Inserati se sprejemajo in velja trist>Diia vrsta S kr., če se tiska lkrat, t M „ - n u » ,, S ■ P i večkratnem t'nk» iji so sena primerno zmanjša. Rokopisi te ne vračajo, nefrimkovaim pisma se n« sprejemajo. Naročnino prejemu opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 1.0 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovanski sarefl. Po oosti oreiemar veljs : Za "i-io ieto . -o — kr. ta poiieta . . o ., _ ta četrt let* . . ■> 50 „ V administraciji velja: /.a neio ieto S g-i. 40 kr r.a poi ieta x 20 ta četrt ieta Z ., 10 V Liubiiani :i» .ioni nosil ali' velja 10 kr. več na ieto. Vredniitvo « Klovijanske ' nlice at. 44, zhaia on trikra na toiien in sicer v toreK, četrtek in goDoto, Paroksizem. (Razdraženost.) Neprevidena sprememba se je dogodila po romanji v liberalnih časnikih. Pred razgovorom sv. Očeta bilo je romarjev, žensk, otrok, duhovnov, kmetov komaj stotino. L beralci se niti zmenili niso za-nje; b1 lo jim je to roma-! roanjo nekaj vsakdanjega. In glej 1 naenkrat se ta navidezea malomarnost spremeni v razkačeno ljutost; razliva vsa zasramovanja — romarje imenujejo zarotnike, sv. Očeta upornika, in glavarja dveh sto miljonov vernikov zovejo upernega nasil-nika v glavnem mestu katoliškega sveta. Nova razdraženost je pograbila liberalno kliko, kakor po dogodkih 13. julija. Od kod pač taka sprememba v postopanji ? Vzrok je ta, da dvajset tisoč ni dve tisoč, ker če tudi že to število pomenja mnogo zu današnji čas, dvajset tisoč zaznamuje nekaj, o čem liberalci ne mogo slišati. Zato so sposkušali aajprvo zanikovat' to število I Toda vsi so je videli vcerki sv. Petra, vsak jih je lahko prešteval. Dejali so na to, da so bili iz pripro-stega Ijdstva! Pa kaj tudi to? Ali ljudstvo, ki je prosto, nič ne velja, ako ni plemenitega star.u? Se ve, za liberalno demonstracijo je vsak potepenec častit meščan; za katoliško po ivzetje pa pošteni vaščani in kmetje nimajo n k«ke veljave. Pa vsaj je neresnično , da so bili romarji le priprostega ljudstva Stotine so se naštevale zastopnikov italijanskega plemstva; takih, ki nosijo historično slavna imena. K trm se je pridružila tudi rmska aristokracja, in v obi-leni številu sploh laška, ktera je, nemogoča osobno, po telegramih in pismih pokazala vda-uost Svojo. Teh telegramov pa in pisem je tak li toliko, da dosti dokazujejo, da je prava Italija vdana sv. Očetu, iu ako se je mnogo tisoč njenih bivalcev, nemožn h osebno združiti se z oniuu zbran uii pri sv. Petru, v?a) v duhu združilo ž njim1. To je tedaj vzrok, ki je vp.hal jezo liberalne klike, da je spremenila svoje govorjenje. Zaničevanje ni več mogoče, zasmehovanje bi zdaj bilo preneumno, intliferenca ni več dovoljena; ne ostaja druzega. kot jeza, ktero so hoteli zakriti s posiljenim smehljanjem. — In ta jeza se zliva po vseh liberalnih časnikih. Zdaj se kaže prava Italija; novi ljudski sklepi omajujejo staro podlugo prejšnjih. Do zdaj se je vsa Italija proglasila nasprotna sv Ofceiu; govoričilo se je, da je ves Rim sovražen papežu. Toda sedaj ? Italija se odkriva, ker popred je bila ovirana po bojazni in zvijači. Res, da se še-le odkriva; a že kaže, kaj je I Italija je ljudstvo, ki se nt utrujeno zoper-stavlja domovini pogm želeč m, ki jo braui največjih pogub. Bongi sam, je moral obstat>, da je hudobni namen tistih, ki so skovali ga rancijo, in jo vporabljati hoteli, kot sredstvo za razpor (šizmo), oviro našel ravno v absolutni opoziciji le tfga naroda. Ta Lalija tedaj, ki je zaobrasiila šizmo, ta Italija, ki ui dovolila svobodno protikatoličoo delovanje — se kaže danes očitno. Nasprotuiki njeui, ki so z nasilstvom poskušali, se — boje; kajti oni znajo, kaj more ljudstvo, ktero zahteva, da se čislajo altarji, chraui domovini vera, varuje prv3, najvišja, najsvetejša njegova slasa. Oni, ki se zbirajo k nogam sv. Očeta, ki na grobu prvega Kristusovega namestnika zahtevajo prostosti in neodvisnosti svojega dušnega očeta : so tisti, ki plačujejo najtežje davke, ki ž ve državo s svojimi denarji; oni so, kte-rim m mar za državne zbore, kjer se zbirajo nekteri kričači — rekoč, da so ooi narod; oni so, kterim nova Italija ne brani ni časti ni služb; pač pa skrbe za čast domovine, trudeči se, da si ohrani o slavo in tradicijo, dobro svoje ime in neomajano vero. Oni, ki se zbirajo k nogam sv. Očeta in k altarjem ponavljajoči obljubo, da ne odpadejo od vere pradedov , da zvesti ostanejo v ljubezni do največje oblasti — rimskega papeža, so tisti, ki se vzdržujejo pouličnih demonstracij in razgrajanj, tisti, ki se ne dobo ondi, kjer se napadajo mrliči, kjer se inzulti-rajo v molitvi zbrani, kjer se sikajo in psujejo meščani, kteri kažejo blagodušno svoja načela m ne prodajajo svojega