5 ■1' ■tS' ■^8 a ■ X ■^7 2^? hi ^^tdestt let 'er J Z Uh Zakaj tast streljal na zeta CREDITANSTALT Banka uspešnih______ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 pili popoMansB 1 J'' v til 'jst; VREME 1 ! 'l '■ l' I >' I I SNEMANJE (D ROM-ov CREATIV L /069/31-303 Ob koncu tedna bo oblačno In hladno. I I Murska Sobota, 13. aprila 1995, leto XLVII, št. 15, mia 130 SIT zntage nad fašizmom in nadz- terih, npr. Danske in Poljske ter Rusije, ki si jo -—‘imi izdajalci je zgodovinsko je hotel popolnoma podrediti. Resnica je tudi, Su ne glede na to, s kakšno ideolo- da so vseh državah po pravni poti poravnali nr ^oziramo nunj. m mogoče in gre gorja nismo doživeli, ° dvomi _ račune s kolaboracionisti. In tu se razlikujemo ptezreti. bfe glede na to, kako gle- od zavezniškega sveta, ko v bistvu nikomur, ki se z novo ideologijo ni strinjal ali, drugače ^0 Za jubilej, ki mora ostati v za- povedano, ki ni ob boju proti okupatorju sode- ■seinejjjj človeškega rodu. Brez po- loval tudi v revoluciji, ni bilo prizanešeno. irwmr/ir rc ruTtoff/mege jubileja Prizanešeno v tem smislu, da bi z njihovimi sfmH. S*’ vojne grozote priza- napakami poračunali po pravni poti, pa četudi Aj srj č/ovekovo osebnost spra- revolucionarni, ampak se je obračunalo vse- dele, vile “S na ■ ■ oscufioif uinpur. je jt: ovrucunuto vie- tnožno raven. V tem peklu povprek. Tako smo prišli do hipoteke, ki je ni nobena izjema. Čeprav je škorenj zla mogoče odplačati, ali ko se ni mogoče - spra- opomin sedanjosti iz preteklosti '^Piat po nat- .. de' Z različno težo. Postavlja- viti. Če prej tega niso hoteli komunisti v zave- (liri drobnogled, ni moja na- rovanosti v svojo ideologijo, danes tega nočejo glede na Čas, ki ga domobranci, kajti kot pravi Spomenka Hri- Zemlji z različno težo. Postavlja- pod drobnogled, ni moja na- la dogodka ne moremo kar ob P'‘'^^ldvimo ’nad-^- fr/ir, obvladuje nas princip avnadgardiznia in storimo, je, da ta sedaj hoče biti avandgardna domobranska Proslavimo. In to smo v po- Ne glede na to 'e barve vojske je bila pokra- ^l^ta je osvobojena. n Sladkor in blato stran, ki hoče neko obdobje razglasiti za zločinsko, in Če povzamem, hoče postaviti sebe na Očiščevalna akcija tudi v primes^ Potem ko so v dogovoru s podjetjem Saubermacher Komunala uspešno organizirali že tradicionalno spomladansko akcijo »Naše mesto - čisto mesto« v mestu Murska Sobota, so se člani Turističnega društva odločili, da očiščevalno akcijo nadaljujejo tudi v primestnih naseljih. Okrepljena služba odvoza kosovnih odpadkov je bila organizirana v f\atiobta.si, frj izkliučuje enakopravnost držav I Krogu, Pušči in Nemčavcih, v te- IjorioT. Ro JV£i/f J L' to potrdil tudi državni ,. zapisati kaj več, kajti tožilec Drobnič, ki je kot predstavnik ene veje Poskui:!^ po- ■ ■ ■ ■ nad oi t racionalnega razmi- v.«-,—..—..................-o------/-o — r — j ''^Zprtijg ” f^rn, kako preseči zavo z okupatorjem, ko je interpretiral prisego j oblasti in »nove^r avandgarde poskušal opravi- i čiti kolaboraeionizem in negirati njegovo pove- [] 'le pr-J H. J ' V ftrm, Kazcci predet * ^rarti tti! N botroval na M in na drugi kolabo- nemžki vojski in pomoči proti zaveznikom, i 'pravni Čas je, da se povrnemo za pedeset let nazaj, ko '■Ji' b' f/i gfft ifi razglasiti je imela izjava »Prisegam pri vsemogočnem fdzgtastu ■■ Tako kot pri sodelova- izjema, tudi pri '■dZlogov ' ■ nism,-, k;u j. ,.l _jj x„;i. Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nem- tujda je b'l silo, stoiečo pod poveljstvom ,. itlerjev režim tako kot odpora Velike Nemčije, SS ,, m še ima kot opomin tudi prebivalstva v sko- •^ttpiranih deželah Z izejmo neka- za danačnji čas svojo težo, najsi jo obračamo. kakor hočemo. dnu od 19. do 24, aprila pa še v Rakičanu in Čemelavcih. MJ P J ®osfe 'tSepotfwx£žrbF E. I iiir V Sradili ati obnavljati stanovanjsko hišo, ai S''’'«"! invtl? '' Ibdustrijuk? gospodarsko poslopje, poslovni prostor? Intenjus kapucinom Karlom Gržanomiz Karier« Vestnikov koledar 13. april, četrtek, vel. čet. 14. april, petek, vel. pet. 15. april., sobota, vel. sob. 16. april, nedelja, velika noč 17. april, ponedeljek, vel. poned. 18. april, torek, Jaka 19. april, sreda, Leon Pregovor Mokrota v aprilu, pridelkov obilo. 1 }. VOTEK . JT fot«; JZ Velika noč... Travniki z mlado travo, prvimi cvetovi marjetic, čebelami na njih, prebujenimi metulji... otroci se igrajo z »remenkami«; ko se pobarvano jajce stre, je treba v košaro po drugo. Tri so še v tam. Želimo Vam lepe praznike! Kje med folklorno skupnostjo ulici v M. h I Tudi ^ - Ik L Mlade lastovke se Še naprej redno zbirajo v svojem disko*^*'^' 4 dijo folkome plese, posluš^ glasbo, plešejo ... stvar razčistil, da bi, kot je dejal Prešeren, /ned nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Sloven 'šne cele.e Te kritične pripombe so očitno povzročile svoje, Kokalj je medtem napisal svoje videnje vsega skupaj in med drugim navedel, da ne želi sodelovati z vodstvom, ki da ima diktatorski pristop pri delu društva. Velika večina pa je vseeno ostala zvesta Lastovki. To seje potrdilo tudi na naslednji prireditvi v počastitev materinskega praznika, ko je bila dvorana nabito polna. K mladinski folklorni skupini pa se je. kot nam je povedala njihova voditeljica ga. Lešnjak, priključilo 5 novih parov, tako da še naprej ,i.ČY tudi pesem o Murski So bo možno, bodo jeseni 1^ lastno videokaseto. Se ^jil delujeta tudi kegijd^^' ® ajiti bosta v novi sezoni v ba*^ -prvenstvu napredovali 78 f/ ligo- „ fn kaj še zapisati o” Verjetno bodo dovolj ftP misli novega predsednik* »Malo nas je golstadtu m zato se mi da držimo skupaj, da sabo povezani in si Ena od oblik za sožitje je ravno Lasto«^ štvo. ki vabi vse dol zdomce.« Besedilo I I Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janei Votefc (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Pefek, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Nataia Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. 5l.: 31 998,31 967 in 33 019. Venera (trženje) 22 403. St. telefaksa 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 1. trimesei^e 1995 je 1.670,00 SIT. polletna naročnina je 3.340,00 SIT,zanaroftukcvtujini l(X) DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 5 l9(X)-603-3(X)05, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje 5t. 16/IB z dne 30. 1.1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. ■ BRUSELJ - Tu so potekala dvodnevna tehnična pogajanja o sklenitvi sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Delegaciji Slovenije in Evropske unije sta razpravljali o določilih sporazuma in se dogovorili za prihodpja srečaiva. Nasledpji krog bo v začetku maja, sporazum pa naj bi sklenili do tž.jumja. 1200 družin pred deložacijo Za izseljence iz porušenega Kolizeja Se vedno iščejo stanovanja, Še vedno iščejo krivca, da se je stavba porušila, je pa že na vidiku novo sesedanje hiše, za katero prav tako pravimo, da je naS kulturni spomenik. To je Cukrarna, stara in razpadajoča stavba ob Ljubljanici, o kateri so nas poučevali v šoli, da je bila dom moderne; Kette in Murn sta celo umrla v njej. Zgradili so jo ob začetku prejSnega stoletja, v njej je bila eu-krama, ki je zaposlovala tudi 250 ljudi, nato je zgorela (gorela je ves teden), po drugi svetovni vojni je postala prebegaliSCe za reveže in mestne klošarje. Pred leti jo je kupila Mercator-Investa, ki je mislila, da bo cu-krarno preuredila v trgovsko-poslovni center, potem pa dobro tržila ... Razen afer in finančnih malverzacij se drugega ni zgodilo nič; naši veliki poslovneži si te zadeve predstavljajo silno enostavno: država in davkoplačevalci naj dajo denar, mi pa bomo ideje in trošili denar. Mercatorjevi delavci niso v stavbi naredili nič drugega kot staro fasado oklestili, takšna stavba pa še vedno daje zatočišče revežem. Končno je stanovanjski sklad naročil gradbenemu podjetju Gradis, da je opravilo preiskavo in temeljito pregledalo stavbo. Jasno je. da so prišli do zak-I Ijučka, da je življenje v cukrarni nevarno in nemogoče. Eno družino so medtem Že izselili. vendar pa so zdaj v prednosti tisti, ki so živeli v porušenem Kolizeju. Najbolj ogroženih je 19 družin, v stavbi pa so tudi nasilno vseljene družine, ki bodo spet na cesti, saj zakon za njih ne predvideva nadomestnih stanovanj .,. Nič boljše se ne piše stanovalcem v vojaških stanovanjih, ki so do njih ; sicer prišli na različne načine, večina je do odločb prišla verjetno ob zadnjih izdihljajih jugo vojske v Sloveniji. Ampak zadeva verjetno ni tako preprosta, saj gre v zadnji fazi za naše državljane in ljudi, ki z agresijo jugo vojske v Slovenijo niso imeli nič. Po podatkih Helsinškega moratorija, kamor so se tudi pritožili kandidati za deložacije v J Ijani, naj bi bilo okoli 1200 družin P*'''”? Lh za izselitev. To pa je tudi za Ijano enormna količina ,., Večjo t’® °^tI sko akcijo so nameravali izpeljati v m aprilu, a so se nekoliko zaustavili, J bodoči deložiranci iskali svojo .ih nati svvju F. jii. skupščini, kjer ’ J, nekatere stranke zaradi svojih sf prle. Druge so bile manj uvidevne nekakšno državno blokado za deložacij vseh koncih, tudi v imenovali vmešavanje države v .utr deve .,, Po drugi strani pa baje samo v lj jg Ijani čaka na stanovanje 6.800 v Ljubljani ni bilo že sedem let razp’ .j-g, neprofitna oziroma socialna samo p" žarjenja in blokada razpisa za posojila v mestu med svetniki pa daljšujejo agonijo stanja. H Ljubljanski Župan Dimitrij K«'-končno slekel svojo funkcijo parlaif pg nega poslanca in bo odslej le Se ...................““rA' sedaj še ni naredil nič. da bi mu skali; njegova predvolilna obljuba, upokojenci dobili brezplačen mestni f |i» I če bo on župan, pa je tako bila prvoapf j| j Sala. Župan že priznava, da se v mestu ' nič narediti zaradi strankarskih r^zpl^^jg«, jj peljati ne morejo niti organizacijskih ijjli || kaj Sele vsebinskih. Razen, da so si ra funkcije; tu so bile vse stranke še složne. Mesto je brez statuta, brez nega računa, brez proračuna in brež P. organizacije mestne uprave. Mestni .ija) je potolkel med seboj, kdo bo np I mestne poslovne prostore. Do sedaj ' Ije prišli z idejo o novem ljubljanskem^^ pišu; večina svetnikov je bila mnenji-Ljubljana potrebuje. Kaj več se za ' o tem projektu ne ve, imenovali ' ativni odbor, ki bo skušal narediti za (jj । manj neznank je pri imenu: imenova OP T ,iiihliAi*ii’^An I niKliandri 'žVOFI hu^' se se Ljubljančan, Ljubljanski zvon Ijanske novice. Kakorkoli že se bo , vat, financiral se bo prav gotovo iz Čuna, mi pa bomo lahko prebirali met* if** I karske obračune z drugimi sredstvi. Marjan H***** J Z^jnik, 13. aprila 1995 3 K ' Proslava ob 50. obletnici osvoboditve Prekmurja aktualno doma ihi I' Obujen spomin na P J 3 v prelomne zgodovinske dogodke a f D f f, b (!• P |1 t K i I, I •I I I I 50. obletnici osvoboditve ter zmage fašizmom in nacizmom je bila osre- lil llU-ViijlllMlll J V UIIU Prelanurska proslava v soboto cr na ploščadi pred gradom v Soboti. r. [r >'i f VZ' 1 II I sodelovali tudi Dri vojske In K“iiizaciie EJ^JKov borčevske er HtoiliEtal. himni, ki i* žbrann » pihalna god- Pfetisednikgostje -"'f^diiik drt Kučan, s»ta dr. Ivan «k A|£5V,^ ™ski velepo-™ Prekmur- - ----■-H*’'- j *’'«w»dbnri in 'ostista sodelovali tudi in or- ■^'Tiega sveta dr. Ivati J ■ —' iLinJ pomur-or« J,;P""*‘ravilpre- Gerenčer. “‘'Poslanet ti pred so 5 Slovenske vlade ; prišel v Prekrnr povzel nekdanji slov, , ki je Prekmurje z S®nerai iTdn Parlamen-S^P-MeddiS? Ambrožič-No- hodili s^-^T^^P^lilne organi? ^ajavkraj, — * "‘^'rah mitinge. Mi- slim, da je takrat Prekmurje zaživelo novo, veliko, svobodno življenje in zdelo se mi je. da so bili ljudje presenečeni nad tem. kar seje dogajalo po tolikih letih težav in suženjstva. Pomembna je bila 7. maja 1945. ustanovljena Prekmurska brigada, kije Štela 1.400 mož, saj je šlo za edinstven primer ob koncu vojne.« Slavnostni govornik pa je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije dr. Ivan Kristan. »7. aprila 1945 je Murska Sobota proslavljala osvoboditev in danes, natanko petdeset let in en dan po tem velikem dnevu, nas sprejema v goste, da obudimo spomin na tedanje prelomne zgodovinske dogodke. Prekmurje je doživelo vse strahote okupacije: večji del pod Hortyjevim, nato pa še pod kombiniranim madžarsko-nem-škim okupacijskim režimom. Prav tako kot drugje v Sloveniji, je tudi v Prekmurju okupator preganjal zavedne Slovence, jih zapiral, po- o h P ■■■■'A Či; i i j Cas politike in čas zgodovine Poslanec Združene liste Milan Potrč je zadnjič v razpravi o zakonu o popravi krivic izjavil, da »naj državni zbor ne skuša z večino odločati o stvareh, ki niso stvar zakonov, ampak zgodovine«. Od kod (nekdanjemu) komunistu samozavest, da se zoperstavlja parlamentarnemu pravilu, po katerem ima večina prav, in da se zanaša na zgodovino? Ali nam ne skuša s tem povedati, da je bil enopartijski sistem - če že ostanemo milo- , stni do termina »komunizem«, ki naj za naivne še naprej pomeni neko pozitivno projekcijo - pisan na kožo slovenskemu človeku? I Dr. Jože Pučnik, poslanec socialdemokratske stranke, nekdanji zapornik komunističnega režima in poznejši emigrant, mu je odgovoril, da za parlamentarnim pultom ne more povedati, kaj si misli o njem in o režimu, ki je bil »zgrajen na kosteh«, na hodniku pa bi zato uporabil »zelo krepke besede«. Zakaj poslanec Pučnik ne upa zadev opisati v tistem delu parlamenta, ki je slišen za javnost? Se boji sodbe zgodovine, ki bo drugačna od njegovih krepkih besed? Ali ne sugerira njegov odgovor, da bi na hodniku govoril s stališča osebne zamere in da ljudstvo o nekdanjem režimu ne misli tako »krepko«? Je to kaj drugega kot politična kallailacija, kot strah, da se volivcem, ki so po raziskavah javnega mnenja zmerni in odpustljivi, ne bi zameril? Kateri od obeh je tukaj večji zmuzljivec in dem a- ' Z osrediCe prekmurske proslave. Fotografija: JURE ZAUNEKER šiljal v taborišča, pobijal in potujčeval. Strateški cilj okupatorja na tem koncu naše domovine je bil pospešena madzarizacija Prekmurja. Toda ti okupatorjevi načrti se niso nikjer v Sloveniji uresničili, ker seje slovenski narod uprl okupatorju in izvojeval zmago. Svoj delež za osvoboditev Prekmurja je prispevala tudi Prekmurska četa, kije bila zaradi izredno težkih razmer za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja, zlasti tudi zaradi okupatorjevega vdora v vrste nje-go-vih organizatorjev jeseni 1941, ustanovljena šele ob novem letu 1945.