaliče, Folklorna skupina, Karavan in še koliko drugih dobrodelnih in cerkvenih organizacij. Kaj bi se potem spotikali na zunanjost, ko jc ves namen in delovanje usmerjeno le v vzga-jajnje dobrega in v čutu slovenstva
Vse to ne bo nikoli pozabljeno, pa če bo zastava visela ali ne —in le žrtve za dobra dela bodo vedno z zlatom napisano v zgodovini Slovence v Toronta.
Tudi g. urednik Slovenske države je eden od zgoraj navednih in je z malim popravkom članka pokazal, kako lepo čuti o svoji domovini in zastavi.
Zakaj pa go prof. Urbane boli neomadeževana slovenska zastava in jc bil radi tega članek še enkrat objavljen, pa je vprašanje?
Ali to spada tudi pod članek: Rdeča Ofenziva med nami se nadaljuje.
Lep pozdrav!
P.P.
(Odgovor dopisnici! Z Vašo mislijo se popolnoma strinjam in se Vain zahvaljujem iz srca za odkrite besede, kakor tudi za prispevek v tiskovni sklad! Prisrčna hvala in — posnemanja vredno!—
S tem zaključjcmo "razgovor" o zastavi! — Lrcdiiik.j
V času, ko se po vsej Ameriki vršijo proslave v počastitev 200-letnice ameriške revolucije, vse te napore povezuje, spodbuja in usmerja	BICENTENNIAL
TIMES, uradno glasilo ameriške vladne komisije za proslavitev 200-letnega jubileja. Ce pomislimo, da je v Ameriki nad sedemdeset organiziranih izseljenskih skupin in da ta važni ameriški jubilej praznuje poleg številnih društev iri ustanov tudi domala vsaka ameriška naselbina, potem ni težko razumeti, kako dragocena je vsaka vrstica v masečniku Bicentennial Times. Človek bi se bal, da bomo Slovenci zopet povsem odrinjeni in ne bomo do bili v tem vseameriškem uradnem glasilu niti vrstice.
Koliko bolj smo torej bili vsi presenečeni, ko smo v letošnji marčni številki glasila Bicentcn-nial Times zasledili lep in še dosti izčrpen članek o slovenskem doprinosu Ameriki.
Članek že takoj v začetku pošteno prizna, da je že Tomaž Jefferson, glavni avtor ameriške deklaracije neodvisnosti, poznal in občudoval staroslavno ame-rišo demokracijo v Karantaniji ali Koroški, ki je bila zgodnji konkretni primer socialne pogodbe. Socialna pogodba, po kateri je ljudstvo nosilec oblasti, ki jo samo pogodbeno in pogojno poveri vladi, pa je bila ideološka in moralna osnova ameriške revolucije.
Tudi v drugem izjemno važnem obdobju ameriške zgodovine, ko je bil prednedik Združenih držav Abraham Lincoln, so Slovenci pustili za sabo sled v ameriški zgodovini. Takrat je namreč slovenski umetnik i Leonard Volk postal znan kot prvi poklicni ki par v mestu Chicago in je bil tudi edini umetnik, ki je smel posneti masko, Lincolnovega obraza in rok. Po teh maskah ja Volk izdelal prve kipe. predsednika Lincojna, ki so po pričevanju: ameriških viro" služili kot vzorci vsem ostalim kiparjem.
Članek nadalje omenja pet slovenskih ameriških škofov, med njimi škofa Friderika Barago, pri katerem posebel podčrta, da je sedanji uradni kandidat ameriške katoliške Cerkve za proglasitve k blaženim in da je bil med pionirji kulturnega pluralizma v Ameriki.
Vrstijo se drugi bleščeči primeri slovenskega doprinosa Ameriki.. Majhni slovenski narod je dal Ameriki vsaj pet generalov in vsaj pet admiralov. Med politiki članek posebej omenja ohijs-kega guvernerja in ameriškega zveznega senatorja Franceta Lauscheta, med slovitimi slovenskimi arhitekti Jagra in Pa-pesha, med vrhunskimi znanstveniki dr. Nielsena in dr. Kofolta, na področju aeroteh-! nike pa Maksa Stuparja kot enega največjih strokovnjakov v letalstvu in graditelja ene prvih tovarn letal v Ameriki. Članek tudi prizna ameriško zadolženost Potočniku-Noordun-gu, ki je napisal prvo obsežno znanstveno knjigo o vesoljskih poletih in je imel velik vpliv
institutov redni sotrudnik v Floridi. "John Hribar je bil težko ranjen kot član pete divizije marinov v ameriškem napadu na Ivvo Jima. Pripomogel je k ameriški zmagi in se v krvi zrušil v času, ko je na vrhu gore Suribachi prvič za-vihrala zmagoslavna, ameriška zastava", zaključuje svoje poročilo o slovenskem doprinosu Ameriki Bicentennial Times, po vsej Ameriki razširjeno uradno glasilo za praznovanje 200-letnice ameriške revolucije.