prepričanja: marveč oni so, ki časte in čislajo tradicije Italije, ki trpe zaradi obrambe svojih oltarjev in duhov-nikov- Ta stranka najodličnejšh se je pokazala v Italiji pri romanji, v pismih, listinah in telegramih združena in zastopana pri sv. Petru na spominja vredni dan IG. oktobra. In ta stranka je nasprotnikom, ko so so videli, posmeh in zasmeh na ustinah zamorila, tistim, ki se imeouiejo pa niso „Italija". Nt treba opomniti, da je večina zbranih pri sv. Petru bila Rimljanov. Velik del R m-Ijanov vendar, ki so hoteli pričujoči biti pobožnemu činu do Namestnika Kristusovega je bil zadrževan, toda pričujoč h je bilo to iko, Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXIII. Et tu Bethlehem Ephrata. Njegova odkrita, vrla čud imela je premnogo trpeti pod temi zmerjevimi napadi, pod temi v senci letečimi strelicami, ki niso zadevale samo njega, ampak vse, kar mu je bilo drago in sveto. K sreči ga je tolažilo prijateljstvo, ki se mu je skazovalo. Luskij, njegov novi tajnik, skazoval mu je vdanost svojo in sočutje na vse mogoče načine. Posebno je bil pa ginjeu po zatrjavanjib, ki mu j'h je z Oljske gore pošiljal ,,brat njegove duše", naj-starji in najzaneslivši prijatelj Bonos. Melanija pa, ki je vedela, v kako otožnem stanju da so Eusebijevi, je sama prišla, da jih tolaži. Ali preganjanje še ni ttSlo konca imeti. Eusebij je bil učilnico odprl, v ktero naj bi hodili vsi otroci brez stroškov, da bi se hvaležnega skazal Eufratčanom. Kakor ploha so liti jele pritožbe in obdolžbe. Mnogi so djali v sveti jezi: „Kaj pa da, pravi da jih v božjem strahu podučuje, pa jih nič druzega ue uči nego Virgila, C cerona, vse lirike komike m poganske zgodopisce". On je pa dobro odgovoril: „Jaz ljubim modrost starodavnikov, občudujem lepoto nj h oblik in čarobnost njih povedbe, toda jez storim, da strežejo in služijo evangelju. Odvračali so mu: ,,Ti onesvetuješ evangelj in sv. pismo, reke posvetnjakov upletovaje" ; na kar jim reče: „Obrnite se zoper Mojzesa in preroke; kaj niso tudi ti mnogo navajali iz knjig poganov? Uprite se apostolu Pavlu: kaj m v listu do Tita navei ueko vrsto iz Epimenida o lažnikib, ki se vam prilega? Kaj ni v prvem svojem listu upletel neko vrsto iz Me-nandra? in kaj se ni sklicaval v svojem zagovoru pred areopagom na Artitov hemistihij? Tu gar kai genos esirfia?" Pojdite, vi očitno kažete, da ne poznate ne biblije ne Cicerona! Taka zavračanja so bila živahna iu ua pravem mestu; ali to je bilo čudno, da so bila skoro precej, ko so se na dan prikazala, z lastnimi besedami prijateljevimi zavrnjena. Nekteri spisi so bili že naprej spodbiti, preden ao izšli. To bode odgovoril, se je pisalo, potlej pa to ; to se bo zlagal, to pa kazil, uuo pa podtikal. Pa res se je držal Eusebij tega načrta. Moč takih spisov je bila kaj slaba. To nasprotovanje je šlo še naprej. Velikrat je pogrešal rokopise, da ni vedei, ali so ukradeni ali so uničeni, kar je storilo, da so mu od-vrnitve zastajale, veljava nasprotnikov je pa rasi«. Če je stopil po kratkem prenehu v stan co svojo, našel je vse v neredu, vse pre-metano. Luskij si je pa lase pulil kričaje, da so tatje ulomili. Dvakrat je ogenj nastal v njegovi dragoceni knjižnici, iz katere je pa že poprej najlepših in najdrajših knjig zmanjkovalo. Tako se je godilo, da si ni upal dub-Ijine zapustiti. Ako jo je bil uzročil za trenotek svojemu pisarju, našel ga je potem z zavezano glavo in zavezanimi udi, neprenehoma tožečega, aa ni mogel plenivcev odpoditi. Potem so ga napadali z drugim dolženjem. Gimrli so, da se jiidi, da izdaja cerkev ludovstvu in s cer zato, ker se peča s svetopisemsko razlago in ker z rabini občuje. O teh rabinih se je mislilo, da se kriBtjanijo in zato so se bal', da ne bi bili od sovernikov kamenani; le po noči so zahajali k Eusebiju. Pa vse to še ni bilo nič. Pač ni bilo (ih ho pokazali, kuko K.ni gleda na papeža, kako da laže, kteri upa trditi, da je voh Rim revulicijonareu; med tem ko je v Rimu pre-kucija všotorila ho, pruvijo T i m e b , ne revolucionarji uiianji, ker tuko govoreti, ki žrtvn-jejo novi Italiji resnico, dobro ime in poštenje. Rim ostane Rim: cel narod ni ne pre-drugnči naravo tako Inliko, kot mialijo liberalci; ltim jokatolišk: in ni še zuiuujsal Italiji ujeno Bvetovno nlavo in univerzalno veličino. Politični pregled. V ljjubl|uin IG. novembru AvNtrijHke dtitric. 