« Potem ko je spomnil, da letos praznuje vsa Evropa in ves svobodoljubni svet 50. obletnico zmage nad najhujšim zlom tega stoletja, to je nacizmom in fašizmom, je dr. .-^občinskega sveta v Kuzmi jEj^odžupan ali proračun Pri ni Ran in TanicniVa popravka zaključnega raču- pibdniu ZapiSniKd na lanskega proračuna prejšnje sveta v Kuzmi da Kdo bo na lanskega proračuna prejšnje naj določi župan, kajti ni združljivo, ii^^""^stneDi ^'‘''“narji! Morda pa bi določili zapisnikarja po ‘b iitrHu I navzočih? To so bila najpogostejša vprašanja in večerne seje občinskega sveta v Kuzmi, ki Je NeU Wada pri Gradu. Kar precej časa so izgubili ob kitati ”**'"*■ hdo naj piše tokratni zapisnik, pri čemer so da tnest lBdl k temu, da bi kazalo čimprej sistemati-P^al Končno pa so se vendarle odločili, T- Občine Kuzma Franc Adanič, ki so ga 15. ik. 3* lob. 10 "Odoiočen čas s polno delovno obvezo in trimesečno -Prt ’ElizabetaP’’oinske-‘n Cilj« 'parala neneh-asfalti- “S?*"*’« Slišaliv bistvu?! PTiinen?^rine, kar oenira v n?*’’**^ 11) Jn "“'»rov ^Stadi ns i™ '’P''aii J'J^ilice dela Škabč “'‘T Posniis,' ^^^inikov ni P Predla? da je ^^1« Prevh7?®^P«Tn kandi- po v ■ne. L-. —prav "nel kakih (e ®Prei, '^n|e statuta “•' v, 'O proraču- na občine, šele nato pa bi lahko imenovali podžupana. Ker so menili, da gre za politične igrice, je bila večina proti imenovanju podžupana. Mnogo bolj gladko pa je šlo pri naslednjih točkah dnevnega reda. Tako so soglasno potrdili soglasje o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do sklada stavbnih zemljišč s strani Mestne občine Murska Sobota, imenovanje direktorja Zdravstvenega doma Murska Sobota dr. Jožeta Felkarja, upravljanje in razpolaganje z občinsko zgradbo v Murski Soboti do sprejetja delitvene bilance med naslednicami nekdanje soboške občine ter odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih, soglašali pa so tudi z denarnim prispevkom za delo Društva sadjarjev Pomurja in Društva za boj proti sladkorni bolezni. Ker niso imeli opisa del, ko so obravnavali podpis pogodbe o upravljanju storitev med Občino Kuzma in Mestno občino Murska Sobota glede osnovnega šolstva, zdravstva, kulture, otroškega in socialnega varstva ter športa, so sklenili, da odločanje preložijo na naslednjo sejo. To so storili tudi soboške občine, kjer gre za predlog razdelitve nekaj čez 95 milijonov tolarjev presežkov. Precej vroča pa je bila razprava o nameravani gradnji telovadnice pri Osnovni šoli Grad katere predračunska vrednost je 70 milijonov tolarjev, pri čemer bi polovico potrebnega denarja zagotovila Občina Kuzma, preostali delež pa bi zbrali s šolskim tolarjem. V razpravi so nekateri svetniki zahtevali, da se iz občinskih sredstev takoj nakaže v ta namen 10 milijonov tolarjev, sicer bodo znova zamudili rok za začetek gradnje te telovadnice. Pri tem so se opirali tudi na pripravljenost krajanov, da primaknejo svoj delež k jej naložbi. Ker pa pred sabo niso imeli podrobnejše finančne razdelitve sredstev, niso sprejeli omenjene pobude. Sicer pa so na seji, ki je trajala skoraj štiri ure in seje zavlekla v pozne nočne ure. potrdili imenovanje predstavnika Občine Kuzma, to je župana Ludvika Kočarja, v sosvet načelnika upravne enote, soglašali so tudi s koriščenjem preostalih sredstev, namenjenih za odpravo posledic po suši, ki naj se razdelijo po ustaljeni praksi prek skladišč KZ Panonke. Tam so namreč vsi seznami upravičencev in se je taka delitev že izvajala, zato bi bil po mnenju svetnikov vsak drugačen pristop neizvedljiv. Na seji so sprejeli še dodelitev koncesije za lekarniško dejavnost pri Gradu magistri Heleni S uk! ar, ki je zdaj vodja te lekarne, in znesek 5 tisoč tolarjev neto za sejnino, medtem ko bodo o nagradah za fun-cionarje razpravljali priho- dnjič MILAN JERSE Ivan Kristan opozoril na poskuse prevrednotenja narodnoosvobodilnega boja in rehabilitiranja kolaboracije z okupatorjem. »Vsi tisti, ki želijo zanikati NOB in jo prikazati kot »krvavo revolucijo«, kot »rdeči teror«, kot »bratomorno klanje« in podobno, in ki hočejo rehabilitirati narodno izdajstvo ter sodelovanje z okupatorjem (predvsem belogardizem in domobranstvo), pozabljajo, da je tedanje zgodovinske dogodke treba ocenjevati s stališča njihovih objektivnih posledic, ne pa s stališča subjektivnih motivov za ravnanje posameznikov, ki so se takrat odločili za sodelovanje z okupatorjem. Oboroženi upor zoper nacistične in fašistične okupatorje leta 1941 je bil neizbežen za rešitev slovenskega naroda pred genocidom in potujčenjem. Potrdilo se je. da je bilo v tedanjih razmerah pravilno izhodišče Osvobodilne fronte, da je oborožen osvobodilni boj zoper okupatorja edini izhod za slovenski narod.« Svoj govor pa je sklenil z naslednjim aktualnim sporočilom: »Smisel sprave vidim vtem, da ne dopustimo, da bi sence preteklosti zavladale tudi nad sedanjostjo in prihodnostjo. Med še živečimi neposrednimi udeleženci enega in drugega tabora je potrebno razvijati normalne tolerantne medčloveške odnose, njihove potomce pa razbremeniti hipoteke preteklosti, tako da bodo sklepali prijateljstva in se ženili med seboj, kot so to počeli njihovi starši, preden so se v drugi svetovni vojni znašli na različnih bregovih. Slovenski narod je v petdesetletnem zgodovinskem loku svoje novejše zgodovine dvakrat(1941 in 1991J dokazal svojo dozorelost in je zbral vso svojo moralno silo, da si je končno izboril nacionalno svobodo in državno samostojnost. Naj spomin na zmago nad nacizmom in fašizmom pred petdesetimi leti potrdi to izkazano zgodovinsko dozorelost slovenskega naroda. tako da bo namesto obnavljanja sovraštva in nestrpnosti na temelju Že pre-sežene delitve izpred petdesetih let vso svojo energijo usmeril v graditev skupne narodove prihodnosti,« Sledi! je posrečeno izbran mul-timedijski dogodek OBLAKI s projekcijo dokumentarnega gradiva o prvih mesecih svobode v Prekmurju. Dokumentarno gradivo Pomla-dpoletje 45 sta prispevala Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Glasbeni in svetlobni učinki so dali ob gledališkem nastopu Daria Varge z oken soboškega gradu poseben pečat prireditvi ob 50. obletnici osvoboditve Prekmurja ter zmage nad nacizmom in fašizmom. kar se je udeležencem slovesnosti nedvomno vtisnilo v spomin. MILAN JERŠE gog? Očitno izvoljeni predstavniki tega ljudstva zanj nočejo narediti tistega, kar bi mu koristilo. To je, izreči jasne besede. Jasne sodbe in odločni zakoni delajo zgodovino naroda. Oportunizem njegovih političnih predstavnikov ga spravlja na smetišče zgodovine, med tiste nesrečne nacionalne tvorbe in nacionalne poizkuse, ki so obsojeni na tretje razred n ost. Taka pohtika narodu vnaprej odreka moč, da se razišče, prečisti in vzpostavi z novim nacionalnim zagonom. Zakon o popravi krivic, ki ga je parlament na zadnjem zasedanju prediskutiral za drugo branje, je zakon, ki žali ta narod. Je neko polovičarsko I 4 -<1 % J skrpucalo, nekaj drobtinčarskega in žaljivega. Bolje bi bilo, če bi povojno obdobje trdgega komunizma v celoti rehabilitiral, kot pa da je narodov značaj označil za bolehen. Kritiki enopartijskega sistema pravijo, da med komunizmom in fašizmom ni razlike. Vendar o tem po vsem videzu niso prepričani. Zagovorniki in nekajkrat prenovljeni nasledniki stranke, ki je bila v enopartijskem sistemu edina, zavračajo izenačevanje. Pravijo, da so bila diktatorska in nasilna samo prva povojna leta komunistične oblasti, pozneje pa seje sistem čedalje bolj demokratiziral, zdaj pa je v tranzicijski fazi. Zakaj je potem potrebna tranzicija, če je tako ali nenehno napredoval proti Čedalje večji podobnosti parlamentarnemu sistemu? Zakaj je potrebna zgodovinska distanca, da bi ga lahko objektivno sodili? Skozi nastop obeh omenjenih poslancev seva hinavščina. Tako kot Potrč ne verjame v primernost starega režima, tako Pučnik ni čisto prepričan o njegovi krvavosti, Potrč se zaveda, kako blagodejno vpliva na predzgodovino njegove stranke povečevanje zgodovinske razdalje, Pučniku je jasno, kako šibak je zgodovinski spomin. Nobene zgodovinske hipotetičnosti ni v trditvi, da fašizem, če bi mu bilo kot sistemu dano obstajati več kot štirideset let, danes ne bi več veljal za zločinski sistem. Nekaj bi se sam omilil, ostalo pa bi se doseglo z brisanjem spomina in indoktrinacijo. Vendar je nemška povojna politika fašistični režim kategorično obsodila, nemški narod Je uradno živel z jasno sodbo o svoji preteklosti. Za slovenski narod je to mencanje slabo, še nadalje si ne bo prišel na jasno o tem, katere so njegove nacionalne potence, kaj sme upati in na čem mora graditi. Prav zato bi morala politika opraviti kvalifikacijo zgodovine, s sodbo bi morala prehiteti sojenje časa, kajti to sojenje bo hinavsko in nezdravo, prav kakor se kaže v stališčih obeh poslancev. Narod se bo še naprej mučil s svojo nejasno vestjo, še naprej bo sprt in nemočno sovražen. STEFAN SMEJ p j I 4 vestnik, 13. aprila2^ gospodarstvo Infrastruktura pogoj za obmejno sodelovanje Prisluhniti ljudem Tiskovna konferenca pred 8. mednarodnim bienalnim sejmom gradb^ Predstavniki obmejnih občin Pomurja in Železne županije v Sombotelu komenitrah načrte Slovenije in Madžarske o medsebojnih cestnih in železniških povezavah ter o odpiranju novih mejnih prehodov med državama ništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni 350 razstavljalcev bodo spregovorili zlasti o UUUU bpicguvui Ul zaaou “■ cijskem trgu, drugi dan Direktor Območne gospodarske zbornice za Pomurje Koloman Cigut in predsednik Železne županije Gyu]a Pustav sta bila sklicatelja sestanka o zgraditvi infrastrukturnih objektov med obema državama. V Sombotelu so se zbrali poslanci v slovenskem in madžarskem parlamentu, ki so bili izvoljeni na območju Pomurja oziroma Železne županije, župani obmejnih občin, predstavniki gospodarskih zbornic in strokovnjaki za prostorsko planiranje iz obeh držav, V uvodnih informacijah so ugotavljali, da so zdaj končno našli sJaipni dogovor glede trase železniške proge. Zaradi protestov Porabcev so umaknili idejo, da bi mejo prestopila pri Martinju oziroma Gornjem Seniku in se skozi porabsko dolino prikopala do Monoštra, Nov predlog predvideva hitro progo na trasi Onnož-Murska Sobota-Hodoš-Bajansenye- Kormend, kjer bi se priključila na madžarski železniški sistem. Železniški projekt so preverili neodvisni tuji strokovnjaki in bo predvidoma deležen gmotne podpore Evropske banke za obnovo in razvoj. Neodločnost in neenotnost Pomurcev glede njihovega dela avtoceste bo verjetno zavlekla začetek in konec njene zgraditve, saj so veliko spretnejši Primorci izkoristili vzhodno mencanje. Prevladujoči predlog severne različice avtoceste, ki naj bi tekla od Kopra prek Ljubljane-Maribora-Murske Sobote-Genterovec do Dolge vasi in se čez mejo priključila madžarski magistrali, ne avtocesti, pa na naši strani dobiva vedno več ekološko osveščenih nasprotnikov. Če se bodo razprave nadaljevale na tak način, nas znajo prehiteti tudi Hrvati, ki imajo svoje ideje o tem, kako izkoristiti geografski položaj za gospodarski razcvet. Glede mejnih prehodov so si obmejni predstavniki enotni, da jih mora biti več in da morata postati prehoda Martinje-Gomji Senik in Pince-Tomyiszentmiklos mednarodna. Že letos naj bi prišel na vrsto nov mejni prehod v Prosenjakovcih, kmalu pa še dva, oni v Kobilju in še eden v Cepincih. Glede prošenj a Lovskega prehoda je zanimiva pobuda soboškega župana Andreja Gerenčerja, da bi v prihodnosti razmišljali o obnovitvi starodavne prometne poti med Soboto in Sombotelom prek Prosenjakovce, Po tej trasi je nekoč tekla rimska cesta z imenom Jantarka in Rimljani so pri izbiri smeri vedno upoštevali tako naravne kot gospodarske razmere. Taka pot bi bila tudi najkrajša in najugodnejša zveza Slovenije z Bratislavo. Spisek želja in pobud sombotelskih sestankovalcev je bil iz minute v minuto daljši. Seveda pa je njihova moč odločanja o teh rečeh zelo omejena. Še tam navzoča desetnija poslancev obeh državnih parlamentov si bo morala, da bo pristojne prepričala o tem, da morajo upoštevali tudi ali predvsem interese ob meji živečih ljudi, obrusili na tone peta in jezikov. Pa še je rezultat takih prizadevanj nepredvidljiv. MARJAN DORA Seja vlade iz 22 držav S pomladjo se prebuja tudi sejemska dejavnost. Do prve letošnje sejemske prireditve v Gornji Radgoni nas loči le slab teden. »Od 18. do 22. aprila bo že 8. mednarodni bienalni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Pomurski sejem pripravlja to edino tovrstno specializirano sejemsko prireditev v Sloveniji ob sodelovanju Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Gre za predstavitev programov na področju planiranja in projektiranja, gradbenih materialov, visokih in nizk^ gradenj, mehanizacije, inštalacije, zaključnih del, notranje opreme, krajinske arhitekture, varstva okolja, izobraževanja in informatike. Namen organizatorja pa je, da se vsi programi združijo v kakovostno prireditev, kar nam bo gotovo uspelo skupaj z razstavijalci, katerih pričakujemo 350,« je uvodoma povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Med sejmom pa bo Pomurski sejem skupno z združenjem za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov, inštituti ter visokimi in strokovnimi šolami organiziral številne posvete za vsa področja gradbeništva in naložbene dejavnosti. Očitno je namreč, da se želijo poslovni ljudje in obiskovalci poleg novosti glede ponudbe nove mehanizacije, delovnih orodij, materialov in prikaza novih gradbenih in obrtniških postopkov seznaniti tudi z novostmi v predpisih, gospodarskem položaju in razvojnih možnostih gradbeništva. Temu so namenjena tudi strokovna posvetovanja. Prvi dan sejma menjen zgraditvi cestnega^ žja, tretji dan bo v znamenju" tualnih problemov zagoMnW kakovosti v graditeljstvu, IS"® nimi s predpisi in komunalnimi službami v občinah, četrti Ji* j govor o izobraževanju in j _______II________i,„ h/ifin at«' v gradbeništvu, ko se bodo pt- 5d! stavile vse srednje gradben« s® v Sloveniji, ter o uporabi nalnikov, zadnji dan sej''” prireditve pa bo namenjen P stavitvi podjetij. Obeta pa se , živahno obsejemsko Omeniti pa kaže tudi neka novosti. Pomembna je S® ■ predstavitev radgonskega nega sejma v tujini, kar je ; opravljeno v Berlinu in Sv»cii , tos pa so uvedli Še celostno j , bo Pomurskega sejma z bO znakom. MILAN JERŠE Na prvem tovrstnem sejmu, ki je bil leta 1981, je sodelovalo 106 razstavljalcev iz 16 tujih držav, leta 1993 so našteli 182 razstavljalcev iz 24 tujih držav, letošnje leto pa bo rekordno po številu razstavljalcev, katerim bo namenjeno za približno 20 odstotkov več prostora kot pred dvema letoma. Skupno bo sodelovalo kar 350 razstavljalcev; od tega 138 tujih, pri čemer bo zajeto celotno območje zahodne Evrope, sodelovale pa bodo tudi nekatere čezmorske države, kot so ZDA, Japonska, Kanada in Južna Koreja. Največ razstavljalcev bo imela Nemčija, in sicer 38, sledijo pa Italija, Avstrija, Švica in Anglija. Poudarki gomjerad-gonskega gradbenega sejma bodo v pospeševanju naložb v gradbeništvu, upoštevajoč nacionalni projekt gradnje prometne infrastrukture, prilagajanju slovenskega gradbeništva evropskim standardom, zlasti glede kakovosti izdelkov in storitev, v komunalni infrastrukturi, posebna pozornost bo namenjena skrbi za kakovostne kadre v gradbeništvu pa tudi gradbeni mehanizaciji in opremi. Z udeležbo velikega števila strokovnjakov iz zahodne Evrope bo to za Gornjo Radgono vsekakor veh k izziv, da na enem mestu predstavi zares bogato ponudbo gradbene dejavnosti, ki se ji odpirajo neslutene možnosti razvoja. Slovesna otvoritev 8, mednarodnega bienalnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni bo v torek, 18. aprila, ob 10. uri. Slavnostni govornik bo minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ki bo imel tudi uvodni referat na prvem posvetovanju o ekonomskem položaju gradbeništva s poudarkom na pospeševanju naložb, ki naj pripomorejo k povečanju poslovnih možnosti gradbeništva. Okrogla miza ob odprtju prve energetske svetovalne pisarne v Pomurju »Zgodba o energij’ se tiče vseh nas!