Srečni smo, da so slovenski uspehi spet zablesteli pred očmi vse Amerike. Res je, da smo po številu majhni in je komaj vsak dvestoti Amerikanec slovenske krvi. A ta slovenska kri "ne fali"! Na prste bi mogli izseljenske skupine v Ameriki, katerih doprinos je bil doslej tako lepo in prepričevalno prikazan v vladnem glasilu Bicentennial Times. Slovenski ameriški institut — Slovenian Re-reach Center of America je znova pripel na prša slovenskega naroda prelep pušeljc, ki v slovenski in ameriški zgodovini ne bo ovenel. S.R.C.
POVABIL O VSEM . . .
Večina ljudi misli, da se bije borba proti raku samo v laboratorijih, na univerzah in v raziskovalnih ustanovah. Upajo na dan v bodočnosti, ko bo nenadni uspeh pri raziskovanju poklicnih raziskovalcev porazil to bolezen, Toda vse' to ni tako enostavno.
Zmago nad rakom morajo dobiti navadni ljudje — prostovoljni delavci, zbiralci denarja. Vsakdo izmed nas. lahko pomaga pri borbi s poižkusnimi epruvetami. Prostovoljci stoje ramo ob ramenu s poklicnimi borci.... vsak ^ dodatki in vsak s pomaganje.Ti drug drugemu.
Nabiralec, ki pozvoni na vaš hišni zvonec za podporo letne nabirke družtva "Canadian Can-cer Society" je samo. eden načinov, ki je v uporabi širom naše zemlje in obstoja iz 120.-000 požrtvovalnih prostovoljcev Nabirajo denar za rastoči raziskovalni načrt kot tudi za ljudsko izobrazbo in uslužnosti bolnikom. Letošnji cilj nabirke v Metro Toronto jc 52,200.000 in z Ontarijskim načrtom $6.500.000.
Prostovoljci nudijo tudi uslužnosti za mnoge in različne potrebe! učenje razvedrilnih stvari bolnikov, napravljanje neštevilnih obvez, prevoženjc miljonov milj letno za prevažanje bolnikov v zdravstvene ustanove, obiske bolniškrtic, vpostavljanje ljudskih izobraževalnih načrtov. Varno je reči, da nikdar po preje ni bilo toliko ljudi tako požrtvovalnih za zmago nad gotovo boleznijo.
Vse kanadčane vabimo v to borbo proti raku. To dosežete z
Na švedskem je več kot vsako drugo gospodinjstvo včlanjeno v potrošni zadrugi. Poleg potrošnih zadrug, ki imajo organizirano tudi precej proizvodnje v lastnih tovarnah (moka, pralna sredstva, margarina, žarnice, T.V., itd.) je zadružništvo močno zlasti v zavarovanju ter v stavbarstvu.
Člani švedskih zadrug se udeležujejo v veliki meri pogostih zadružnih sestankov (večkrat mesečno, najmanj pa četrtletno) in podpirajo zelo razvit zadrunžni tisk. Izredno veliko število posveča zimsko dobo resnemu študiju vprašanj, ki so v zvezi z zadru-žništvom.
Da bi nudila več možnosti sodelovanja tudf navadnim članom, ne samo izvoljenim delegatom, pri odločitvah osrednje zadružne organizacije Kooperativa Forbundet, so 1. 1969 spremenili pravila v toliko, da so ustanovili posebno ustanovo — potrošniški kongres. Prvič je zasedal ta potrošniški kong-res 1. 1971. Nanj se je pripravljalo 13.240 udeležencev s celotnim študijem v 1.300 štu-dinjskih krožkih. Kot rezultat svojih študij so predložili kongresu, na katerega so poslali svoje predstavnike. 5.200 predlogov, ki jih je kongres predelal v desetih delovnih skupinah ter jih končno skrčil na 42 priporočil, ki pa so se dejansko nanašala na 250 poc-dinih točk.
Poleg neštetih manjših sprememb, ki jih je uveljavilo vodstvo KF v svojem poslovanju in v poslovanju poedinih krajevnih zadrug, .je imel ta kongres za posledico, da so izdelali poseben načrt akcije za švedsko zadružništvo. DRUGI POTROŠNIŠKI KONGRES
Ker je ■zahtevala, priprava drugegi potrošniškega kongre-
NOVICE
stalnimi zrradvšnikimi pregledi na pionirje vesoljskih progra-i za zavarovanje vašega zdravja, i mov v Ameriki, čeprav je sam p0 drugi stran pa to tudi dose-
deloval v Evropi.