0 (Iržuvneni proračunu., ki ga jc razvil v državni zbornici minister Duna-javaki, poroča natančneje naš Dunajski dopiH. Iz poročila je razvidno, da znaša primanjkljej '22 miljonov. Ne bilo bi pa nobenega pri-manjkljeja, ko bi izvauredni Htroški ne tuli tako ogromni. Taki izvunredni Htroški so po-plačanje drž. dolga, podpore za železnice (90 milj.), zidanje arelske železnice (f>'/a milj.) zi-darije, uravnavanje ceat in rek, grunt na vce-nitev itd. Upati je, da se bo Dunajevskemu poHrečilo, odstraniti deficit že prihodnje leto. Poročilo DuuajevBkega naredilo je dober litin. Zelo važno je, kar je naznanil Dunajevski namreč da bo vlada Hkiicala komisijo, ki ho bo posvetovala, kako bi se dala uprava pri-pro-itejša in cenejša narediti, da se bo namreč skrč lo število političnih uradnikov. Tudi se misli na to, kako bi se dulo zmanjšati število penzijonistov. To so stvari, ki jih mi vedno zopet nuglašumo, veseli mu toraj, da je tudi vlada prišla do tega spoznanja. Fzm. baron Kotil«*, cesarski namestnik dalmatinski je šel v pokoj, in na njegovo mesto je imenovan njegov svak, fini. baron JnvniHtvIf. Torej ho politično ni nič spremenilo, ker je tudi Jovunovič Slovan. 1 sliiioTerei se bodo vendar združili v en klub, ki pa se ne bo imenoval ,,nemški klub" aui|iak „nemško-avstri)Hki" klub ali pa „nemška državna stranka". Postava, ki nskluda davek izdelovalcem uiiirliirfta iliin, pride šo letos v raz govor. ViiMiijc ilriHv«. €>>aiiilM*t tu ima svoje križe pri so«tavi svojega ministerstva. Zbral bo okoli sebe le sume ničle, ker mu nobeden odličnejših mož neče untopitl k vladi na tak način, kakor Gmibttta hoče, uu bi bil on kukor Bizmurk vrhovni vodju vseli mioihtrov ur jim ukaze dajal. Takozvano ,,veliko" ministerstvo (J.im-bettovo bo toraj le ,,majhno", ker bo sestavljeno iz malih mož kimoicev. Izvirni dopisi. X llunuju, 15. nov. (Shod drž z b o r a; dr ž. proračun; iz 11 b o r a 1 n e g a tabora.) Državni zbor jo pričel včeraj svoji de lovanje. Poslanci so se bili sošli ukoru) vsi, in lo malo jih je Ae manjkalo, tudi poslušalcev uu galerijah je bilo veliko. Posebno pozornost je zbudil grof C o r o n i u i, ki ho gu poslanci in ministri pozdravljali rudoHtuo, in ki si je izbral sedež runjkegu grofa Mannsfeldu. Tudi Tržaški numestnik Dopretis je b I prišel k prvi Heji, kur je zurad tega pomenjivo, ker se tu mož sej navadno ne vdeležuje in le tedaj pride v zbornico, kadar vstavoveici kaj po-Hcbnegu nameravajo. Predsednik dr. S m o I k u je pričal sejo « tem, du se je spominjal štirih poslancev, ki ho med počitnicami umrli. Ti ho: Tiroiec Andrej IloflVr, grof Munusfeld , Poljak kanonik Martu iovič uu gorenji Avstrijanec Zeilberger. Častno je i menjal tudi runjkegu baronu llaj-mrrleta rekši, da je bil vdovi njegovi pismeno sporočil sočutje zurad smrti njenega možu in du gu jo tudi ima prosila zbornici naznauiti njeno zahvalo. — Med naznanilom raznih zbornici došlih riči bilo je tuko živahno ruzgi vurjanje v zbornic, du ne ni moglo umoti, kuj zupiHinkarji bei6. Ko je pu g. predsednik nu znanil, du ima g. denarni minister besedo, nu Htiilu je v zbornici veliku tihotu. (1. 1) u ii n j ti v h k i se ua to vzdigne in zbornici v dolgem in izvrstnem govoru izroči držuv u i proračun zu I. 1882. Dohodki diž ivni znašajo 43,'),082 868 gld., stroški pu 470,892,31).') gold., tedaj bodo primanjkovalo .87,801) 685 gld. Ker je |>a v tej številki zu-1 popudenib tudi I miljonov gold. egturus dolga, kterega bode treba prihodnje loto ottiaj plačati, in 5", milj. gld. za urelsko ž«-ezmeo, znaša pravi primanjkljej ali deficit 22 309 535 gld., zu 4,327.775 gld. manj, ko primanjkljaj letošnjega leta. Stroški so za 7.769.000 gl. veči ko lam , ker ho bode več potrebovalo zu Bkupne zadeve zu ministerski svet, zu notranje, kupčiisko, vojno in nnučao ministerstvo; temu nasproti jiu ho se zmanjšali stroški zu ministerstvo bognčastja, za denarno in pravno luuiinterstvo, zu razne podpore in zu državni dolg. Minister meni da pravi dolg pa ne bode znašal vseh 22 milj. gld., ampak da bode v resnici še dosti manji, ker bode po letošnji skušnji dohodkov več, kukor jih je v proračunu nastavljenih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je namreč država imela 4 697 300 gld. več do odk< v kakor pu v enakem čusu prejšnjega leta. Dalje minister naznanja, • da bode uovi išni davek v začetku državne dohodke pomnoži za 1,190.000, pozneje pa šo bolj ko za 2 nnlij. gld.; po končan! viuvnavi raznih eolnin bode država pridobila okoli 8 milij. gld. , po vravnavi direktnih davkov pu 4 y,2 do 5 mili), ulnl., dahi ravno bode dotična postuva skušala znižati davki mul h obrtnikov, jih pu naložiti lukiui premožnejšim ljudem, ki dozdaj nobenega davka od Hvojega premoženja niso plačevali. Če ne k temu pr štejejo še 3'/,, mibj. gld ki jih bode dobila država po vravnavi novih pristojbin, (v ktere pu borzni davek , kukor gu je nasvetoval g. Obreza, šo ni vštet), bodo znašali vsi dohodki 17% miljonov gld. več, kukor so v proračunu nastavljeni, in uko dotični predlogi