« 1 Kot 15. v Sloveniji in prva v pokrajini ob Muri je v , ustanovljena energetska svetovalna pisarna. Ob tej priložf®’ preddverju velike občinske dvorane postavili panoje, na kate^ r________J-__________________________r___________ -* (ipUl zorno prikazani načini za smotrno porabo energije. Po besedah mestne občine Andreja Gerenčerja je to pomemben trenutek ra - K x.g ■ _j rje. Energija je modni spremljevalec našega življenja in ■^l . vreden element, o katerem velja nenehno razmišljati. Dobro 1«>“" se tega pravočasno zavedli, saj je energija pomembna postav. 41' veškem življenju in je treba nanjo računati v vsakem proračunu^ ustanove ali posameznika. Svetovalna pisarna bo koristna vsij bodo začeli z novogradnjami, obnavljali svoje hiše ali pa se bodo .. za do zaceli z novogradnjami, obnavljali svoje bise ali pa se spremembo izrabe energije. Mestna občina in celotno | *.n»r*riicL*. viri, vlvrti »/.TkIzifni. V vnhikvVi ikhplOI । bogate energijske vire, zlasti toplotne. V soboški občini , o dveh fazah izrabe energije, in sicer geotermalne, s katero I velevali velike porabnike, in plinifikacijo gospodinjstev. S teo* vsezadpje prispevali svoj delež k energijski bilanci Slovenb^^*^ I I Brez parade in z nadstreški v Lendavi zevanju, izobraževanju odraslih) Tudi s silo (?) proti blokadi ceste - Zaščita malih delničarjev -Javna ustanova za promocijo turizma - Šolski zakoni pripravljeni za drugo obravnavo - tudi brez parade ob 50-letnici zmage nad fašizmom se bomo Slovenci lahko prepirali med seboj Na tiskovni konferenci vlade po predzadnji seji je minister za notranje zadeve Andrej Šter pojasnil stališče vlade do napovedane blokade prometa konec meseca v Lendavi, če ne bodo sprejete zahteve krajanov. Predsednik dr. Janez Drnovšek je dobil pismo lendavskega župana v zvezi s to problematiko in nanj že odgovoril; zapisal naj bi predvsem, kaj se v dolgoročnem in kratkoročnem obdobju da narediti za približno normalen pretok ljudi in blaga prek lendavskega mejnega prehoda. Vladaje tudi določila nosilce posameznih nalog v zvezi z mejnim prehodom. Najhitreje naj bi postavili na meji zabojnike in naredili nadstrešek za inšpektorske službe. Dogovarjajo se z Madžarsko, da bi mejni prehod Pince deloval dalj časa. V zadnjem času so se vsaj 10-krat pogovarjali s predstavniki Madžarske na najvišji ravni, toda konkretizacije odpravljanja problemov ni. Določili so tudi roke in nosilce za dolgoročnejše reševanje razmer ter boljšega pretoka blaga in ljudi. Na vprašalne novinarjev, kaj bodo naredili, če bo do blokade v Lendavi kjjub temu prišlo, je minister za notranje zadeve dejal; »Kar od nas zahteva zakon«. Vladaje sprejela predlog zakona o prevzemih podjetij, ki bo veljal za odprta oziroma javna podjetja, ki imajo delnice na javnih trgih vrednostnih papirjev. Z njim bodo zaščitili predvsem male delničarje, da jih veliki ne bodo pohrustali. Bistvo je javnost ali trasparentnost poslov, da se bo videlo, kdaj se pripravlja kon-cetracija delnic v posameznih rokah. Meja je 25 odstotkov delnic; v tem primeru je upravni odbor dolžan začeti s postopkom javne ponudbe, obvestiti agencijo za trg z vrednostmi papirji in urad za varstvo konkurence. Spet vse za promocijo turizma Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikarje povedal, daje vlada sprejela uredbo o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za pospeševanje in promocijo turizma Slovenije. Ustanovitelja zavoda sta Republika Slovenija in Gospodarska zbornica Slovenije, Republika ima 51 % delež, zbornica 49 %. Zavod se bo financiral iz proračuna, iz tistih sredstev, ki so vključena v proračun ministrstva za gospodarske dejavnosti in dru- gih služb in namenjena turistični promociji. Osnovni cilj javnega zavoda za pospeševanje trženja in promocije turizma je nadaljnje oživljanje turistične dejavnosti ter pospeševanje njene rasti. V obdobju premajhne prepoznavnosti tako države Slovenije kot naše turistične ponudbe v svetu je eden najpomebnejših ciljev uveljavljanje in utrjevanje naše identitete z učinkovitim promoviranjem turizma in vse države. S kakovostno preobrazbo turistične ponudbe, oblikovane na novih markentinških načelih, bo javni zavod za promocijo turizma pospeševal trženje turističnih storitev, prodor turizma na tuja tržišča ter njeno hitrejše vključevanje v tržno gospodarstvo razvitih držav. Izvajal bo aktivnosti, kijih ne morejo opravljati upravni organi in ne morejo biti prepuščene posameznim podjetjem. Vlada je imenovala novega državnega sekretarja za turizem, 28-letnega Petra Vesenjaka s Ptuja. Vlada je obravnavala tudi niz zakonov iz šolskega paketa (predloge zakonov o organizaciji, financiranju in izobraževanju, o vrtcih, osnovni šoli, gimnaziji, poklicnem in strokovnem izobra- in zakon o športu, ki so zdaj pripravljeni za drugo obravnavo v parlamentu. Na zadnji seji v petek je vlada sklenila, da ne bo ne parade in ne mimohoda ob 50-letnici zmage nad fašizmom, Dan pred sejo so še govorili, da parade res ne bo, toda scenarij za nekakšen mimohod naj bi že bil narejen, in da se vlada s tem ne bo več ukvarjala. Vendar so ugotovili, da se lahko zadeva hudo spolitizira; proti paradi so bili tako mirovniki že iz tradicije in nesmisla same zadeve kot tudi tisti, ki bi v paradi imeli samo opazovalce. Vsa zadeva bi lahko le poslabšala odnose med dvema grupacijama Slovencev, ki sta se spopadU že pred desetletji, morda bi se še zdaj. 13. maja naj bi bili v Ljubljani dve osrednji republiški prireditvi. Ob 18, uri naj bi bila na Trgu republike proslava z imenom Triumf. Postrojih se bodo vojaki Slovenske vojske, borcev NOB, predstavniki veteranov iz osamosvojitvene vojne in predstavniki zavezniških armad iz tujine. Nato bodo zaigrali himno, predsednik države bo pregledal častno četo, sledil bo nastop padalcev in artistov. Zvečer ob 20. uri bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija s kulturnim programom, naslednji dan, v nedeljo, ob 9. uri bo slovesna masa v ljubljanski stolnici, nato pa ob 12. uri slavnostna seja državnega zbora. MARJAN HORVAT Ustanovitev energetske svetovalne pisarne v Murski Soboti je spodbudilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, v imenu katerega je spregovoril državni sekretar za energetiko dr. Boris Sovič. »Ravno v Murski Soboti je nekaj dobrih primerov, kako je možno z učinkovito rabo energije zmanjševati stroške zanjo in povečevati konkurenčnost posameznih gospodarskih subjektov. Prizadevanja po Čim boljšem izkoristku naravnih danosti so spodbudna, in če bo zagnanost v lokalni skupnosti tudi v prihodnje takšna kot doslej, potem bi Murska Sobota to lahko izkoristila kot svojo primerjalno prednost. Pri tem je že nekaj narejenega, pripravljen pa je tudi projekt, s katerim se Murska Sobota izpostavlja in poskuša v okviru Evropske unije dobiti ustrezno podporo. Menimo, daje vlagajanje v učinkovito rabo energije eden od pomembnih slovenskih potencialov, zato skušamo spodbujati razvoj in širjenje energetske svetovalne mreže v Sloveniji. To omogoča, da bi bila spoznanja o možnostih učinkovite rabe energije bolj navzoča v najširši javnosti.« Direktor Agencije za učinkovito rabo energije, ki deluje šele dva meseca, Franc Beravspajemenll, da bo z odpiranjem energetskih svetovalnih pisarn to področje decentralizirano v vsej Sloveniji. Pri tem bodo imeli zelo pomembno vlogo energetski svetovalci. »Z raznimi Študijami smo ugotovili, da so prihranki pri energiji lahko zelo veliki, ponekod celo do 50 odstotkov. Z uvajanjem sodobnih materialov in tehnologije ter z zamenjavo starih aparatov z novimi bi lahko prihranili letno toliko energije, kot jo proizvaja hidroelektrarna Vrhovo. V letošnjem programu je, da spomladi nadaljujemo s tretjim krogom izobraževanja energetskih svetovalcev.* Vodja le-teh v Murski Soboti je Ludvik Temlin, zaposlen v □c ( e*' L Na razstavi $1 je inoii*® ti številne zglede varčevaid’' : giio. Foto: JURE ZAUN’^ , Med podjetju Mura. Mcu -• p povedal: »Če bomo -r delali z hV/i dokaj ' nova znanja in (---- . ~- metjo, bomo lahko dokaj uresničili vrsto tno !«■' bomo dovolj vestno loti' problemov vseh j,— , ------- praksi, bomo a J merov v praksi, bomo i-nalogam. Z zadovoljstvcm^jJ vljam, da gremo z " energijo v korak s ’ manjšimi vlaganji pa naj ® li čim manj energije, ki P®. vostnejša, pri čemer ne bomo omejevali P^' energije. Pričakujem lovanje strokovnjakov področij. Energetska odprta za vsakega pos^ , posamezne primere P® ogledali tudi na terenu, d^ konkretno svetovali« >■5- vali« IJF Fj V razpravi je Anton Benkovič, ki e'-''— “‘“J- ■ jil I ti, ki naj bi s šestimi vrtm I projekt geotermije v gočil poleg ogrevanja P izkoristek energije v kr”' agro kulturi. MILAN JERŠE i ti 13, aprila 1995 5 3- itt it' oj’ 1» im n 19 td oit sli udi F tit )* Ibt ilt I L' flJ5 gospodarstvo Čigave roke bo sklad položil Pomurko? Bolezen norih krav I ali konec agonije —-- r ------------— prej poskušali s konzorcijem sn * Pomiirin x------ V Pomurju smo že nekaj časa je sedanji skladov upravitelj in a potencialni kupec skupaj z Angleži nrl*"-'* -- -- Pomurke. * b- 1 Pri reševanju Mesne industrije Pomurk . Sklad za l pred veliko nočjo) ne ve, kaj pravzaprav nK _ j.gpričanju poniur»e l aja hoče. Jo bo prodal in komu? Do sedaj je^ Katerega solastnin 1 lavaosti edini resen kupec neko angle^® -...ct Ta tudi ves čas poO' 1 aaj bi bil tndi sedanji direktor Milan Bra . postaviti na lasmi* 1 da je edina alternativa, če se hoče Pomurka le ni mbL 1 aage, le prodaja tujemu lastnihu. dosedatuik sc^ miva samo za tujce, dejstvo Je naimeč, u* _ ^tencialni kupec celjsh 1 Darijih okrog prodaje Pomurke pojavljal v . prckorsek, naj Dbrhuk Ludvik Prekoršek. Ali bodo lastniki AngUn w I W bilo znano še ta ali - II •»i bilo naslednji teden. I k’ ,,Ml iiasteunji K te se ozremo na ttg z živino, jotlajfc čedalje Jasntici dld p* asom ja Mesne industrije kil 51£3 končali, odločiti se bo potrebno ak jo jesmi s stečajem, prodati tuiou, katerega bonitete la itnidž sn ju mednarodnem '^daluij-nejamt} profilirani, ali docatiitu. VI i— iii odločiti se bo Po socialnem sporazumu Kdo si je najbolj nataknil zanko? I (► 0» s* {* (Ofti i 4 (f* * J ki Jc ...u, Sl Je pnpravlKn Bia: v to telo jabcakti in sani Kot sciisi kažejo te w ttgii, Jc HI krnela najsiaosa različica stečaj podjetja, kajti oživitev Pomurke bo nedvomno želo »phvain na stabilizacijo tt6® in izrinila z njega vedno 'ječ uvinskih mešetarjev, btjoieza svoif' ■ za- in sanirati razme- najslabša ki skr- za svojo skledo in z ™ ndkiipnimj cenami pritiskajo na kmeta. ‘Pniini pritiskajo I J ,1 D .5' S f (F f i> [f K J Podjetnik postal Prebniitlt je eden najmočnejših, te es. celo najmočnejši obrV hik na Celjskem s sedmimi mi-..i mark letnenga prometa, ki poleg mesne predelave, ki ima dtuzini vet kot pedesllelno ira-dirijo, in sicer v V ojniku, oosev pi še na podrni^'- 1. jijoni je .., vojmku, posegel ..v na področje gosiinslva in P®' kaisiva let s svojo veritn IciKaVTs drtuj; že r lalcu in Velenju. Kol sam pravi, ga Pomurka —- že od vsega začetka, saj že nekaj ^ssa MAiiuJe povečanje mesne predelave, Tazvito ima celo pale-'•e liilelkov ter mziskan ug in teifincjalne kupce zb le iidelke trgih. Že sed»‘ pravi ^asa ^ast i zanima ize m izdeluje Prekoršek čez 50 mesnih izdelkov. Po širitvi dejavnosti in povečanju predelave je v zadnjih treh letih povečal število zaposlenih z dvajset na nekaj čez sto. Ce primerjamo samo obseg prometa in število zaposlenih, potem vidimo, da pride na zaposlenega okrog 6000 mark realizacije mesečno. To pa kaže v živilski predelavi na visoko produktivnost in dobro organizacijo posla. G. Prekoršek tudi trdi, da s svojimi odkupnimi cenami odstopa od trenutnih odkupnih cen na našem trgu, saj prašiče odkupuje od svojih pogodbenih partnerjev, to pa so v prvi vrsti zadruge in farme, po 200 sit, trenutne cene pa so okrog 160 tolarjev. bank, toda pri drugih bankah ni naletel na posluh. Podprla ga je ena banka, ki mu zagotavlja okrog 35 milijonov mark kapitala. Pri tej finačni podpori pa ni pomembna samo njegova boniteta, ampak je za ta projekt zastavil vse svoje osebno premoženje. Kupnina, ki jo zahteva sklad, znaša okrog 20 milijonov mark, preostali denar pa je po besedah naših sogovornikov potreben za zagon, in sicer štiri do pet milijonov mark za tekoče naložbe in nekatere posodobitve. Omenjena kupnina je namenjena za novo podjetje, ki