Vse navedbe v glasilu Bicentennial Times so povzete po Poročilih Slovenskega ameriškega instituta (Nevvsletter of the Slovenian Research Center of America). Glasilo pohvalno omenja serijo programov o slovenskem doprinosu Amiriki, ki jo z velikim uspehom izvaja Slovenski ameriški institut in povabi zainteresirane čitatelje, naj. pišejo po nadaljnje informacije na ravnateljev naslov: Prof. Edi Gobec, 29227 Eddy Road, Wicklifle, Ohio 44092.
V zaključnem odstavku po* ročilo pove, da ima institut številne sodelavce po vsem svetu. Eden teh je tudi slovenski ameriški junak John Hribar, sin slovenskega rudarja iz Krayna v P^xuisilvaaiji» M je trenutno
žete s prispevki v aprilski karti-panji društvu "Canadian Can-cer Society" dosežite vse to z vašim najbolj vsegaobsegajo-čitn darilom — nudi uslužnosti kot prostovolec.
• Po desetih letih upadanja
se je letos prvič zvišalo število bogoslovcev v ZDA. V šolskem letu 1974—75 so imeli 17.394 bogoslovcev, v letu 1975—76 pa 18.268.
• Vrhovno sodišče ZDA je
odločilo, da homoseksualno udejstvovanje ni v ustavi zajamčena pravica. S tem je potrdilo ustavnost postave v Virginiji, po kateri je prepovedan homoseksualni akt ludi jned odraslimi z njihovim fti-t tankom.	,	;
sa preveč časa, so ga preložili za eno leto. Sklican je bil za čas od i. do 3. novembra 1976 v Gothenburg (prvi je bil v Stockholmu). Predmet razpravljanja bo "Sedanja in bodoča vloga sektorja v družbi, ki ga lastujejo potrošniki".
študijska priprava za ta kongres bo tudi trajala celo leto. Jeseni 1975 so začeli študirati v študijskih krožkih. Tokrat je okrog 1.200 študijskih skupin, 'ki bodo poslale na kongres 150 zastopnikov. Tečaj so imenovali "Skupni tečaj", ker obravnavajo vprašanja, ki zadevajo vse vrste zadružništva, ne samo potrošno. študijska snov je razdeljena na 5 poglavij in vsakemu poglavnu sta posvečena dva študijska sestanka. Predlagani predmeti za preučevanje so: zgodovina ljudskih gibanj na švedskem, potrošniške organizacije, Kooperativa Forbundet, OK {petro-lejške zadruge), stavbne zadruge, šole za odrasle, zadružno zavarovanje, kultura, izraba prostega časa itd.
Izsledki študijskih skupin bodo natisnjeni v "kongresni knjižici", ki bo podlaga dela kongresa. Ta bo tokrat razdeljen na dvanajst delovnih skupin.
švedski zadružniki upajo, da bo drugi potrošniški kongres rodil mnogo pobud, ki bodo poživile zadružno gibanje na Švedskem in tudi izboljšale sodelovanje med poedinimi vejami zadružništva.
Vsekakor je zanimivo, da je pri Švedih kljub visokemu standardu in televiziji sodelovanje pri zahtevnih študijskih skupinah izredno veliko. Od dveh nameravanih poskusil v Severni Ameriki posnemati švedski primer (Zadružna zveza v ZDA ter Maritime Cooperative Services v atlantskih provincah Kanade) ni več slišati.
• Nekaj podatkov o kanadskih družinskih gospodarstvih —
sprembe od aprila 1974 do aprila 1975: Od kanadskih gopdinjstev je imelo
aprila 1974
barvaste televizorje	44.5%
črno—bele televizorje	73.3%
dva ali več avtov	21.6%
avtomatične pomivalnike	12.9%
lastno hišo	i 62.8%
kolesa za odrasle	, 30.4%
MF radijske aparate	71.7% električne hladilnike
radijske aparte	t"; ;
telefon	: 1 >■ i toplo vodo
(1971)
aprila 1975 53.4% 67.8%. 23.0% 15.2% 62.0% 33.896 75.1% 99.3% 98.3% 96.4% 96.7%
....• Nova Hrvatska (št 4, 1976) prinaša prevod članka švedskega devnika Aftonbladet z naslovom: "Titov režim jc dal nalog za uboj Hrvata—Uboja je osmuljen jugoslovanski politični agent". Članek pričenja: "38 letni Jugoslovani je bil včeraj ujet in osumljen uboja 34 letnega hrvatskega voditelja Stipana Mikuliča v Falkenber-gu, je delal več let kot agent Titovega režima na Švedskem. Že 1. 1972 je dobila švedska policija podatke o tem, da dela ta 38 letnik v "Goteborgu kot Spijon in prisluškovalec. Danes je policija potrdla, da gre za politični umor in da jc delal zapornik po direktnem naročilu režima v Jugoslaviji...."