kmitlo zadobč postavno veljavo, ho bode tudi deficit 22 milj. gl. zdatno zmanjšal-Gleilč varčnosti, rekel je minister, bode že v nekterih moHech zbornici predložil postavo o pokojninah, po kte.rib se bodo državni stroški znižali, no da bi se žalile pravice vradniških vdov in sirot. Olede obširneje prihranitve je jiu zu gospode v javnih sliižbuh težko poleg svojih obuti h opravil pečati se še z vprašanjem, kje m kako bi se dulo pr; državni upravi kaj /,lajšati in ohraniti, zato je jiu minister z dovoljenjem minister liega svetu cesarja naprosil, da bi ho hos' iivi lu posebna neodvisna komisija (reznih iu previdnih mož, ki domačo in vnaujo ......... plll.i i i,,.,, HM.llni n, ,M.iln lin ui., vijji o tem nič no ve; boječ, du ne bi ji sum dul povoda, silil ne je, du je b I popolnoma j n sit n v njeni pr.'Hočrio.'Ui. Nekegu dne |iu gu sumu opomni na tej pesni, ktere je morala neprenehoma čuti in brut,'. Ni hi jih mogla razložiti, toda njih posebnost ni pu njih pogostost ni bila ntt-ti|o brez utiša. EuBebij je o stvari govoril po-vrhoma rekoč, du je brez pomeni be, tuko da ui več nu to mislila. Kufiua |ia se ni dala Uko hitro pogovoriti. Bila je v skrbeli m otožnosti in Flavija, ki se jo bulu, du ne bi se zoper Eusebija kuj spletalo, jo je o tem povpraševala. Sprvu jo bila molčeča in m izpovedala nič; pozneje ho je pu jelu solziti, du jo je Fluviju prositi morala, naj ho zurad tega ne vznemirja. Nje bitje in ohiiušu jo bila taka, du se je videlo, kako hudo du ji je. Neki primerijo) je pu Fluvijo šo tinti večer iz uma »pravil. Bila je v svoji stnnici, zbrunu, premišljujoča, kar znčuje tiste glasove pred hvojiiii oknom odmevati, ktere jo b iu ulisulu pred ta <1 n. Men.lu je, du so tisti odstavki, ktero 10 otroci nu juvii h krajih peli, du so dobili miloščine, ktero jim je tuko ruz-Hipno delila. Z'i ne je pripravljala, da otrokom nikogar, čegur ime in slutje bi mu dražjo bilo, kukor čust, Flavije. Njegova bolest in njegova Jjut"Ht bila je koj tisti d«n brezirierna, ko je slišal kako da gu nepoštene zveze dolže, ko je slišal strahovite pesni iz ust umazunih ljudi, dii iz ust nedolžnih otrok, ko mu jo Luskij otožnega obrazu kazal psovulno Hpise, ki ee bero na cesti in ktere je bil h Fluvijo vrut potrgal. Zoper to novo nesramnost čutil se jo Eu-sebij preslabega in ruzoroženega. Kuj mu jo bilo storiti? Ali nnj postuvo kliče uu pomoč zoper Hrumotilce? Pa tuko bo sam pripomogel, du se grdobiju razširi. Izvode hudobuega peresu zbrati in v ogenj vreči ? Pa zu uu hjuh prišlo bi jih deset; kujti videti je bilo, du tu gnjilobu Burno sebe vzdržuje. Ali naj te hudobne Hrumotitvo spodbijolnje zdrobi b Hvojun zaničevanjem V Pa to bi ho reklo pokazati runo, ki ho jo naredile 111 tako veselje delati brozvcBtnim počotnikom. Psovke so šle hvoio pot, razširjale ne iu množile. Če jo sedel F,u icbij zvečer pri tiukvuli v svoji Htauici, čuti jo morul razleg ostudnih pesni, ki ho mu gu pošiljale — strašno je povedati — dotlnje ustni. Tolažil ho je pa zmerom s tem, du Fla- denuija podeli, trnla čuj, kuj je to? ni mogoče, zmota ni; redka pesem, nenavaden uapov, smojoč.'! pevanje, v kterem jo bilo dobro razločki ueBrumue b sede. Razločila je celo imena in neverjetno si ji je zdelo, da čuje tudi svoje lil Eusobijoso ime. Nehote je brez apno prisluškovaiu, po žirnlu sramoto, milu jo s Hiilzami. Kakor strahu okameneua ju stala tukuj, dokler ie ue zadene v srce pšicu h tisto naravno grozovitostjo, ki je lastna otrokom. Odmakne so proč in pade pred ruzpolo. Poatrežna lluflna ravno takrat noter stopi. Zaloputne okno, ki gu je bila zato odprla, du noter pride večerni zrak, kterega ko gibali hladni vetrovi z ravnine, polni blage vonjave. Fiuviju o tem z nikomur ni govorila. Toda od tistegu dne jo bllu opaziti na njenem ohličjtt ncnuvaiina bledica, otožni nasmehljej, redko besede, redki sprehodi, solzil orudole oči, im kratko, venenje vsega njo bitju in učil na ruzrušeiiOBt zdravila. Podobna je bila cvetici puščave, ktero jug polagoma uklone m pekočo nebo svetlosti in d šuve oropa. (Daljo prih.) upravo poznajo, in ki naj potom rešijo to težko vprašanje. Vlada ji bo po vhoj moči na roke šla. in njtli nasvete tudi izvršila. Konečno jo minister še pristavil, da ae bodo a poaebuo postavo poskrbelo za poravnavo primanjkijeja, da bode |>a del njegov poravnal tudi z gotovino, ki jo ima v raznih blngajnicah , ne da bi to imelo za javni promet alabe naaledke. Kaj je to storil tudi za I. 1880 in za 1881, ko jo poplačal čez 7 milj. gld., ne da bi ae bil poslužil mu dane pravice , ta denar vzeti kje ua posodo. Ako bode zbornica akoraj rešila razne denarne postave, pravi minister, bo državni proračun kmalo vredjen , zato proai zbornico, naj