ga je pred nedavnim ustanovil sklad in tako počistil bilanco podjetja, zajema pa nakup vseh poslovnih prostorov (s prodajno mrežo) in osnovnih sredstev ter predelave. Predelava je bila vrnjena nekdanjim lastnikom, naša sogovornika pa sta povedala, da imajo predvideno dolgoročno selitev predelave, kar posredno pomeni, da je Prekoršek verjetno tudi rešil problem in uredil odnose z nekdanjimi in sedanjimi lastniki stare lokacije Pomurke. snirti stroškom delovne sile» do- Posel po dveh mesecih kler si Pomurka ponovno ne povrne zaupanja med kmeti in drugimi dobavitelji živine, predvsem zadrugami, saj ga prekupčevalci ne zanimajo, in si na ta način zagotovi normalno oskrbo s surovino, ki je pogoj za polno zaposlenost delavcev. Vzporedno s tem pa si mora po njegovi oceni Pomurka ponovno zagotoviti zaupanje med kupci njenih izdelkov tako na domačem kot tujem trgu. Dejstvo je tudi, da so možje iz Vojnika ugotovili, da vsaj polovico svoje proizvodnje morajo prodati na tuje trge. Prekoršek in Selih pravita, da imajo trg zagotovljen. in to ne samo v deželah EU, ZDA in Kanadi, ampak tudi na Bližnjem vzhodu in v Rusiji ter Makedoniji. Taka je torej vizija do sedaj v tančico ovitega zasebnika, ki s Pomurko misli resno, čeprav je bila njegova vloga pri »špilu« okrog prej omenjenega podjetja ves čas potiskana na stranski tir, a se zdi, daje zdaleč realnejša kot razvpita tuja ponudba. Še posebno bi jo kazalo jemati resno sedaj, ko počasi curljajo na dan informacije o nezavidljivem položaju Pomurke, čeprav ves čas poslušamo ravno nekaj drugega. Pa o tem ob kaki drugi priložnosti. I Polovico izdelkov za izvoz Prekoršek se poldrugo leto pripravlja na odkup Pomurke in je tako rekoč sodeloval v vseh dosedanjih »špilih«. Skupaj z mag. Francem Selihom iz Sveto-valno-izobraževalnega centra V Slovenskih Konjicah sta pripravila poslovni načrt za revitalizacijo Pomurke, ki ga je zahteval tudi Sklad za razvoj. Ob tem sta odkrito povedala, da g. Prekoršek nima zahtevane kupnine v gotovini ali svojega denarja, toda pri iskanju partnerjev, ki naj bi podprli njegov nakup, je naletel na banko, ki je projekt pripravljena finacirati. Resje sicer, da so naj- Edino, kjer se Prekoršek nekoliko opoteka, so zaposleni. Mag. Selih pravi, da so pri pripravi poslovnega načrta sami prišli do Ugotovitve, da mora imeti podjetje, če hoče vzdrževati obstoječo infrastrukturo in dobičkonosno poslovati, zaposlenih najmanj od 800 do 1000 delavcev. Vendar jim polne zaposlitve na začetku ne morejo zagotoviti, zato se zavzemajo, da bi podjetje odkupili brez delavcev, toda v isti sapi zagotavljajo, da bi v dveh mesecih, najpozneje pa v pol leta ponovno dosegli sedanjo raven zaposlenosti ali jo celo presegli, in to polne zaposlenosti. Prekoršek je namreč zaradi poznavanja živinskega trga prepričan, da za to število zaposlenih obstaja surovinsko zaledje v Pomurju in Štajerski. Kljub temu pa je prepričan, da ne more začeti proizvodnje s tako visokim fik- J. VOTEK Bidustrijske proizvodnje manj zaposlenih, slabših poslovnin ^®^tatih in slabši likvidnosti liska • -"‘"1SK8 proizvodnja v januarju ''^stetke izdelala za skoraj 4 povprečju lani. Nadpovprečna rast ^^Pteljske#. vedno pri pridobivanju nafte in včuia, v ladjedelništvu, proizvodnji pijač, Woizv2i^*™' predelavi odpadkov, črni metaliir-'•»rstvu '‘*t'tJtft lesnih izdelkov, elektrogospo- ^*bvt sredstev' u *■ I ode razcvet še ved * kljub napuvcoin 'ičrvati -v zaposlenosti z letom 95 ^"ost v negospodarstvu se je lani po-odstotči ^stotka, v gospodarstvu pa upadla za ■ ^oposleno.st se je med gospodarskimi ^'"»naln! ,** * fiiadbeništvu in stanovanjski število spoznanje » je zmanjšalo Mws Zasebnllklh, čeprav se je le- ** htdi stovitr. ** spoznanje povečalo, prav tako “"'“Zaposlenih. '*i^itijjaj 1^7**^"* 1" peivedanl produktivnosti v Poslovni r' ^^P^iislenost 4e vedno zmanjšuje. Pa ''Odlijejo. lanskega len bodu, k« n»P'> hkvi(JtX“^ Prtčakovanih. Slabše je tudi rela-gospodarstva, sai *^“ *“-* * ’ ' Z" 1 * tudi ir^ se _ ' In krmil ter pre- še vedno ni povlekel za nsipovedim, da se bo začela po- gospodarskimi januarja pa 38.7 in februarja 36,8 odstotka. Tudi podatki o blokiranih žiroračunih kažejo poslabšanje plačilne sposobnosti v začetku letošnjega leta. V januarju seje povprečni dnevni znesek blokacije v primerjavi z decembrom 94 povečal za 4,9 odstotka in znašal skoraj 51 milijard tolarjev, število zaposlenih v blokiranih podjetjih pa seje janurja povečalo za 11,9 odstotka, to je na 118 239 zaposlenih ali 25,9 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu. V februraju so se razmere nekoliko izboljšale, vendar kot ugotavlja služba za konjunkturo, se stanje na področju blokiranih žiroračunov še vedno slabša. To velja zlasti za zasebna podjetja, saj se hitro povečuje delež teh podjetij v povprečnem dnevnem znesku blofcacij. Tudi v prvih mesecih tega leta seje razkorak med cenami in tečajem še povečal, s tem pa seje zmanjšala konkurenčnost izvoznikov. Donosnost izvoza, merjena s cenami na drobno, se namreč slabša neprekinjeno že petnajst mesecev. Zaradi tega so prizadeti naši največji izvozniki farmacevtske, lesne, živilske, tekstilne, usnjarske industrije ter nekovinske - saj se je delež denarja. proizvodnje. MH Po mučnih pogajanjih je večina partnerjev (izjemi sta le Per-gam in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije) vendarle pritisnila pečate na nov socialni sporazum, čeravno smo se potihoma spraševali, ali so res sposobni prekiniti tradicijo prelagauja podpisov. Še posebno zato, ker sta največji sindikat - Zveza svobodnih sindikatov - in tudi Pergam le nekaj dni pred podpisom zavračala omenjeni dokument. In kaj je bil največji kamen spotike? Motil jih je letošnji dogovor o plači, katerega osnova bi bila lansko povprečje, kar pomeni, da bi morali tisti, ki so bili uspešni letos in i so zato plače dvignili, le-te zopet znižati in opraviti poračun. Po drugi strani pa Je gospodarska zbornica zatrdila, da so zanjo pogajanja končana. Delodajalci se torej ne grejo več, pripravljeni pa so podpisati samo socialni sporazum, saj Je v njem omejitev tistega, kar jih najbolj gnjavi, to sta Javna poraba in tečajna politika. Ob vsem tem se zdi skorajda nerazumljivo, da se vlada odloča za tako pirovo zmago, saj si bo samo s socialnim sporazumom sama nadela zanko okrog vratu. Izmuznila se ji bo torej omejitev plač v gospodarstvu, sami pa si bodo nakopali kup omejitev, celo pokojnin in plač poslancev, da ne govorimo posebej še o celi vrsti zakonskih sprememb. Ne smemo pa pozabiti, da vse skupaj čakajo še podpisi dveh pomembnih dokumentov: dogovora o politiki plač in tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi. Delodajalci so zaenkrat zadovoljni, ker bo vlada morala upoštevati sporazum glede proračunske porabe in spodbujanja uspešnejših podjetij. Delojemalci se upravičeno nadejajo, da lahko poslej od vlade zahtevajo spoštovanje politike zaposlovanja, ki je opredeljena v omenjenem socialnem sporazumu, hkrati pa jim ne bo treba privolili v zakon o plačah. Hkrati pa ne gre prezreti kolektivnih pogajanj o zagotavljanju določene stopnje socialne in ekonomske varnosti zaposlenih delavcev. Ob tem pa je treba v isti sapi priznati, da delojemalcev ne obvezuje k spoštovanju socialnega miru, saj naj bi plače ostale realno na isti ravni kot lani, pri čemer bo marsikaj odvisno od poslovnih dosežkov. Kaj lahko pričakujemo v igri različnih interesov, v kateri pa so se vsi igrali vezano trgovino vseh treh dokumentov ali nobe- j nega, ker je bil vsak zainteresiran samo za tistega, s katerim ne bi nič izgubil? V najslabšem primeru se bo zgodilo to, da bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek kasneje, če ne bo dogovora, enostavno predložil zakon o plačah, saj lahko plače brez omejitev ogrozijo gospodarstvo. Kljub navidezni nepopustljivosti vseh je vendarle ostalo še nekaj manevrskega prosto- ra. MILAN JERŠE KMEČKA U DRUŽBA J .v 'f'' ■ Tl 5 " A. -r kJ* Vam želi vesele velikonočne praznike. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Stegne 21, Ljubljana, tel: 061/ 574 077 6 vestnik, 13. aprilajž pogovor Intervju s predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije dr. Ivanom Kristanom bo ta Država si jemlje preveč vzaprav čas, ko se -- , razveljavil, če ne bo državni tega storil že prej. Nadaljtj*'_ d en tira n problem razdelit’'* P m oženj a, delitvenih bilanci UVlllTVllIl' Štorov in kadrov, To Je bdfr »Bistveno je, kako lokalne interese prenesti na državno raven« odložni veto. Doslej še nismo sprožili edinole zakonodajnega referenduma.« Dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, priznam pravni strokovnjak zlasti za ustavno pravo, je gotovo pravšnja osebnost za oceno aktualnih dogajanj v naši družbi, ki so imela daljnosežne posledice. Rodil se Je pred skoraj 65. leti v bližini Brežic. Med vojno so celotno družino za štiri leta izgnali v Nemčijo, kjer so Jih selili iz taborišča v taborišče. »Po vojni sem še nekaj časa delal doma na kmetiji, v Brežicah pa sem končal tudi gimnazijo. Ker nisem mogel dobiti štipendije, sem ob delu izredno študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Nekaj časa sem bil tudi novinar. Ob zaposlitvi na sindikatih sem narode in za narode drugje po svetu. Zatojetreba pač pozabiti na ta del in omogočiti novim generacijam, da vsaka živi svoje življenje in hkrati odgovarja za svoja dejanja, ne pa za dejanja dedov in pradedov. Zato je koncept kolektivne krivde, ki jo hočejo nekateri uvesti, nespre- pripravljal doktorat in sem leta 1967 prišel na Univerzo, in sicer za jemljiv. Tisti, ki so še živi iz te asistenta na Pravni fakulteti. Pri pokojnem profesorju Šnuderlu sem se uvajal v ustavno pravo. Prek asistenta, docenta in izrednega profesorja sem napredoval do rednega profesorja, pri čemer se mi ravno letos na fakulteti iztekajo obveznosti. Ker primanjkuje kadrov, bodo moje obveznosti omejene na podiplomski študU,« zvemo od sogovornika. Nekaj časa ste bili tudi sodnik zveznega ustavnega sodišča v Beogradu. »Leta 1987 sem bil izvoljen za sodnika zveznega sodišča v Beogradu, kjer sem ostal štiri leta in pol. Po razglasitvi samostojnosti Slovenije je bilo v Beogradu zelo napeto. Med drugim mi je zvezna policija dvakrat zasedla garsonjero, kajti odnos do Slovencev je bil zelo sovražen. Zvezno ustavno sodišče je bilo pristojno tudi za ocenjevanje republiških zakonov. Moja teza je bila, daje treba dati republikam maksimalno samostojnost in pristojnost, federaciji pa le tisto, kar je nujno kot skupna funkcija. Zaradi teh pogledov sem bil na precejšnjem udaru raznih krogov v Beogradu, toda splačalo se je vztrajati. Aktualen je bil 10. ustavni amandma o samoodločbi slovenskega naroda, ki je bil tm v peti centralističnim beograjskim krogom. O njem je takratni podpredsednik predsedstva Jovič na ustavno sodišče naslovil vprašanje, ali ni slovenska odločitev protiustavna. Ker smo mu odgovorili, da ne moremo ocenjevati nekaj, kar še ni sprejeto, so se v bistvu kol domine podirali vsi scenariji. Ponosen sem na to. kar sem takrat dosegel kot sodnik zveznega ustavnega sodišča. Če bi se to dogajalo danes, ne bi imeli v mednarodnih razmerah nobenih možnosti za osamosvojitev, saj v Evropi sedaj potekajo drugačni procesi.« relativno blag in miren prehod v novo ureditev.« Zdaj ste član Liberalne demokracije Slovenije. vSeveda, saj je LDS nastal iz prej omenjene združbe. Nobenega razloga nisem vidci, da bi v svojih pogledih karkoli spremenil, Jaz sem zelo nediscipliniran, saj se nikoli nisem pustil disciplinirati, Že v taborišču mi je prešlo v kri, da sem se začel upirati. Videl pa sem smisel v organiziranosti te mlade organizacije, zato sem mi je zdelo vredno jo podpreti in se vključiti kot član. V nasprotju z nekaterimi, ki radi pozabljajo, da smo živeli zgodovino, in se ne spominjajo več, da so v tej družbi marsikaj pridobi- medvojne generacije, naj normalno tolerirajo drug drugega, mlado generacijo, ki tega ni doživela, pa naj pustijo pri miru. S tem pa. ko nekateri te stvari pogrevajo in zaostrujejo ter hočejo domobranstvo prikazati kot tisto, ki se je borilo za svobodo slovenskega naroda, prilivajo ogenj na ta spor in dejansko znova obnavljajo te spore. To pa je lahko za slovenski narod največja tragedija. Ce kdo ideološko obnavlja te stvari in »koplje« po teh preteklih žalostnih zgodbah, pa prizadene marsikoga, ki doslej sicer ni razmišljal o tem.« Odložni veto sčasoma izjema Kaj se vam zdi potrebno še posebej omeniti pri delu državnega sveta, ki ga vodite? vTo je samo zame poklicna Ali se čutite zapostavljene v odnosu do državnega zbora, ki večkrat preglasuje odložni veto, ki ga predlagate v državnem svetu? >S tem problemom nisem obremenjen. Moram reči, da nikdar ne moreš vsega uveljaviti. Sem pristaš tega, da je treba sedanji ustavni položaj državnega sveta ocenjevati. Po mojem je državni svet pomemben korektiv državnega zbora. V državnem zboru se je spočetka odločalo prestižno. Ko je bil zakon izglasovan, ni bila tako prepričljiva večina, ko smo dali odložni veto, pa so se tudi tisti, ki so bili prej proti zakonu, združili in so bili vsi proti državnemu svetu. Računam, da bo počasi ta faza prestižnega oponi-ranja minila in bo odložni veto dobU tisti pomen, ki ga mora imeti. Gre za nevtralno sredstvo v zakonodajnem postopku. To pomeni, da se enostavno zahteva time out, preden je zakon dokončno sprejet s strani šefa države. In odložni veto je vsekakor nave v državnem zboru. Tako državni zbor ne bi smel zgolj samo ponovno glasovati o zakonu, ampak bi moral o njem razpravljati, kajti nujno je, da se soočijo argumenti. Hkrati predlagamo državnemu zboru, da v poslovnik vnese spremembo, po kateri bi z amandmajem lahko popravili tisti del zakona, na katerega ima državni svet pomisleke. Če bi državni zbor prepričali, da imamo prav, naj bi imel možnost, da z amandmajem takoj popravi zakonsko besedilo, ne pa, da mora zaradi enega člena zavreči cel zakon ali pa sprejme cel zakon s slabimi ali protiustavnimi členi. Pokazalo seje, daje v večini primerov, ko smo sprožili ustavni spor, ustavno sodišče ugodilo našim razlogom.