....• V Kanadi je večje število nekadilcev kot kadilcev. Kljub temu se le počasi veča število javnih prostorih, kjer je kajenje prepovedano. Na drugi strani , pa še vedno narašča potrošnja cigaret. Preučevalci sporočajo, da kadijo redni kadilci vedno več cigaret.
• Ministrtsvo za zdravje v državi Costa Riva je prepovedalo nadaljnje ceplenje otrok 7. zdravilom proti influenci, ki ga ni dovoljeno uporabljati v ZDA. Celpjenje otrok so izvajali raziskovalci Lousiaaa State vseučilišča. u..
•	V Braziliji vodi zaradi
pomanjkanja duhovnikov nad sto redovnic župnije.
•	Zapadne sile s podpisom
dogovora v Helsinkiju niso odobrile sovjetske zasedbe baltskih držav. Tako je možno sklepati iz resolucij, ki so bile sprejete v zakonodajnih telesih Združenih držav in Kanade. V Kanadi je predlagal resolucijo poslanec dr. Stanley Haidasz in v senatu senator Chesley Carter. Resolucija je poudarila, da "končni akt helsinškega sporazuma nikakor ne pomeni potrditve ozemeljskega status quo v Evropi in še posebej ne položaja Estonske, Latvije in Litvanske kot ga sedaj priznava Kanada in ki ni bil nikakor spremenjen s tem" (s podpisom sporazuma).
•	Stavba zadruga DeCosmos
Village Housing Cooperative v Vancouverju je dobila eno izmed Vincent Massey nagrad za odličnost v mestnem okolju.
•	Na švedskem je četrtina zaposlenega prebivalstva zaposlena v državnih službah.
•	Stockholmska zadruga
(potrošna) je imela 1. 1974 318.-000 članov, kar predtavlja približno 2026 vseh članov potrošniških zadrug na Švedskem Da omogočijo lažjo udeležbo članom, so sestanki urejeni tako, da ima vsaka prodajalna svojo enoto, ki potem pošilja izvoljene delegate na zborovanja celotne organizacije. Stockholmska zadruga izdaja za svoje člane tudi lasten družbeni časopis, ki je na razpolago članom v prodajalnicah. Časopis je dobro urejevan in je pravi družinski Ust.
•	Kljub velikemu kapitalu,
ki je potreben za potrošno zadružništva samega. 85% potrebnega kapitala zberejo člani sami v obliki delnic, posojil in denarja, ki je naložen v pokojninskih skladih članov.
•	Po želji članov švedskih zadrug so uvedle zadruge t. zv. "osnovno obleko" za moške, ženske in otroke, ki je prakr tična in se ne bo veliko spreminjala z modo ter bo zato cenejša.
•	švedski zadrugarji so
ustanovili 1. 1975 Švedski zadružni center, čigar namen je podpirati zadružništvo v deželah razvoja, zlasti v južno-vzhodni Aziji, vzhodni in osrednji Afriki in v deželah latinske Amerike.
•	Poljedelsko ministrstvo v ZDA je izdalo obširno publikacijo kot letno poročilo poljedelstva pod naslovom "That vve may it". Za stoletnico obstoja preizkusnih postaj v poljedelstvu opisuje knjiga izsledke teh postaj, ki so koristile potrošnikom. Stane $7.50. Prodajajo jo državne knjigarne.
•	Estonski informacijski
center v Torontu je izdal dve brošuri, ki ju bodo delili politikom. Ena obravnana dogovor v Helsinkiju, druga pa snov, ki jo je zbral Saharovov odbor na Danskem.
•	Ontarijska Liga kreditnik
zadrug je izdala knjigo "To the credit of the people", v kateri podaje Ron Kenyon zgodovino kreditnega zadružništva v Ontariju.
•	V prvih šestih mesecih 1975 je sprejela Kanada 94.907 priseljencev, kar je 8.8% manj kot v istem obdobju 1. 1974 (104.089).
•	Kanadčani sedijo pred te-levijskim apartom povprečno 22—24 ur na teden. Mladina presedi povprečno 18.000 ur pred televizijo predno konča gimnazijo. V Kanadi ima že nad polovico družin barvasti televizijski sprejemnik.
•	Leta 1974 je bilo v Kanadi 12.3% družin in 38.6% poedin-cev, ki niso člani družine, dohodke, ki niso dosegli višine, ki je zadostna za najnujnejše življenjske potrebščine.
•	Med kanadskimi velemesti je poraslo prebivalstvo v letih od 1971 do 1974 najbolj v Cal-gary, Edmontonu, Winnipegu in Vancouveru, najmanj pa v Montrealu.
V vseh pravnih zadevah se z zaupanjem obrnite na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400*
Na potovanju po Evropi se ustavite v
HOTEL BLED
in Rome - ltaly
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
\ •