se v tej zadevi zedinijo vai po-slanci brez različka. Govor ministrov bil je sprejet z živahno pohvalo od desnice, vsta-voverci pil ao molčali in niao aegaii z ugovori ali a posmehovanjem v govor, kakor imajo sicer navado. Nj h listi sicer danea mahajo po g. denarnem ministru, pa vendar nimajo posebnih razlogov, a kterimi bi spodbijali njegovo mirno razpravo. liuzun tega je zbornica rešila še dve pro-šnji tlošle iz dežele Moravske, za državno podporo za neko šolo in za povzdigo živinoreje, ter ji izročila vladi a prialavkom, naj ji temeljito prevdari iu ako bi bilo potreba, dotične zneske postavi v državni proračun. Ob '/u2 bila je seja sklenjena. Prihodnja noja bo v potek 18. t. m. Vstavoverci ai na vso moč prizadevajo ae zediniti v en sam klub. Včeraj ao ae o tej zadevi razgovarjali v liberalnem m napred-njafikem klubu , ter ao izvolili odsek M mož, ki bode reč vsestransko pretresal in kluboma priporočal dotične predloge. Ustavoverni bati se nadejajo vgodnega vspeha, ker jo bil pred log za volitev te komisije v obeh klubih sprejet soglasno ; pu težko bode vse liberalce zediniti v enem klubu, čegar gluvni namen bo hranitev (nona|>ade.ticga) nemštva. Kdor pozna razmere, žo zdaj lahko reče, da ae bode mnogo lihe rulnih poslancev leč lo od svojih dosedanjih tovarišev, in morda ae bodo ti pod vodstvom grolii Corouinija zbrali v poseben klub. Tega namreč nihče ne verjame, da bi ao grof Coronini pridružil vatavovercem, ki ao tako grdo ž njim ravnali, ter bi ae a tem samega sebe pokopal! 'Mi IloIriijHkcKiti 15 l;ov- (Naši mračnjaki.) Kdo ve, kolikokrat ao nas naši narodni nasprotniki psovali v besedi in pismu mračnjake, sovražnike Ijudake izobrazbe, iiazadnjake, in Bog ve, kakošue hudobne du hovo še! in zakaj to? Za to, ker stojimo v boji za narodne težnjo na strogo narodnem stališči, ter to atališčo povdarjamo povsodi in vselej, kjer in kedar nam je potegovati se za narodne koristi. Narod naš naj ae izobražuje v alovenskem duhu, slovenščina naj vlada v Šoli m uradu, vodstvo javnih ljudskih zadev naj bo v rokah, narodno mislečih organov — to je naše načelo, to našo geslo. Mi namreč Bodimo — in kdo bi ae drznil tu oporekati? — da ima narod naš slovenski do splošno človečanake omiko vsaj ravno take sposobnosti in pravice, kakor kateri koli drugi narod. Vsaki človek, bodi si to ali ono narodnosti, pride na svet kot otrok naravo. Vsakdo potrebuje odgojo, izobrazbe, da postane vreden človečanskega dostojanstva in sposoben koristen člen človeške družbe, ožje in širje. Človek potrebuje uaj prej zunanjo pomoči, da si more pozneje pomagati sam. Pomočok pa, po kuterem ae človeku vcop-Ijujo prva in poslednja izobrazba, je jezik, govorica njegova. Vzeuii človeku govorico, in pahnil si gu v vrsto živali. Vae blage kali, ki mu jih atvaruik vsadil za požlahnenje duha in arca, zaapri in spri. Mi Slovenci aino prejeli prvo izobražbo v sloveuščmi. Mili slovenski glasovi nam ao prvi doneli na uho, segali do srca, udurjali na našemi duha, ter se sklenili vsega našega bitja. Slovenščina je nježni, plemeniti cepič, po katerem ao jo pužltihoila narava naša. V tem jeziku aino začeli spoznavati in imenovati stvarnika in njegove utvari v veličastnem kraljestvu aveta, v tem jeziku nam je hil položen temelj, začetek izobrazbe. Umljivo je toraj, da nam je slovenski jezik naravni pomoček za dosego izobrazbo sploh. Kar je z nami vred zrastlo, a krvijo iu mesom se spojilo, temu ne moremo odpovedati ae. In ko bi to storili, izneveril: lu ae sami aebi, zatajili bi svojo narodnost, morali bi kot individualno telo zginiti, ter zvreči ae v kako polutanako spako. Zavrzi svojo narodno individualnost, in usmrtil ai sam sebe, aamoumora ai kriv. Prva izobrazba, ki jo imamo dati narodu svojemu, jo nravnost, krepoatuo življenje, po-žliihnjenjo arca, jakost duha. Ogromno veliko ae stori v ta iiamon a podučimo poštenim berilom, ki gu podaja slovenskemu občinstvu naše čaaopiajo in društveno delovanje. Koliko zlatih /ruov globoko aegajočih, tehtnih naukov je zasejalo med slovensko ljudstvo društvo av. Mohorju, ki nadaljuje in ajiopolnujo ua pr. pri alovenski mladini to, kar so pričeli stariši, ponavljali učitelji iu duhovni I To društvo, v zvezi z drugodnimi plodovi duševnimi, ki jih podajajo med ljud možje, za blagor narodov vneti, bo prekoriatua ponavlj vna in podpl-raloa šola, iz katere zajema mili nam narod alovenski krejiko hrano za duševno svojo apopolnjenje. In vse to jo domače blng6, naravnim potrebam in avojstvom čitajočega občinstva jirimerjeno, v naščini posredovano, iz srca srcu izročeno. Ko no bi slovensko književno gibanje nobene druge zvrhe nameravalo in dosegilo, kakor nravnoatno blažiti in apo-polnjovati