« pravljeno brez zadostnih h* Ponekod si je vse vzela dr»j občinam pa ni ostalo nie. občine imajo težave z zafO _. mi sredstvi, saj so nokat*^ polnoma gole in bose. Mi zavzemali za volitve v stare । ne, ki bi imele štiri leta čas pnp _x: viti reformo. Hkrati da bi se vsi zakoni o lokalu^ mo up ra vi morali sprejema^( časno. Eno od pomembnij^. šanj je tudi koncept razvoja cestnega om režja 1 ’ niji.« Večkrat slišimo, da vsako SVOJO gesto zem. Ali bi med njo zem, Alt ot mea njv moral obstajati nekt " ' i#« člen, npr. pokrajino? ^Ob določanju občin t vim statusom in obciB razčiščevanju odnosa m**- j vo in lokalno samoupf®’*'’ V državi je 40 volilnih enot, kjer ima svet oziroma njegovi svetniki svojo bazo. Najm^ nejša je skupina lokalnih interesov, kije kar v 22 volilnih enotah. To pa ne pomeni, da I* membne vloge ne odigravajo tudi druge štiri resne skupine. tak time out. Mi ga ^enkrat up^ Centralistična rahljamo zaradi naSih pobud, v začetku je bilo teh odložnih vetov zanka se zateguje več, ker nismo mogli v začetnih fa- zah dajati pripomb na zakone. Kaže, da je v tej zvezi dokaj Zdaj, ko lahko dajemo pripombe koristna praksa državnega sveta. na zakone že v Ar skuša z neposrednimi stiki z nanciranju smo se zavz^nn za jasno opredelitev nje lokalne samouprave-kako bo opredeljena nja, bodo odvisne jf! občin. Žal se na ta način . li. Spoštujem zgodovino in zdi se funkcija. Pri tem prvi in drugi odgovornimi funkcionarji občin stopilo k temu problemu. mi, da je treba iz nje marsikaj povzeti kot nauk za naprej.« »Koncept kolektivne krivde je nesprejemljiv« Ker je ravno letos zelo pomembna 50. obletnica zmage nad fašizmom in nacizmom, bi me glede na različne poglede v slovenski javnosti zanimal vaš odnos do teh dogodkov? .»Zame ni dvomov, zlasti zaradi poznavanja zgodovine in lastnih izkušenj. Narodnoosvobodilni boj štejem za odločilno fazo v zgodovini slovenskega naroda. Brez NOB-ja se takrat Slovenci so mi nekateri oporekali celo to. češ da gre za častno funkcijo. Moram reči, da je to zelo odgovorno delo. Kot predsednik sem zadovoljen z delom državnega sveta, čeprav so teoretično še določeni problemi. Razvijajo se razprave o dvodo-mnosti, pri čemer eni zavra- čajo državni svet, češ da ne potrebujemo nobenega drugega doma kot državni zbor. To razumem obravnavi, je zaznati utrip lokalnih interesov. teh o dl o ž n i h Kaj so pokazali dosedanji posve- s. S’. vetov manj in Jih bo še manj, sčasoma pa bodo postali celo izjema. V vsakem primeru je to pomembno, ker lahko z njim v zadnji fazi rečeš: »Hop, ustavite se!« Zakaj ne bi mogla vlada opozoriti državni zbor, da v nekem zako- nu, ki je prišel do tretje faze, do- ri, ki se jih pripravili v različnih predelih Slovenije? D Imate prav, da so ti posveti ob ustanavljanju novih občin zelo koristni. Tako smo lahko zaznali probleme na določenih območjih, ki so marsikdaj skupnega pomena. V ospredju je problem razdelitve pristojnosti med državo in lokalno samoupravo. Tu niso uspeli pred reorganizacijo občin doreči in razmisliti sleherne potankosti. Pri tem smo izrecno protestirali z odložnim vetom proti nekaterim zakonom, vendar nismo uspeli, npr. glede zakona o upravi in zakona o znova odpira,« In kaj pripravlj^^^ v državnem svetu V prihodnje? Ji*? »Vsekakor moramo bm j trdno kot doslej pove^hhi Ino bazo in iskati svojo lovanja pri uveljavljanju W j interesov. Menim, J® J’ “pjjif v okviru državnega svei* organizirali klubov stran ■ v državnem zboru ! , malno. To nam omog*’*' bolj podrobno posvetih! ločena stvar ni dobro opravljena? razdelitvi območij. Glede zakona som. ((*’•. V tem vidim prihodnf’^^^'^ Vanja državnega sveta, nekateri že ne bi uspeli rešiti genocida. To je predvsem kot reakcijo na prej-Ali je to dogajanje v Beogradu bilo veliko dejanje. Vsi tisti, ki so šnjo tri dom n o skupščino, ki je do vplivalo na vašo odločitev, da leta pomagali okupatorju, da bi ure- 1990 izstopite iz zveze komunistov? j»Da. Ta pritisk unitarizma in centralizma je bil zagotovo eden od elementov, ki je pokazal, da ZK ne obvladuje položaja, bila pa je tudi nosilka politično nesprejemljivih akcij. Ob problemu rudarjev v Starem trgu so se nekateri partijski funkcionarji pokazali v slabi luči, zato je bila moja reakcija instinktivna.« sničil svoje cilje, pa so bili na neke mere zakomplicirala delovanje, Menim, da je pri držav- »Nikoli se nisem pustil disciplinirati!« Potem ste vstopili v ZSMS. Zakaj ste se odločili za ta korak? >Ta skupina mladih se mi je zdela izredno dinamična. Oni so takrat »premikali gore«. V tistih razmerah je bilo marsikaj storjenega, čemur danes ne dajemo prave teže. Spomnim se akcij za civilno služenje vojaškega roka. To je bilo zelo pomembno dejanje. Podobno velja glede Titove štafete. Ta dejanja so bila zame pomembna, saj je šlo za ustvarjanje razmer za prenovo naše družbe. Brez tega je vprašanje, kako bi potekali naši procesi. Potem so se posamezni tabuji postopoma razbijali, čez čas pa so dobili posamezni pogledi po- Mandat Državnega zbora Republike Slovenije traja 5 let. Ima pet glavnih pristojnosti. Prva se nanaša na dajanje mnenj in stališč o zadevah, ki jih obravnava državni zbor, druga pa na zakonodajno pobudo, torej na predlaganje spremembe zakonov. Nadalje ima pravico vložitve odložnega veta, sprožitve zakonodajnega referenduma, česar doslej še niso storili, in predlaganja preiskovalne komisije, njegovi strani. Zato je treba ob 50. obletnici osvoboditve pokazati na to objektivno dejstvo. Ljudem je treba pustiti, da normalno živijo.rin tako razumem tudi spravo. Tu je treba potegniti črto pod zgodovino, kajti nobenemu ni treba danes očitati, na kateri strani je bil. Ne Čutim nobenih potreb po teh očitkih. Prihodnje generacije že vzpostavljajo popolnoma normalne odnose. Otroci nekdanjih partizanov in domobrancev se ponovno ženijo, tako kot so se njihovi očetje; in to je treba jemati kot spravo. Ne pa, da bi zdaj začeli za nazaj kopati po teh kosteh. Teh kosti je veliko in druga svetovna vojna je bila pač žalostna vsem druga č nora zse z n ost. To j e zgodovina ne le za Slovence, bilo tisto, kar je omogočilo naš ampak tudi za druge evropske nem svetu opazen koncept nepopolne dvodomnosti. To pomeni, da je en zbor odločilen, drugi pa sodeluje pri zakonodajnem postopku; podobno, kot je v Nemčiji ali Avstriji. To je mandat predstavljanja interesov petih strukturnih sestavin državnega sveta. Najmočnejša je skupina lokalnih interesov, ki predstavljajo 22 volilnih enot. Enakopravno pa obravnavamo tudi druge skupine, kol so delodajalci, delojemalci, kmetje, obrtniki in samostojni poklici ter negospodarstvo. Naša funkcija je, da te interese iz posamezne volilne baze »pripeljemo« na državno raven. Nadalje jih »prilijemo« v naše splošne politične pobude ali v zakonodajno iniciativo ali damo Takrat bi bilo to normalno znamenje mehanizma zakonodajnega postopka, ne pa da bi v tem videli neko muho državnega sveta, kot mislijo nekateri. Menim, da je sedemdnevni rok verjetno prekratek za odložni veto. Večji problem se mi zdi, da odložni veto ne doživlja ustrezne obrav- o upravi smo vložili ustavni spor na 101. Člen. Zdaj je ustavno sodišče dokončno razveljavilo 101. člen zakona. Naše stališče je bilo, da ni mogoč pristop k razdelitvi pristojnosti, ko si država vzame vse pristojnosti iz omenjenega Člena, Tako je ustavno sodišče dalo odložilni rok, 1. junij je pra- napovedujeJ^I^ :mbi ustav«' ve o spremembi ustav® ^[P gim se zavzemajo za enakopraven drugi doin j skem parlamentu. D® šega mandata so Še slab“ zato bomo skušali zade tno izpeljati.« I Posvet državnega sveta na Ptuju S klobuki po državne drobtiiji ----------------------------------------- dniki občinskih svetovi-vzhodne Slovenije so ” na Ptuju ugotavljali. državnega sveta še vedno - ,(i na, zato skušajo svoj^ jii »Misli lokalno, deluj globalno!« Državni svet Republike Slovenije nadaljuje vzpostavljanje neposrednih stikov z odgovomimi funkcionarji v občinah, posebej z župani in predsedniki občinskih in mestnih svetov. Tokratni pogovor je bil na sedežu mestne občine na Ptpju, ki so se ga udeležili tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, podpredsednik Polde Bibič, državni svetniki Branko Brumen, Andrej Hrastelj in Simon Toplak, med udeleženci pa so bili tudi predstavniki občin iz pokrajine ob Muri, in sicer iz Gornje Radgone, Radenec in Svetega Jurija. Uvodoma je dr. Ivan Kristan predstavil poročilo o delu državnega sveta v minulem dveletnem obdobju. Med drugim je poudaril, da pluralna sestava državnega sveta omogoča uveljavljanje soglasja o vseh pomembnejših vprašanjih, predvsem pa lokalnih interesov. V razpravi je državni svetnik Branko Brumen opozoril na nezadostno vedenje o delu in vlogi državnega sveta v slovenski javnosti, zato so posveti dobrodošli. Pri tem je omenil projekt lokalne samouprave in možnost uveljavlja- nja regionalnega razvoja, pri čemer je poudaril znano reklo: »Misli lokalno, deluj globalno!« Pridružil se mu je državni svetnik iz Gornje Radgone Andrej Hra.stelJ, ki je poudaril velik pomen medsebojnega komuniciranja. Ob razpravi o lokalni samoupravi pa je predlagal model močne Zveze slovenskih občin, pri čemer je izhaja! iz izkušenj v nekaterih evropskih državah. Po njegovem bi se na ta način lažje uprli državnemu centralizmu. Državni svetniki, župani in pred se- uveljavljati z neforrnalf ijj«' lobiranjem in podobnin*. loDiranjem m pouuu*'- Delegacijo državnega j,/ vodstvom predsednika p . Kristana so ob tej , nanili tudi s svojimi izrazili nezadovoljstvo dalje večje centralizacij*' zdajšnjem razmejevanji' P r sti med občino in ' dotaknili P Jt reforme lokalne sam uprave rta lokalni ravm-j^itj!;", Številne ustavne poba' ______;_______..,nikJ svetu so se da mnogi posameznik)' .'•'Ji |f ua iiiiiu^j pruoti- I' p sti spodbijajo predPj* stanje zagotovo vzbuj^ dobro, če toliko nosii®^^ jH opozarja na neu3tav'P zakonitost. 7 sociala» šolstvo, zdravstvo čfcs-S leP e(f op' 0«^ 1(0 Postori OŠ Sveti Jurij, ki jo obiskuje 267 učencev, so pretesni, vlažni in tudi že nevarni fflSlili eC tuj otc 11 li* J J*, Kdo bo zdaj plačal račune? Prispevali za druge, potem pa izpadli iz referendumskega pro- S ZuBMji vHer prejšnje skupne soboške občine (i^ dF 5 J, t I J) 11» b’ i-i .'f '‘'^starbo R ®snovtK šole Sveti Jurij daje »ti*, kot da gre za dokaj *'l*®Mod j* P^**'*j M a rvikje so vidni sledovi vlage ®®datno prlirrH''^®”®’ 9*"^^ so moraii v eni ou ucunic se sesul, ln palico, ker je obstajala nevarnost, da bi pretesnf* nekako navadili, jih pri delu še najbolj enkrat premalo jih je, tako da morajo ®’*i>sko učence od J. -do 5. murEdi, kar pomeni dvesLi- Ma«ii^ds bonilh^* večino predmetnih učiteljev. V minulih časih so se skuia. Pvoblem rešen v okviru refertmdumskega pivgralnl ®>i, je bilo fMurska Sobota, toda ko bi "aporiri prišli na vr-olijipg ^velerendumskim programom jlvik£ . In razpadla je tudi ° I sredstev * ***«* prepuščeni sami sebi? Lepo in prav bi bilo, 'jnmrf "Jihovo šolo namenile tudi dnme novonastale občine, "VSI namreč ‘ ‘ k. . » ■ • r'iBpBi Tjulu oj^uvT I trd-«'*'' fiobe, peke icgj so morali v eni od učUnk so se na vse to ie nekako navadili, jih pri delu še najbolj (ovili v nekdanji soboški občini, polovico pa bi primaknila republika. Ali pa bo sklenjen drugačen dogovor? Občina Rogašovci, ki šteje le 11 vasi, prav gotovo ne bo mogla sama hnancirati tako velike naložbe. V rakičanskem vrtcu je živahno in lepo Povezani s parkom in domom počitka Otroški vrtec v Rakičanu je prav gotovo nekaj posebnega. Je namreč v parku, v nespo-redni bližini pa je tudi dom za starejše občane, In to se še kako pozna pri njihovem delu. « ki del Si solidai •^jub ve na ''semusože ne bi smeli kar tako pozahicl- Kljub vsemu uspehi Ravnatelj Crnkovič pa je želel posebej poudariti, da poskušajo kljub tako veliki prostorski stiski omogočiti učencem vse tisto, kar začeli pri pr a- prostorov. "ašoli ““•'“'Pcntacii postit? P^<=dložena v državni ®s’rezni službi ^OVoj la ^ekonomiko in a spo- ; 1 ip'- r 8 , j - i ?®'‘Jskc odločbe. Že » dogovorili z žup-Jo dala tudi ško- (s ■ < odmero dela ga bodo Tako je za '^.''Oljo okrog 44 med šolo (za domom . To 10- ®J0) in h J^^dipasoiit^tfokovnesluž-mvsta. predlogi „ *^3prosili sn. ali ob?'*- ^‘rokov-r?,*® Prizidati ataro sta-d č^‘872 tera- se ; J® Oe bi ridh P obnavlja-dm^davnajX"r^"ali.Vi nkb.“'^'os usnpi„L^' l'* ®Pa, da le kot naju- ** J^“' ue.".i» El 5.'.’ “Mm •»^bšitn f =^PJosnim učnim uspehom. *tih Da ''Oti je na Zavod. za zaposlo- 1 v I srednje šole ‘ č»smoSolcev, razpisa- i ®ihDa- h. '^sibh-., -dUiricEi T„’ "‘■"'"'‘sneev, razpisa- Cb ^HejitvJ^^v srednješolcem -------------------------------------- Č 1* d i - vpisa (sprejemnim ^^mo skupne številke, bi ' niso razporedili tako, vs,P“slovn,^J;l!šEa tehnikaJ 2s ‘Ojnika na SreT Presežnih prijav '■•L’ H '® 'n 28 presežnih Si> ; M. Sobo,:,e, Pon^ if,, ’ natakar na . P*oeramiV Sko- ■ Sole (j,;- ’ razpisale ^■^Jetne so le gimnazijski natakar na program v M. Soboti, program zdravstveni tehnik na Srednji zdravstvem šoli Rakičan ter poklicna smer inehanik vozil in voznih sredstev na SSTŠ M. Sobota in poklicna smer upravni tehnik na SE-TUAŠ M. Sobota) pa imajo Se prosta vpisna mesta. Kar 74 jih je še za poklic šivilja - krojač, 45 za strojnega tehnika, 30 za elektrikarja elektronika, 28 za konfekcijskega tehnika, 22 za oblikovalca kovin, 21 za strojnega mehanika, 14 za pomožno šiviljo, 9 za obdelovalca kovin in 6 za preoblikovalca -spajalca kovin tia Srednji strojni in tekstilni šoli, 24 za natakarja in 12 za kuharja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. 