narod nuš, že zavoljo tega blazega uiunena zasluži vsetransko priznanje in podporo. Toda strast brezkrajna slepi narodne naše nasprotnike, tujo in domače, da to koristi ne uvidajo, ne priznavajo, razcvet, slovensko knji-ž vnosti mrzijo in ovirajo. So pač — pravi m r a čn j a k t. Id mo dalje, m oglejmo si v glavnih obrisih korist duševnega razvoja v slovenskem duhu v drugem oziru Izobrazba naj ne bo le nravstvena, ampak tudi vednostmi. ltazvijBti in b atriti ima uui, pamet, ter pospeševati in širiti spoznanje in vednost. Tu pn moramo razločevati navadno, vaakodanjo, praktično bolj splošno vednost, potrebno kmetovalcu, obrtniku, kupčevalcu ter mesijami, in pa višjo znanost, ki je potrebna viš|im stanovom, duhovnu, uradniku, učitelju, O prvi ho tu govorjenje. Splošno, vsakemu potrebno izobrazbo imajo jio sedanji uravnavi gojiti in pospeševati ljudske šole. Kar so tu uči, potrebno je vedeti slelirnemu; za lo tudi vaacega otroka v to šolo ailijo, ne du bi ae mislilo, da bo vsaki obiskovalec Ijudake šole prestopil tudi na višjo stopinjo šolskega učenja. Ljudske šolo imajo v prvi vrati aain avoj namen. Kaj ae tu uči? Kar človek potrebuje za vaakodanjo življenje, da v svojih vsakdanjih razmerah ložej shaja. Krščanski nauk, brati, pisati, računati naj po-trebuejšo iz pnrodoznuu.it va, in še nekaj nebistvenih predmetov, kakor jo risanje, petje, telovadba. Z branjem in pisunjem je, se ve, združeno slovnitno puučoujo in spiaje. 1'raša ae: v katerem jeziku nuj au iz tuli predmetov podučujejo? Ko bi te vprašanje stavil tam kje na Nemškem, Prancoskcm, Italijanskem, ali tam kje med Barci in Dinkovci, bi me vsakdo zasmehoval, češ, samo ob sebi so razume, da v tistem jeziku, ki ga otroci od doma v šolo prineso, v materuem jeziku. Pri nas jo to prašanje pač potrebno, kakor uči skušnja. Krivi predsodki, nasledki starih grehov, še zdaj niso zgrnili, predsodki namreč, da je nemščina zapopadek vse izobrazbo. Ke-dor nekoliko nemški zna, ta jo žo izobražen. Oj slepota I Navadnemu „urlauberju" jaz ne bi hotel tucih krivih zapopadkov šteti v ze',6, puč pu izobraženim možem, ki jih vidimo stati v vrati naših narodnih nasprotnikov, in ki terjajo, da ae nekaj učnih predmetov podučuje slovenskim otrokom že na ljudski šoli v nemškem jotiku. To je glavna pedagogična napaka, in naravnost uttBprotno učnemu uačnu za ljudske šole. Učni načrt vendar terja stvarni poduk v d o ti čnih predmetih, ki licm-čurski zagrizena j>a zvračajo težišče učno svrhe ua znanje nemščine. Ni jim mar, da glavna stvar, atvnriii poduk škodo trpi, da ai je otrok le nekaj nemščine ubil v glavo. Iu kolikokrat ae zgodi, da ai otrok čisto krive, napačne pojmo utepo v glavo, ker mu jih jo učitelj drobil v nemščini. Ako je otrok tako srečen, da preatopi nn srednje šole, popravi si sum dobljeno napačne utise; ako pa iz Šole izstopi, slabo razumljeno, pozabi, ali pa v zmoti živi. Pisatelj bi vedel v tej zadevi povedati več drastičnih zgledov. Neki učenec jo hIišuI v nemščini razlagati, kaj je prvim atarišem greh škodoval na duši m telesu. 1'rašan, kake kazni si je jirvi človek z grehom nakopal ua telesu, odgovori, da mu je Bog po storjenem grehu vzel telesno obleko, iu je moral nag hoditi. Tako je fantiček dotičuo biblično zgodbo razumel. — Neki drugi učenec je imel ,,dru silberueu becher" v vreči Benjaminovi zu navadni pehar, zopot drugi izraz „seele" za zelje. Pisatelj ve iz lastne skušnje, da ne bi bil sam imel prav nobene koristi od biblične zgodovine, ki se jo moral v četrtem razredu učiti v nemškem jeziku, ko bi bil iz tega razreda izstopil, akoravno se je dotičuih zgodb za učuo uro nagulil od besedo do besede, ter dobil v sjir,-čevalu krvava zasluženi „aehrgutt". In vendi r je znanje biblične zgodovine neizmerne koristi, ker zadržuje v sebi versko resnico in nmik za dejansko uporubo v življenji. lo to velja tudi o druzih predmetih. Nt ki gimnazijski učitelj mi je zagotovljul, da bi mu bilo veliko ljubše, da no bi otroci z ljudske šolo prinesli na gimnazij nič znanja iz geome trije in prirodozuanstva. Zakaj ne? Ua ne bi mu bilo treba izbijati iz glav krivih, napaČuih predBtav m pojmov. Naj omenim, da je omenjeni gospod lo sodbo izrekel o učencih, ki ao nauk na ljudski šoli uživali sicer v nemškem, n matrnem jeziku. Kaka zmešnjava pojmov so mora gojiti iu ploditi še le tam, kjer se ta nauk deli otrokom v tujem jeziku I Bos je, da utegnejo taki žalostni nasledki imeti šo druge vzroke; ali če ae tem tu ugodil m otrokom prištull šo tuj učni jez k, mora biti zmdšnjava šo večja, en neugoden vzrok še priraste. Učna avrhu ljudskih šol m le formalna omika, razvoj, bistrenje, in krepčanju duševnih /.možnosti, ampak tudi materijalna omika, pridobitev, prlloalitev konkretnega znanju, se ve, v /ačetiii meri. Neko gotovo, trdno podlago znanja mora učenec na ljudski šoli vendar-le. pr dobiti. Tako govori vsa dotična postavna določila iu ukazi. Ites je, da mnogoStevilnost. predpisanih predmetov dosego to svrhe zelo obtežuje, ker je dosegli ne bodo zlasti učitelj', ki v učnem načrtu ne vedo razločevati črke od duha, važnejšega od manj važnega. Tudi učenci niso vsi enako nadarjeni, za to treba učitelju pred očmi imeti poprečno mero znanja, ki si ga morejo vsi učenci prisvojiti iz glavnih predmetov. Vendar o tem nočem natančneje govoriti, za to so poklicani drugi, Mi ostanemo na stališči učnega črteža, kakoršen je v veljavi. — Ponavljaje povdarjano. da že nn ljudski šoli se ima delati na to, da si učene prilas ri konkretnega znania v primerni sto pinji. V to treba skrbeti zlasti dandanes, ko splošne društvene razmere vedno več omike in izobraženosti terjajo od navadnega, rekel bi, vsakodanjega človeka. Imamo srenjske, cestne odbore, krajne, okrajne šolske svete, katerih se ima vdeleževati tudi prosto ljudstvo. Deželni in državni zbori se pečajo z ijudskimi interesi, in tu Be odločuje o njegovi osodi. Imamo društveno postavo, in snujejo se društva politična, obrtnijska, dobrodelna, vedno-stna, gospodarska, itd. Vseh teh društev delokrog se ozko dotika interesov ter zadev ljudskih. Mednarodno občenje je dandanes zelo razvito, kupčijska komunikacija zelo razpeljana, ves svet je zvezan, eden je od druzega odvisen, Cena pridelkom se odmerja v inostranih krajih. Konstitucijonalno življenje kliče kmeta zdaj v cenilne komisije, zdaj v poroto, itd. Klic sedanjega, realistično nadahnjenega časa je: Naprej! v vseh strokah človeškega življenja. Tudi kmetiški stan ne sme gluh biti za ta klic, ki odmeva po mestih in vaseh, če ga presliši ostane ozadi, v svojo lastno škodo. Ako pa hoče kmetiški in tako imenovani srednji stan zadostovati tako raznoterim doižuo-stim, in vporabljovati tako raznolične pravice, mora Be vendar teh in onih zavedati. Prisvojiti si mora tudi gotovih sposobnosti, omike, da je v stanu v tako različnih svojih poslih in opravkih primerno kretati se, ter vspešno delovati s svojim zdravim razumom v raznih panogah javnega živijenja! Brati, učiti se mera, ter sveta iskati v mejusobnem občeuji B podučenimi krogi. Zato si prizadevajo v vseh ustavnih državah sploh potrebno znanje kolikor največ mogoče popularizirati, v lahko umevni besedi razlagati in priobčevatj. Znanje naj ne bo le lastnina gotovih, vzvišenih pojedincev, ampak skupna lastnina vseb. Tndi na Slovenskem imamo — hvala Bogu in lastni jakosti — domače inteligencije , slovenskih izobražencev dovolj, ki skrbijo za to, da dobiva ljudstvo slovensko vsestransko izobrazbo v svojem maternem jeziku v obilni meri. Res je, da ae nahaja duševno to bisgo čestokrat raztrešeno, razdrobljeno, v koscih podano. A jedno je vendarle tu, in treba le milejših javnih razmer, in ti nedostatki se bodo kmalo umaknili zboljšanju. Narod slovenski si je moral dozdaj graditi poslopje narodne izobrazbe na lastne stroške. Podpora, ki je prihajala od zgoraj pod pretvezo, kulturni stan naš zboljšati, je zgradbo prave omike le — ovirala, ter vsepovsodi cokljo nemškega duha podkladala. Naj nam bode vlada glede kulturnega narodnega razvoja prijazna, in sicer ne le v negativnem, ampak tudi v pozitivnem smislu toliko, kakor je bila dozdaj proti drugim narodom, zlasti proti Nemcem, in prekoBil bode bogato nadarjeni Slovenec druge narode v splošni omiki. Saj nas je čez 1 200.000, imamo en književni jezik, in smo po geogrs-tiČni legi precej arondiram. — Toda. vrnimo se k nasprotnikom našega narodnega razvoja. Človek zdravega razume in blage volje bi sodil, da si bode narod naš, zlasti kmetiški stan zgoraj omenjene potrebne omike najložej pridobil, ako se mu ta podaja v njegovem, toraj slovenskem jeziku. Na naravni, kamniti podlagi slovenskega jezika naj se Slovenec v ljudski šoli izobražuje, in na tej podlagi na) se potem s zasobno marljivostjo v šoli pridobljeno znanje spopolnjuje in razširja. To je uaj krajši pot do omike, in najboljši pripomoček, omiko, izobrazbo širiti tudi med druge. Česar "e je človek v maternem jeziku priučil, to naj ložej in najboljši tudi drugim po\e. V duhu svojega jezika človek najložej misli iu najložej govori. Nasprotniki naši pa hočejo drugače. Nemščino tlačijo v ljudsko šolo, stvarnim predmetom v kvar. Pred vsemi jim je na tem ležeče, da si otrok utepe nekaj nemščine v glavo. Za drugo izobrazbo jim ni mar. Po njihovem umovanji je n. pr. zgornještajarski kmet, ki je le nekoliko hodil v šolo, bolj izobražen človek, kakor Slovan, ki je dovršil višje šole, pa nemški ne zna. Ne