16 za poklic poljedelec - živinorejec in 12 za kmetijskega delavca na Srednji kmetijski šoli Rakičan, 18 za oblikovalca kovin, 15 za strojnega tehnika in 8 za gimnazijski program na Dvojezični srednji šoli Lendava ter 16 za gimnazijski program v Ljutomeru. Ta slika se bo po 13. aprilu in potem še po 26. juniju gotovo v marsičem spremenila, ker bodo nekateri pač odklonjeni zaradi omejitve vpisa tako na srednjih šolah v Pomurju kot tudi zunaj regije (zlasti v poklicih računalniški tehnik, turistični tehnik. frizer, policist, oblikovalec, fotograf, farmacevtski tehnik idr.). J. G. I Za pokojnine nič več kot lani Reven pokojninski zavod z bogatimi skladi Vlada in državni zbor s proračunskim memorandumom in samim predlogom proračuna za to leto določata, da se prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne sme povečati. To, da vlada in parlament vztrajata pri svoji odločitvi, čeprav je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lansko leto posloval z več kot milijardo tolarjev prmtanjkljaja, pomeni, da sta prepričana o njegovih rezervah. Če bi bilo drugače ali če bi resnično grozilo finančno sesutje pokojninskega sistema, omejitev zagotovo ne bi sprejemala, ampak bi mrzlično iskala denar. V čem vidita njegove »skrite« rezerve? Najprej v tem, da pokojninski zavod še vedno ima denar v obveznem rezervnem skladu, pa čeprav že pod ravnjo, ki jo določa zakon. Bojj kot to pa je znano, da so v ustanavljanju številni skladi pokojninskega sistema, S prvim marcem je svojo blagajno začel polniti sklad dodatnega pokojninskega zavarovattja. Čeprav bo deloval samostojno, bo vendar začel pod skupno streho, to tudi pomeni, da bo z denarjem vendar priskočil na pomoč (dal posojilo) osnovnemu pokojninskemu sistemu, če bi se le ta znašel v likvidnostnih težavah. da v njih tako znaša milijardo in 154 tisoč tolarjev. Toda v tem letu bo kapitalski sklad pokojninskega zavoda postal pomemben soupravljalec v podjetjih, hkrati pa pomemben delničar, ki bo pobiral svojo dividendo pa tudi iztržek od prodanih deležev. V tistih podjetjih, kjer mu soupravljanje ne bo zanimivo, bo, vsaj po napovedih sodeč, začel prodajati. Razmišljamo, da država prav zaradi vsega tega ne namerava Drugi sklad pokojninskega sistema. ki premoženje že ima, je stanovanjski sklad. Konec lanskega leta je njegova vrednost znašala več kot 11 milijard tolarjev, od tega vrednost objektov 7,7 milijarde, obročna plačila kupljenih stanovanj 1,2 milijardi, dolgoročni finančni plasmaji 1,4 milijarde tolarjev in kratkoročni 479 milijonov tolarjev. Stanovanjski sklad je svoje presežke pretopil v depozite, predvsem dolgoročne, saj so glede na višino obresti zanimivejši od kratkoročnih posojil. Drugi del finančnih presežkov pa je usmeril v nakup vrednostnih papirjev. Kapitalski sklad pokojninskega zavoda je lani prejel prve, vendar že 217 začasnic za prenos delnic in deležev družbenih podjetij, ki so se lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Vrednost prejetega je 10 Lani Je bilo v Sloveniji 458 085 upokojencev, od tega 260 751 starostnih, 95 698 invalidskih In 82 120 družinskih. Po , prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov prejema ■ pokojnine 19 516 upokojencev, V številke so po novem zajeti tudi upokojenci, ki prejemajo akontacijo pokojnin iz drugih nekdajih republik. Lani se je Število starostnih upokojencev v primerjavi z letom prej povečalo le za 0,5 odstopa, kar je več kot petkrat manjša rast kot leto prej. Stopnja rasti je bila tako naj nižja v letih od 1981 do 1994. Lani seje število invalidskih upokojencev povečalo z letom prej za 1 odstotek, kar je še vedno za dvainpolkrat manjša rast od predlanskega leta. Nizka rast v lanskem letu zelo odstopa od dosedanjih gibanj. Število družinskih upokojencev se je povečalo za 0.4 odstotka, vendar je tudi to manj kot prejšnja leta. Skoraj za deset odstotkov pa se je zmanjšalo tudi število upokojencev, ki prejemajo pokojnino po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. milijard in 768 milijonov tolarjev, toda kapitalski sklad je postal solastnik le v dvanajstih družbah, ki so sc že tudi registrirale. Vrednost kapitalskega skla- popusliti ter zvišali prispevne stopnje, v tem letu pa bo znova poskusila spremeniti doslej veljavno usklajevanje pokojnin. MAJDA HORVAT 8 vestnik, 13. aprilgj^j I I I I I I I ii l reportaža Zakaj Cerkev ne pride iz katakomb Raziskave slovenskega javnega mnenja kažejo, da je zopet čedalje manj tistih, ki cenijo avtoriteto Cerkve, ki Cerkvi verjamejo, ki jo štejejo za pravično. Prav tako kažejo tudi, da se število izpovedanih vernikov zmanjšuje. Raziskave so bile opravljene pred zadnjo papeževo encikliko, v kateri ponovno grmi proti kontracepciji in jo kritiki štejejo za skrajno konzervativno. To torej ni moglo vplivati na njeno avtoriteto. Ali je za upad priljubljenosti Cerkve krivo samo njeno domnevno bogatenje, ker po denacionalizaciji dobiva nazaj lastnino, predvsem gozdove, ali pa je vmes še kaj drugega? Po drugi strani je namreč dejstvo, da se čedalje več ljudi ozira po novem duhovnem obzorju, po novi duhovni orientaciji. Poganjajo sekte, razširjajo se vzhodnjaška verstva, mediji pišejo o »nerazložljivih nadnaravnih pojavih«, Marijini kipci jočejo, »poltergajsti« razbijajo, radiestezisti in raznovrstni ezoteriki so na pohodu. Kako to, da je v očeh ljudi katoliška Cerkev tako zauemar-Ijiv, nezanimiv vodnik po poljih duhovnega? Na ta polja zato stopajo pod vodstvom drugih religij in ob pomoči drugih praktik? Alije socialni, socialistično egalitaristični čut močnejši kot potreba po odgovorih na temeljna bivanjska vprašanja? Gre ljudem bolj v nos to, da Cerkev bogati, kot jim je potrebna njena eshatologjja? Je mogoče, da ljudi v postkomunističnih državah, kjer je ob ponovnem bogatenju Cerkve nič manj očitno tudi bogatenje nekdanje komunistične nomenklature, bolj moti večanje gospodarske moči Cerkve kot izdaja principov tistih, ki so svoj ideološki kredo gradili na egalitarnosti, na obsojanju bogastva? V Čem je bogata Cerkev slabša od bogatih komunistov? Priljubljenost komunistov celo raste. Zakaj naj bi bilo zavrženje načel krščanskega komunizma večje zlo od zavrženja načel komunističnega komunizma? Primerjava obeh ideologij nam pokaže, daje razočaranje nad krščanstvom večje zato, ker krščanstvo obljublja presežek. Kraljestvo, ki ga obljublja, ni od tega sveta, ampak je duhovno kraljestvo. Ljudje, torej množice - kljub vsemu, kar si o njih moremo misliti - hočejo zvestobo principom in razlikujejo med tem, kar je demagoška ideologija, od tistega, kar je višina duhovnega. Če bi šlo samo za uveljavitev pravice do enakosti, kar obljubljata krščanstvo in komunizem, prvo ob pomoči neba, drugi s preoblikovanjem zgodovine, bi se morali že zdavnaj odreči obema ideologijama, To celo pomeni, da se poznejšemu od njiju, to je posvetnemu komunizmu, ki je v osnovi ponovitev krščanskega komunizma, niti ne bi smeli dati pritegniti. Najgloblji socialni čut množice sc izraža z rečenico, da so vedno bili in vedno bodo bogati ter remi, da pravice ne bo nikoli. Nihče, ki seje pridružil komunizmu, če odštejemo nekaj morebitnih skrajno naivnih, se mu ni pridružil zato, ker bi verjel, da je mogoče vzpostaviti egalitarizem potreb in zaslug, Kar kaže, da tisti, ki so komunizem sprejeli kot svojo vero, vanj nikoli niso verjeli kot v način, s katerim se doseže enakost v imetju, temveč so njegova deklarirana načela imeti prav tako samo za orodje, s katerim naj se enakomerno razdeli bogastvo. Krščanstvo obljublja tohko - ob smrti, pred obličjem božje sodbe smo vsi enaki, ne glede na bogastvo -in nekaj več: zato je obup in razočaranje nad njim večje. ; Presežek krščanske obljube je pač v tem, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od duhovne hrane. Govoreč sodobno, se težišče vzpostavljanja razlik tukaj preseli na medijsko področje. I Vendar ne morda tako, kot bi pričakovali užaljeni in zamerljivi ideologi krščanstva, ki pravijo, daje novinarstvo v tej državi še vedno komunistično usmejjeno in je Cerkev zato nenehno izpostavljena napadom. Večjim in srditejšim kot I pobogatinjeni komunisti. Kriva je Cerkev sama, ki se odteguje vsakemu duhovnemu izzivu in se pred njim zapira v katakombe.' Pred leti sva z urednikom tega časopisa v predbožičnem ali predveUkonočnem času, ne spomnim se več, obiskala mladega župnika, da bi ga zaprosila za časopisni komentar pred eneim od obeh praznikov, V tistem času smo o Cerkvi, o njenih potencialno najzanimivejših duhovnih izzivih več pisali, bodisi s komentarji ali omembami. Duhovnik, in večina tukajšnje duhovščine sploh, je tako pisanje razumela kot izziv, še huje, kot napad na Cerkev. Zato nama je svečenik in duhovnik odgovoril, da s svojim pisanjem ne bo pomagal dvigati naklade temu časopisu. Dalo se je celo razbrati, da je bilo tako ignoriranje zapovedano oziroma priporočeno od škofovskih vrhov. Pred dnevi so se fcatološki intelektualci v ljubljanskem Cankarjevem domu pogovarjali o padajočem ugledu Cerkve in so ugotovili, daje zanj kriva Cerkev sama, ker se vleče vase in se ne udeležuje javnega soočenja mnenj o duhovnih rečeh. Ostaja torej v katakombah kot za časa komunizma. Vendar danes ne več kot preganjanka, temveč kot zakriti boga- tin... ŠTEFAN SMEJ I' t I I I I Dom v Kančevcih zamisel prekmurskih duhovnikov Dom duhovnosti tudi branik slovenstva Kapucinska duhovnost se prilega mehkobi prekmurske ravnine Po dobrih petih letih sta patra kapucina Štefan Balažič in Stanko Matjašec proti koncu lanskega leta zapustila Kančevce in prevzela druge dolžnosti, na njuno mesto pa sta prišla patra Donat Kranjec in Karel Gržan, ki je nekako uradni vodja Doma duhovnosti Benedikt v Kančevcih, dejansko pa se razdajata oba. Zamisel, da bi nekoliko širše predstavil to duhovno središče, me je »preganjala« kar nekaj časa, kočno pa dozorela. In ker sem našel prijetnega sogovornika, lahko zdaj v miru pre- berete, o čem sva se pogovarjala. Čeprav ste v Prekmurju komajda pet mesecev, vas poznajo že mnogi, saj so se z vami srečali v doma duhovnosti ali pa zunaj njega, na primer na misijonu v Veliki Polani. Spoznati pa vas želimo še dragi, zato morda v par stavkih nekaj o sebi. Moja pot ni bila običajna. Izhajam iz družine, ki ni bila ravno naklonjena veri. Sele v srednji šoli sera na podlagi lastnega iskanja odkril človekovo in tako tudi svojo odprtost do Boga, Pri tem sem videl tudi spodbudo v bratih kapucinih, ki so me navduševali s preprostostjo in odprtostjo svojega življenja. V red bratov kapucinov sem vstopil po končani gradbeni tehniški šoli v Celju. V noviciatu (čas priprave na redovno življenje) sem bil v Škofji Loki. Vpisal sem sc na Teološko fakulteto v Ljubljani, jo končal, nakar sem bil 9 let redovnik duhovnik v župniji na Ptuju, zdaj pa sem že 5 mesecev v Kančevcih. Ste prišli za vodjo doma duhovnosti na lastno željo ali po ^direktni«? Redovni brat Štefan Balažič je vgradil svoje zdravje v dom duhovnosti ter zaradi izčrpanosti in bolezni napisal prošnjo, da bi ga dodelili skupnosti, kjer življenje ni tako izčrpajoče. Jaz pa sem bil na Ptuju že lepo število let in čutil sem potrebo po spremembi, ki vedno obogati. Obe prošnji sta sovpadali in provincijsko vodstvo jima je ugodilo. Zdaj sem tu in sem se kar dobro vživel v prekmursko okolje in duhovno poslanstvo. Kdo pa je bil pobudnik gradnje tega velikega objekta na Bedeniku? Zamisel so dali pomurski duhovniki. ki so povabili brate kapucine. da bi jim pomagali pri dušno-pastirskem delu. Tako sta moja predhodnika upravljala župniji Kančevce in Martjance, in sicer Stanko Matjašec prvo vse do premestitve, Štefan Balažič pa slednjo vse dotlej, dokler tam niso dobili novega duhovnika. Pozneje pa se je še bolj posvetil gradnji doma duhovnosti, saj jo je izpeljal od temeljev do začetka delovanja doma oziroma blagoslovitve v lanskem letu. Pomurski duhovniki pa so medse povabili kapucine tudi zato, ker se naša duhovnost dobro prilega mehkobi prekmurske ravnine in gričev. S tako duhovnostjo pa so zaznamovani tudi tukajšnji ljudje. Dom duhovnosti še ni povsem urejen. Zdaj ste vi na potezi, da končno sklenete dela. Kdo je imel težje naloge; vaš predhodnik, kije začel pri temeljih, ali pa zdaj vi, ki naj bi dokončali dela? Gotovo so bili začetki najtežji. Mojemu predhodniku je uspelo urediti pročelje celotne stavbe in kletne prostore ter prostore v pritličju, zdaj pa urejamo še prostore v nadstropju in podstrešju. V dom prihaja vedno več skupin, ki želijo v njem najti tisto VEC, kar Človek išče v svojem življenju. Trenutno oraetavamo stene in urejamo tlake, kar naj bi bilo v grobem dokončano do prvomajskih praznikov, ko v domu pričakujemo kar 7 skupin obiskovalcev. Srečanja z njimi bodo tako že v teh prostorih, čeprav še ne bodo povsem urejeni, tudi vrat še ne bodo imeli in ne r . J ustreznega pohištva. Smo v hudi fi-načni stiski, saj duhovni dom sam mora pokrili stroške gradnje in vzdrževanja. Financiramo se v glavnem od prispevkov oziroma darov obiskovalcev. Prispevek je minimalen in celo neobvezen. Drugi vir pa je pomoč, ki jo dobivamo od župnij in posameznih dobrotnikov. Kaj pa postna akcija, ki ste jo poimenovali Pomagajmo graditi dom Benedikt, p njej pa naj bi s prispevki sodelovali otroci in tako gradili dom? Postna akcija, je znamenje, da tukajšnji ljudje in tudi otroci čutijo, da je dom duhovnosti njihov. Pobuda je izšla iz stiske, kajti plačati bo treba visoke račune, ki prihajajo zaradi nadaljnjega urejanja doma. Tako smo torej tudi otroke prek katehetov zaprosili, da bi denar, ki bi ga sicer v postnem času porabili za sladkarije, darovali za dom duhovnosti. Da bi jih kar najbolj spodbudili k dobremu delu, smo jim poslali neke vrste skico duhovnega doma, v katero naj bi »vzidali* svojo opeko oziroma prispevek, Ponekod je akcija naletela na dober odziv, drugod na slabšega. Sicer pa bomo videli, kako je uspela, po velikonočnih praznikih. Kaj pa tako imenovana širša družbena skupnost; je tudi ona kaj prispevala, da ste v Kančevcih zgradili tako velik in lep dom? Dosedanje izkušnje so pokazale, da lahko računamo samo na pomoč župnij in posameznikov. Vsa druga vrata so trdno zaprta. Prizadevali pa si bomo, da bi jih sčasoma vsaj nekoliko odprli. Nekatere sicer preseneča velika površina objekta, povem pa naj, da smo imeli prejšnji konec tedna srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 180 obiskovalcev. Tu so bili tudi na hrani in v domu so prenočili. Do konca leta ni nezasedenega konec tedenskega termina. Običajno so celo dve ali tri skupine. Med počitnicami pa ni prostega niti dneva. Daje dom prevelik, lahko trdi le tisti, ki ne pozna življenja v njem. Katerim osnovnim namenom pa dom že rabi oziroma za kaj naj bi ga predvsem uporabljali? Dom ima duhovno in kulturno poslanstvo. Njegov namen je, da bi povezoval ljudi ne samo z Bogom, pač pa tudi med seboj. Eno in drugo je neločljivo povezano. Ker dom stoji na stičišču kar nekaj držav, želi imeti tudi svoje mirovno poslanstvo. Kot duhovno- i! ■ 13 -« 1 w.. k r /L -13 kulturni center bo tudi prispeval k preprečevanju potujčenja. Kaj bi rekli na pripombo, da je dom preveč katoliški, čeprav deluje na območju, kjer