sodijo izobraženosti človekove po tem, kaj in koliko ve, ampak po tem, kako, v katerem jeziku govori. Morda bi hoteli ti možje celo trditi, da uemec že izobražen na svet pride, zato, ker je rojen od nemške matere. Mi j.m pa na vse njihovo brezumno modrovanje o vsezveličavni nemščini odgovarjamo, da narodu slovenskemu prave izobrazbe ne privoščijo. Po njih receptu bi bil slovenski kmet le za to tu, da bi — molčal, trpel in pa plačeval. Jurček naj bi šel v šolo, Jurij naj bi ostal vse avoje življenje. Ti nasprotniki naši so pač pravi— mračnjaki. —m— Karlovcc, 14. nov. (Blagoslovljenje nadgrobnega spominka pokojnega Valentina Man del ca.) Dne 13. nov. blagoslovljen je spomenik pokojnega Valentina Mandelca, profesorja karlovške gimnazije in slovenskega pisatelja s sodelovanjem profesorskega zbora kr. gimnazije in realke, gimnazijalne miadeži, va-trogasnega in pevskega društva ter mnogo-brojuega mestjanstva. Redko kdaj je videti toliko ljudi na našem pokopališču, kakor jih je bilo ta dan — gotovo čez dve tisoč, gotovo dokaz kako je bil pokojnik priljubljena oseba v Karlovcu. Lep spominek, prelomljen steber, bil je postavljen že meseca septembra večidel trudom prof. Podgoršeka, ali ta spominek ni še bil blagoslovljen. Zategadelj se zbere odbor od odličnih mestjanov ter profesorskega zbora karlovške gimnazije, da se tudi ta svečanost obavi, kar se je zares 13. novembra srečno izvršilo. Ko je častiti gospod Mašek blagoslovil spomenik ter nekoliko besedi svojemu nekdanjemu pobratimu spregovoril, zapoje pevsko društvo lepo pesem žalostinko, ki je morala gauiti vsacega prisotnega. Na to stopi ua oder prof. Vamberger, rodom Slovenec, ovenča spomnik s krasnim vencem, kterega so poklonili prt feaorji karlovške gimnazije svojemu nepozabljivemu drugu, ter izgovori lep govor, slaveč pokojnika, kot moža stalnega značaja iu marljivega delavca na polju prosvete, moža, ki je vkljub vsem oviram v svojem življenju vendar le dosegel ideal, za kterim je težil, moža, ki je mnogo delal za lepo idejo zedinjenja Hrvatov in Slovencev po Vrazovej pe.-mi, delal za most, ki spaja dve grane, da prava si obrane. Slava zadoni na svršetku govora po pokopališču uspomeni po-kojnikovej. Zasluge pokojnikove za mesto Karlovec opravil je lepo v drugem govoru ravnatelj Davorin Trstenjak, tudi rodom Slovenec, ter-položil dva krasna venca na spomenik, onega v imenu vatrogasnega društva, drugega pa v ime pevskega društva „Zore", poko ni Mandelc je bil namreč či«n obeh društev. I)a ae pa tudi g rnnazijalna mladež izkaže hvaležna pokojniku, položila je tudi ona venec ua njegov spomenik, a nadaren osmošoloc Ka-milo Blagaič zložil je ter tudi krasno dekla-moval pesem v slavo pokojniku. Nadjali smo se, da hode dramatično društvo osebno zastopano pri tej svečanosti, saj je vendar ono se zavzelo, da se je postavil spomenik pokojuemu, ki je b.l naj bolji podpornik tega društva, al' okolcosti to niso pripustile, nego je telegrafičinm potom zaprosilo prof. Podgoršeka, ravnatelja Trstenjaka in prof. Steklaso, da društvo zastopajo, kar se pa ni moglo zgoditi, ker so telegrami prekrasno prispel'. Profesorski zbor gimnazije je zastopal vredni starina Sebastan Žepič, bivši drug• pokojnikov. Domače novice. V Ljubljani, 17, novembra. (Zgornje rožne ulice.) V teh tesnih, pa zelo prehojenih ulicah bili bi včeraj zopet kmalo povozili eno žensko. Ulice so tako tesne, da človeku ni moč na stran stopiti, če se dva vozova srečata. Mestni zbor se prosi, da bi vendar na te ulice svojo pozornost obrnil. („Sokolskil večer) je bil zadnjo nedeljo dobro obiskan. Vojaška godba je svirala tudi narodne komade. Gosp. Kajzelj je s humori-stičnim prizorom vzbudil mnngo smeha. Razne reči. — Cesarjevič Rudolf biva zdaj na Erdeljskem, kjer se bo kratkočasil z lovom zverine. Povsodi ga ljudstvo z veseljem pozdravlja. — Mesto Zagreb misli vziti pet milj. na posodo, ki jih potrebuje za razne stavbe. Med drugim se bo zidala velika kosama. — Bogat Rus je vmrl nedavno v Švici. To je baron Dervjes, ki je zapustil toliko premoženja, da ima njegova žena vsako leto poldrugi miljon, njegova dva sina pa vsak po tri miljone dohodkov vsako let,o. To so obresti od 160 miljonov. Razun tega pa je zapustil še drugim ljudem velike legate. Verlag von Ernat Stalil in Miinchen. Ablass-Brevier oder vollstandiges Ablassgebet- und Andachtsbuch. Ein Vailemecim fiir eifrige Katholiken. Zusaminongestcllt, mit einem Ablassk alen d er und andern Verzeichnissen und Kinloitungeu versehen von P. BonHnclus Schnelder, 0. S. B. Mit Erlaubniss dor Obern und Genokmigung des lioch-\viirdigsten Ordinariats Munelion-Preising. Tasclionformat. Preis fl. 180. Na prodaj v (3) Katoliški bukvami. Telenrnflčne