so še druga krščanske skupnosti, deniva evangeličanska? Dom duhovnosti je odprtih vrat za vse, ki se želijo duhovno in kulturno (se da to sploh ločevati?) bogatiti. Beseda katoliški pomeni vesoljen, torej odprt, in takšen želi biti naš dom. Sicer pa so v njem že bila tudi ekumenska srečanja. Je posvetnim zadevam oziroma prireditvam vstop v dom prepovedan? Kmalu bo v našem domu srečanje zdravstvenih delavcev, ki ga bodo izvedli sami, V programu je še nekaj podobnih srečanj. Želimo pa se zavarovati pred skupinami, ki si za konec tedna privoščijo (čeprav so se morda zbrale v imenu kulture) nekulturnost. Dom bo ohranjal kulturno in duhovno raven. Morda veste za število ljudi ali skupin, ki so v letošnjih treh mesecih in pol obiskale Kančevce? Do velike noči je v dom prišlo 35 različnih skupin, našteli pa smo 1.226 ljudi. So dom obiskali, razen vaših predstojnikov in škofov, še kakšni prav tako ugledni ljudje? Dom je odprt za vse. Je pa zaprt za politično delovanje katere koli stranke. Obiskalo ga je več uglednih ljudi. Tudi iz tujine. Večina jih je bila navdušena nad vsebino njegovega poslanstva, urejenostjo stavbe, lepo pokrajino, od koder seže pogled po stvarstvu daleč naokrog. Naši obiskovalci so se čudili, da država ni pomagala ne pri gradnji ne pri financiranju katerega od naših programov. Pravilno ugotavljajo tisti, ki menijo, da ima dom veliko vlogo. Pa vendarle! Tli upanje, da bodo vse obljubljene besede obrodile vsaj kakšen sad. Kakšno pa je sodelovanje med župnijami in domom duhovnosti? Mar jim dom ni »konkureneatr? Glede na to, da nam župnije največ pomagajo, ne moremo go- voriti o kaki konkurenc’^.j3 nost doma duhovnosti tev in kot seje izkazalo' Bo v domu duhovnosi‘'^ jf ste povsem uredili, služni prostor, ali pa moči in uredili sosedni^ evjv, oenedikiu? Poleg redne kapel®' jr 1 - - -- T7-* — .lui rkevsv. Benedikta? duhovnosti v Kančevce dvorano, ki bo občasno j UVVldJJU, lU UV uvv«*''-služni prostor. Z obnd'^f sv. Benedikta pa bomu hodnje leto, ko boiue P lOOletnico preureditve nega objekta v sedanja Veseli bomo morebiti ji« vkov za obnovo cerkve a Dejali ste, da so aa M J .fk A t,- d rf ,4 l ti f kanectedenski ternitt*’ zanima me, kaj se bo . 1 . fJI ' nama kakšna sreeanjo it‘ bi se zvrstilo? Razdelil bi jih dela: duhovna in 1-nja. Nekaj naslovov ■ f ’__:. I___: ,,atf1 df ™ (iB čanj: Duhovni semin^f ------------— ske pare, seminar si* 'J«*, manjc pomurske rnMp duhovn^®“X prireditev oziroma ste r hudo bolnih in uniir: vne vaje za matere seminar Spremljanje murju, Teden nje v meditacijo omenim: Likovno spodinjski tečaj za . pod vodstvom Uvajanje v versko slik Čanje mladih literatov, duhovno srečanje zde tečaj fotografirarua ib V domu je mogoče okvirni program dotn® '"pjilij — letošnje leto in raa naša dejavnost, se seznanijo oziroma se terega od interesnih st jev, seminarjev m drUe i Nadškof in metroP^i^f^ star je v velikonočni f' A drugim zaželel, poveže z vsemi Ijudri’ naj vse utrdi na pot> v 5^ vino. In kaj nam Doživeto velikont>*j^jF vanje in povabilo, da P J na »bedenički breg*- štefaN’ za J vsemi ijuui"-utrdi na pot> ’’ ; . I.-: a.ntf " dr f . 9 .1 i95!! J s I J' K'- .'1 I i I. l/ J (Dl’ 5 '■i' & IS j 5 I if, 4 ž kmetijska panorama Pri odkupu sladkorne pese kmet ni oguljufal kmeta Blata je bilo premalo Ul tudi s peso ni bilo nic bolje V gostilniških in zadružnih koluarjih inoravskega okoliša obsojajo ___________enega naj- pridelovacev sladkorne pese kme ta 04-z- . or«orvorxxv pv.v la Štefana Ciguta, da je kriv za negaJ poračun pri sladkorni pesi in mu ce grozijo z blokado deponije jeseni, Kar lanclj--' ' lansko jesen že storili- Toda kriva sta zadruga in rajons pospeševalec. spravilu in ""- •^"““1“*''* in na koncu do »seh J" '‘frete tov na skorajda postajah v Pteknuh — . «011 na) bi hU v razliki med *izaabioottn«pnoiesi odkupovaV ki jih je umestila zadruga (ta h bila organizator odkupa), 1» derausko ugotovljenimi primesmi * lovamj. V t«««'-’ • V, ■''"I — niso analizirali ... ...-.M auaiijual' —.eev posameznih pridelovalcev, Mopak norce vseh zbranih kolitm. ki so jih vozili v tovarn«. Ku* ** pokazale ptimerjave med ocenjeni-®l posameznimi vzorci ‘m dejansko skupnimi vzorci v tovarni, je ntiti- ' .u.5li ______________' urni, je prišlo do precejšnjih zHk, Na odkupnih postala** s« hitro ugotovili, 4» ocenjenih hrl»-v- ■ ra- postajah so kaj v '-jenih Drln.' prenizko **• »is*-«. posanl —rvm primanjkuje pese. Organizalor r ” pese so bik dsiotno— odkupa sladkorne zadruge, in to za štirio-—.vino provizijo od ga in iznU'-— '^Plači neto proda ne- . piooane-— ...plačanega pridelka. Zadruge so na odkupnih mestih postavi-svoje ijudi, ki so pridelek tehtala ugotavijaVi primesi. Potemtakem bi iahko slabe ocene primo-si pripisali ttsiutbencem ua odkupnih postajah. Toda to ne bo pO"*' 'rit' držalo, kajti ugotovitve (stehtane količine zbrane pese in oce-ojene primesi) je verificiial tovat-oin nameščenec oziroma pospeše-ki akrksl za celotno pridela-'vo in odkup pese. V moravskem okollšn, oziroma v marijanski za-ritki je to delal in dela Mirau *-ftoštc, Ta sicer v enem od svojih napisov uai, da je delavce opo-^)ial na nizko ocenjevanje prime-"t da ti niso ukrepali, nikjer pa "t« pove, zakaj je na tako nizko *^^ujene primesi, čeprav so anali-v sondi pokazale velika odsto-Panja, pristajal in se podpisoval, .^tje tazvrdno iz njegovih ugotfr 'tev v drugi polovici septembra in Oktobra, je prišlo od 2- do 3-odstot-odstopanja, medtem ko so v ttovttnbru ta odstopanja bistveno Porasla, povprečno ugotovljene Primesi naj bi se gibale okrog 23 odstokov. ocenjene pa so bile bi-Ptžje Na račun tega je pri-^rijkljaj pese naglo * ■ le li in li, ti S s lu 5 s f Pridelovanje solate Solata je najpomembnejša in najbolj priljubljena vrtnina, ki jo lahko gojimo in uživamo vse leto. Uživamo jo bolj zaradi '^'^stih postavi- gibale prime- m okrog 27 "arasel tu^i so spravila je ne glede na to, s katere njive je peso spravljal, naletel na ocene pospeševalca, da njegova pesa vsebuje najmanj 27 in več odstotkov primesi in pri končnem obračunu je ta tudi obveljala. Tudi s tem bi se morda strinjal, če bi do teh ugotovitev prišli v njegovi navzočnosti, toda odvoz v tovarno in sondiranje pese sta bila opravljena mimo njegove vednosti. Že na osnovi analiz iz prvega odvoza in sondaže (kjer je osebno sodeloval) so namreč ugotovili, da so odstopanja pri primeseh glede na njivo, kjer je bila pesa posejana, precejšnja in tudi vsebnost primesi je bila za 6 do 8 odstokov nižja od ugotovljene pri drugem «dv«zu. zaradi tovarne, ki je pri plačilu pese kmetom priznavala ocenjene vrednosti primesi, medtem ko je negativno nastalo razliko razdelila med vse pridelovalce, in tako so Kje so prali peso? Da pri drugem polnjenju deponije zadeve niso povsem jasne, je ugotovil že pri dovozu pese na deponijo, ko,je od g. Korošca zahteval vzorčenje po predpisih s tehtnico, toda ta na to ni pristal. V nadaljevanju pa so šli »cukraši« celo tako daleč, da so peso zvozili 11 kriti samo z negativnimi poračuni, kajti na ta način bi si Tovarna nakopala še hujšo jezo malib pridelovalcev, ki so biti že tako izigrani na račun »ekstra« kaste, ki so seji pisale izredno male primesi. Tako je bilo potrebno peso nekje oprati in oprali so jo na naj večjem pridelovalcu. Pri vsej zgodbi pa je hudič Še enkrat zavil rep, namreč zadruga za svojo nemajhno provizijo (4 odstotke za neto kilogram pese) ni niti s prstom mignila, da bi zaščitila svoje pridelovalce, in je hkrati celo pristajala na dvomljivo ocenjevanje primesi njenih delavcev, kot pravijo v tovarni. Če je bilo pomanjkanje izkušenj pri vizualnem ocenjevanju in je na račun tega prihajalo do odstopanj, bi pač morala zahtevati klasišno ugotavljanje primesi s tehtanjem in na ta način bi zaščitila vse pridelovalce, sedaj pa je »podložila« tovarno, ki se spet debeli na račun kmeta. Ravno Tovarna sladkorja je tipičen primer odnosa kmet - predelovalna industrija, ko vidimo, s kakšnimi prijemi spravlja kmeta v popolno odvisnost od nje. Pri tem seveda zadrugo s provizijo dobro nahrani, da ta namesto kmeta ščiti tovarno. V Se toliko slabšem položaju so veliki pridelovalci, ki morajo pristajati na vsakovrstne pritiske, Še posebno hudo pa je, Če Je odjemalec pridelka en sam. Tu se odpira tudi vprašanje, kaj počne politika oziroma t. i. kmečka stanovska organizacija, ko dopušča tako samopašnost monopola, ki se mimogrede napaja z močnimi injekcijami iz državnega proračuna. Ob tem namreč ne kaže prezreti, da je bila ena od najvišjih postavk v lanskem kmetijskem proračunu namcujena ravno pridelavi In predelavi sladkorne pese. navade in se ne zavedamo njenega zdravilnega učinka, ki je največji, če je solata sveža. Zelena solata uravnava delovanje ledvic, pospešuje tek in prebavo. Vsebuje veliko vitaminov (A, BI, B2, Bb , C in E) in rudninskih snovi (kalij, kalcij, magnezij, natrij in fosfor). Ugodno deluje na čiščenje krvi. Solato nabiramo, tik preden jo želimo pripraviti. V vodi t^ieretno cele glave ali liste, narežemo jo kasneje. Največ vitaminov je v zgodnjih listih, listnih reber ne zavržemo, kjer je v njih največ citronske kisline in kalija. Solate ne namakamo v vodi, začinimo jo pred uživanjem. Solate delimo v krhkoUstne in mehkolistne, glede na to, ali delajo glave ali ne, pa na; glavnato solato (oblikuje glave), solato rezivko (ne oblikuje glav), solato beri- vktt (Uste obiramo od spodaj navzgor) in solato vezivko ali štru-' /'AkalilziiiA •■«>I«Ia aaJa1aai«a4a carico (oblikiije rahlo podolgovato glavo). Solata najbolje uspeva v plodnih, humusnih, toplih in strukturnih tleh. Občutljiva je za visoko koncentracijo soli (Kcl) v tleh. Reakcija tal naj bo nevtralna do slabo alkalna (pH= 6-7). Solato navadno sejemo na drugo poljino {s hlevskim gnojem smo gnojili predhodnici), čeprav prenaša gnojenje s svežim hlevskim gnojem, vendar ga ne izkoristi dovolj zaradi kratke vegetacijske dobe. V kolobarju uspeva za vsako kulturo, tudi več let na istem mestu. Solato sejemo neposredno na stalno mesto ali jo vzgajamo s sadikami. Prvič lahko sejemo pod steklo že januarja ali februarja. Na prosto sejemo poletne sorte od aprila do junija (npr. unieum, braziljanko. atrakcijo). Majsko kraljico in meriško rjavko lahko sejemo že marca na sončno mesto v vrtu. Zgodnejši pridelek spomladi dobimo pod perforirano folijo. Sezono pa podaljšamo, če posevek prekrijemo s folijo ali gojimo v plast en jaku ali tunelu, Solato gojimo tudi kol vmesni posevek med kapusnicami, paradižnikom Minimalna temperatura za kalitev je 2 do 3 "C. Optimalna temperatura tal je 10 "C. Solata je precej odporna proti nizkim । temperaturam, saj prenese temperature do -6 ’C, Dobro I utrjene sadike pa prenesejo še večji mraz. Še bolj odporne proti । nizkim temperaturam so zimske sorte solate, ki morajo biti primerno razvite. Tiste, ki imajo le 2 do 3 liste, čez zimo rade propadejo, pa tudi tiste, ki so jeseni že začele oblikovati glave, Najbolje prezimi nepresajena solata, ki smo jo le primerno razredčili. Sejemo jo avgusta ali septembra in presajamo, ko ima 4 do 5 pravih listov. Presajamo najpozneje v začetku oktobra, da se še pred zimo dobro ukorenini. Zgodaj spomladi jo dognojujemo z 2,5 kg na ar KAN-a v dveh obrokih. Ob dobri prezimitvi pobiramo glave zimske solate sredi maja. Solata potrebuje mmnogo vode, zato jo je potrebno redno j zalivati (zjutraj ali zvečer), zlasti ob oblikovanju glav, vendar j voda ne sme zastajati. V vlažnem in hladnem vremenu se rada I pojavlja solatna plesen (listje rumeni in gnije). Solato presajamo na razdaljo 30-40 x 20-30 cm. tehnološko zrelost doseže v 60 do 110 dneh, fiziološko pa v 150 do 160 dneh. Seme solate ostane v ugodnih razmerah kalivo 4 do 5 let. Pri solat-nicah (solata, endivja, radie) moramo zlasti paziti, da ne uidejo v cvet. Poznamo sorte solate dolgega dne (zimska rjavka, majska kraljica, nansen), ki bodo pognale v cvet, če je dan krajši od 14 ur. Nevtralne sorte (braziljanka, unieum. ljubljanska ledenka) pa cvetijo tako v kratkem kol dolgem dnevu, lepe bili tepeni vsi, zaslužili pa so tisti, ki so jim ocenili nizko vsebnost primesi, čeprav ta ni bila realna. Kdo je sesul Ciguta? Tudi Cigut sc je znašel v »istem sosu«. čeprav ni imel nobene neposredne povezave s skupno deponijo sladkorne pese in je svojo zaradi velikih količin spravljal ločeno od drugih pridelovalcev. Kot sam pravi, je z odkupom zadovoljen do prvega transporta v tovarno sladkorja. Ob prvem spravilu je namreč sam sodeloval pri nakladanju in tehtanju pese, žena pa v tovarni pri sondiranju in ugotavljanju primesi, tako da tu ni nobenih skrivnosti in tudi z izplačilom za ta sicer manjši del pese je zadovoljen. Zapletlo pa sc Je pri nadaljnjem spravilu in odvozu pese na deponijo. Pri lem delu v tovarno brez njegove vednosti in mu tako onemogočili sodelovanje pri sondaži in ugotavljanju primesi. Morda bi se zgodba celo dobro razpletla, če ne bi za teh 970 ton ugotorili povsem enakih primesi, in to 27,2 odstotka, čeprav je imel peso zasejano na šestih povsem različnih hektarjih površin, ki po sestavi tal med sabo nikakor niso primerljive, in tudi če bi lepil zemljo na peso s peščenih in suhih njiv, ne bi grogel nalepiti nanje 27,2 odstotka primesi. Zaradi te lumparije ga je po njegovi oceni tovarna opeinajstila za poldrugi milijon tolarjev, ki Jih je moral pozabiti. kajti pritožbe v tovarno niso zalegle. it to, da s« teh 970 ton odpeljali z deponije brez pridtlovalčeve vednosti, dovolj zgovorno priča, da je pri odkupu prišlo do precejšnjih primanjkljajev, ki se jih ni dalo Zapora deponije Poleg že prej omenjenega in skoraj dokazanega oškodovanja enega večjih pridelovalcev, kjer je imel močno prste vmes t. i. rajonski pospeševalec, se Je zgodilo še nekaj. Kmetom so namreč na veliko razlagali, da jih je tovarna udarila po žepu z negativnimi poračuni zaradi slabe kakovosti Cigu-tove pese. To pa na osnovi navedenih podatkov ne drži. Toda ti argumenti so bili premalo in so proti koncu odkupa v lanskem letu že enkrat blokirali deponijo. Za letos, kot lahko slišimo v gostilnah in bifejih v omenjenem okrožju, pripravljajo še radikalnejše ukrepe, saj naj bi Cigutu nasploh preprečili dostop do deponije, Po škodi, ki jo je Cigut utrpel, in to ne na račun malih pridelovalcev, kot ti niso bili oškodovani na njegov račun, se je ta odločil za neposreden podpis pogodbe s tovarno brez posredništva zadruge, kajti ugotovil je, da le z lastno kontrolo in s pomočjo kontrole pristojnih inštitucij lahko zaščiti svoj interes in si zagotovi ustrezen zaslužek za svoj pridelek. glave pa razvijejo le v dolgih dnevih. SIMONA POTOČNIK, kmet. inž. rasti, proizv. SKŠ Rakičan Čebelaijeva opravila v aprilu April je za čebelarje zel« pomemben. V tem mesecu je Že precej toplih dni, kijih mora čebelar s pridom izkoristiti. Največja čebelarjeva skrb je, da ima matica dovolj prostora za zalaganje in da ima družina dovolj hrane. Nemalokrat se zgodi, da ravno v tem mesecu čebele stradajo zaradi pomanjkanja hrane, kajti zimske zaloge so pošle, dotoki hrane iz narave pa s« v tem mesecu še skromni. V AŽ-panju mora biti v tem mesecu vsaj 6 do 7 kg medu. Spomladi čebele hranimo na dva načina, in sicer z dopolnitvijo zaloge z medenimi sati iz rezerve in z dražilnim hranjenjem. Za dražilu« krmljenje uporabljamo sladkorno raztopino, ki naj bo topla. Krmimo v toplem vremenu. Z dražilnim krmljenjem spodbudimo delovno vnemo čebel in intenzivnejše zaleganje matice. Krmimo vsak dan, po možnosti v večernih urah, da ne spodbujamo ropanja med čebelami, in sicer v manjših količinah, da čebele dobivajo občutek za pašo. Učinek dražilnega krmljenja dosežemo tudi z ra z p raška njem medenih satov, iz katerih čebele prenašajo zalogo hrane v prazne sate. V tem obdobju je za razvoj čebelje družine pomembna zadostna zaloga cvetnega prahu. V panju naj bi bilo razmerje med zalogo medu in cvetnega prahu 3; I - J. VOTEK r MiRitcA- rA 0 PkEORAMJtf l&RifČ V {'J-l Torej v aprilu je že precej toplih dni, primernih za pregled čebeljih družin. Pregledi naj bodo kratki. Če opazimo, da čebele sate belijo, je treba razširiti gnezdo, ob prvem aprilskem pregledu pa osušimo tudi opaž in vratca panja. V tem obdobju postavimo med zalogo trakove proti varozi. Le ti naj ostanejo v panju največ štiri tedne. S pravilnim delom čebelar spodbuja zaleganje matice. Lahko se zgodi, da v plodišču nastane obroček utesnjenosti, v njem pa rojilno razpoloženje. Priporočljivo Je, da takrat odpremo matično rešetko, medišče pa napolnimo z lepimi sati in satnicami, kijih ob prestavljanju po potrebi preložimo tudi v plo-dišče. Pri močnih družinah lahko prestavimo dva do tri sate pokrite zalege v medišče. S lem nastane v plodišču prazen prostor, ki ga zapolnimo tako, da preostalo zalego strnemo, ob njo pa vstavimo satnice.Pri prestavljanju satnic smo spremenili naravno obliko gnezda, S tem smo povečali površino gnezda in dodatno obremenili čebele, saj morajo v večjem prostoru vzdrževati stalno temperaturo 33 stopinj C. Če pa prestavljamo satnice prezgodaj, se družina precej ohladi, kar negativno vpliva na zaleganje malice. Prepozno prestavljanje satnic pa spodbudi rojilno razpoloženje. Satje, ki smo ga pozimi žveplali ali obdelali z ocetno kislino, moramo prezračiti in postaviti na sonce.V tem obdobju potrebujejo čebele veliko vode. Izogibajmo sc stoječe vode, kajti la-ta je lahko velik vir bolezni, V vodo damo tudi nekaj soli. K meljska svetovalna služba mag. STANE KAPUN, dipl. inž. agr. vestnik, 13. aprilajj^. 10 nasveti a Dogajanja na ljubljanski borzi Sodobni računalniški programi Word for Wmdows in Ext^ Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na ljubljanski bard oz. trgn vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med tor-kom, 4.4., in ponedeljekMn, 10. 4. 1995. V soboto. 8. 4. 1995, je Ljubljanska borza objavila sporočilo za javnost v zvezi s prednostno delnico Rogaška ZHT, s katero je bilo začasno ustavljeno trgovanje 29. marca 1995, ko je njen enotni tečaj padel za več kot 30 odstotkov glede na enotni tečaj 15, februarja 1995, in sicer na 1548 tolarjev. Izdajatelj prednostnih delnic Rogaška ZHT obvešča. da v podjetju od zadnjega sporočila za Javnost ni bilo sprememb, ki bi lahko vplivale na spremembo tečaja prednostnih delnic Rogaške. Kljub temu obvestilu je v ponedeljek, 10,4. 1995. ko se je ponovno pričelo trgovati s to delnico, njen enotni tečaj padel za 9.6 odstotka na 1399 ob sicer skromnem prometu nekaj manj kot 31 tisoč tolarjev. Ta teden je bil še vedno v znamenju kuponov blagajniških zapisov, tako da je bilo tudi tokrat precej več prometa opravljenega na tako imenovanem OTC-trgu kot na rednem trgu kotacije A in B. Premike pa je Čutiti na rednem trgu, kar se najizraziteje kaže pri obveznici RS08, s katero je v zadnjem tednu opravljen zelo velik promet. Če izključimo aplikacijske posle s to obveznico (v sredo in četrtek jih je bilo za 124,5 mio tolarjev), je znašaj v torek promet s to obveznico 447,7 mio tolarjev, v ponedeljek pa 294,9 mio tolarjev. rasel enotni tečaj obveznice RSL 8, in sicer na 80,2, ko je bilo za kar 447.7 mio tolarjev prometa, naslednja dva dni pa so bili prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 80.0 v skupni vrednosti 124.4mio tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 82,9, prometa pa je bilo za 294.9 mio tolarjev, Z obveznico RSL 11 je bil v petek prijavljen aplikacijski posel po tečaju 90.0 v vrednosti 1,4 mio tolarjev. Na ponedeljkovem nivoju (95,8) se je v četrtek zadržal enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bil v vrednosti 1,5 mio tolarjev prijavljen aplikacijski posel, naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 95,6 ob prometu 839 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 95,4 (675 tisoč tolarjev prometa), V vrednosti 82 tisoč tolarjev je bil v četrtek prijavljen aplikacijski posel z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo po tečaju 100,0 (+0,8-odstotne točke). Enotni tečaj obveznice SKB 1 se je v torek zadržal na petkovem nivoju (95,0), ko je bilo za 209 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa je padel na 94,9 ob prometu 660 tisoč tolarjev. V četrtek je bil v vrednosti 217 tisoč prijavljen aplikacijski posel po tečaju 99,0 (+4,32 odstotka), v ponedeljek pa je i^en enotni tečaj padel na 95,4 ob 1,6 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija A -redne delnice Za 2,19 odstotka je v sredo padel enotni tečaj delnice Probanka, in sicer na 12943 (3,5 mio tolarjev prometa) ter s tem presegel 3(kodstotno zmanjšanje tečaja glede na zadnje sporočilo za javnost, zato je bilo trgovanje s to delnico začasno usta-djeno. Rahlo je v tem tednu nihal enotni tečaj delnice Salus. V torek Je tako Z 20551 porasel na 20600, ko je bilo za 206 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 20513 ob 4,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 20653 (620 tisoč tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 20676, v ponedeljek pa padel na 20553 ob 4,7 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku Je enotni tečaj redne delnice SKB narasel s 33181 na 33559, ko je bilo za 2,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 33297 ob 7,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 33597 (46,8 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 33346, ko je bilo za 25 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 32956 ob 18,1 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija A -obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je v torek iz 97,4 porasel na 97,7 ter se na tem nivoju zadržat tudi naslednjega dne, skupno pa je bilo za 4.3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 97,8, ko je bilo za 10,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 97,6 ob 6,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 98,0 (9,4 mio tolarjev). V torek je enotni tečaj obveznice RSL 2 poskočil s 101,6 na 102,2, ko je bilo za 84 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 102,4 ob 27,6 mio tolarjev prometa, včetrtek pa na 102,6 (34,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 103.0, ko Je bilo za 6.7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 103,5 ob 31.9 mio tolaijev prometa. Za 1.2-odstotne točke je v sredo po- Mm Borzna kotacija B -redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice BTBR porasel z 11173 na 11318, ko Je bilo za 226 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 10820 ob prometu 703 tisoč tolaijev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 10920, ko je bilo za 109 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 10998 ob prometu 264 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku padel z 118698 na 118000 ob prometu 472 tisoč tolarjev, naslednjega dne na 116675, ko je bilo za 11,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 118793(12,6 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 119876, ko je bilo za 5,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 118798 ob 7,5 mio tolarjev prometa. Ob skromnem prometu 60 tisoč tolarjev je enotni tečaj delnice Fin-medla v petek porasel s 14921 na 15000, v ponedeljek pa padel na 14828, ko je bilo za 13,3 mio tolarjev prometa. Le ena delnica Gradbenega podjetja Grosuplje je v sredo zamenjala lastnika po tečaju 20400, kar predstavlja porast tečaja za 600 tolarjev. V sredo je padel enotni tečajj delnice MK Založba z 9059 na 8987, kdjebilo za 1,5 mio tolarjev prometa, haslednjega dne pa porasel na 9052 ob prometu 543 tisoč tolarjev. V petek Je njen enotni tečaj padel na 9007, ko je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 9099 ob 3,3 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je porasel enotni tečaj redne delnice NIKA s 3805 na 3850, ko Je bilo za 193 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 3786 ob 1,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 3811 (1,4 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj neznatno porasel na 3813, ko je bilo za 2,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 3841 ob 1,4 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice Term Čatež je v torek padel s 751,3 na 740,0, ko Je bilo za 148 tisoč tolarjev prometa. naslednjega dne pa na 732,8 ob prometu 557 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečai porasel na 749,6, ko Je bilo za 636 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 750,9 ob prometu 638 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 757,5 (1.6 mio tolarjev). del enotni tečaj prednostne delnice Primofin, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 32693 ob 2,3 mio tolarjev prometa. V petek Je njen enotni tečaj porasel na 33000, ko je bilo za 462 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 32762 ob 1,5 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Rogaška Je v ponedeljek padel za 9,63 odstotka na 1399, prometa pa Je bilo za 31 tisoč tolarjev. S prednostno delnico VIP so bili od četrtka do ponedeljka prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 41000 v skupni vrednosti 1,6 mio tolaijev. Borzna kotacija B -obveznice z obveznico LEK 2 Je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 84 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 97,5. Enotni tečaj obveznice (Hičine Zagorje je v sredo z 88.0 poskočil na 92,0, prometa pa je bilo za 440 tisoč tolarjev. Na nivoju prejšnjega tedna (100,0) se Je v četrtek zadržal enotni tečaj obveznice PTT Celje, prometa pa je bilo za 43 tisoč tolarjev. Z obveznico PTT Ljubljana je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 32 tisoč tolarjev po tečaju 97,2, v petek pa v vrednosti 159 tisoč tolarjev po tečaju 97,3. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v sredo s 95,0 porasel na 95,4, ko je bil prijavljen aplikacijski poselvvrednosti 1,2 mio tolarjev, naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 96,3 ob prometu 314 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa Je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti! 491 tisoč tolarjev. Za 1,6-odstotne točke na 85,4 je v sredo padci enotni tečai obveznice Rogaška 1, prometa pa je bilo za 1,2 mio tolarjev. Izvenborzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice z redno delnico HB Brežice je bil V sredo prijavljen aplikacijski pose! 1 v vrednosti 17 tisoč tolarjev po tečaju 2400, v petek v vrednosti 40 tisoč tolarjev po tečaju 2000, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 1950 ob prometu 45 tisoč tolarjev. Enotni tečaj redne delnice Intara je padel v sredo s 3538 na 3530, ko Je bilo za 71 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 3560 ob prometu 78 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 3525 (141 tisoč tolaijev), V torek je enotni tečaj redne delnice Rogaška padel s 308,4 na 298,7, ko je bilo za 358 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 340,0 ob prometu tisoč tolarjev (3 loti). V četrtek je njen enotni tečaj padel na 300,2, kojebiloza ISO tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 294,0 ob prometu 261 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 271,2 (217 tisoč tolarjev). OTC - prednostne delnice s prednostno delnico HB Brežice Je bil v torek prijavljen aplikacijski poselvvrednosti 15 tisoč tolarjev po tečaju 3036, naslednjega dne je njen enotni tečaj neznatno porasel na 3037, ko je bilo za 49 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa se vrnil na 3036 (15 tisoč tolarjev). V četrtek Je bil s prednostno delnico KBT 4 prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 3.4 mio tolarjev po tečaju 40000, kar predstavlja porast tečaja za 5500 tolarjev. • o ■ J ■ o |!w Borzna kotacija B -prednostne delnice Računalnik da ali ne? Pomen računalnikov je v našem času izredno velik. Brez njih so finančne organizacije ohromljene, arhitekti, tehniki in pisatelji počasni, državna uprava nemočna, poslovodni organi brez kompasa in prav zato jih sreču-jemo povsod, Č^ajje pogosteje tudi doma in zagotovo v šoli. Toda računalnik je le orodje, ki brez vas nemočno leži na mizi, polici. Da bi ga oživili in izkoristili v svoj prid, je potrebno znanje in obvladovanje različnih programskih orodij, S temi orodji boste lahko ustvarjali ali delali, pisali, preračunavali tabele, načrtovali ali risali, komponirali in opravili marsikaj drugega. Pravzaprav so možnosti neomejene in čudovite. Čeprav je računalnik že zelo povezan z našim vsakdanjim življenjem, je pričakovati, da bosta miška in tipkovnica z ekranom čedalje hitreje izpodrivali Še tako sodobne pisalne stroje, namizne kalkulatorje, šolske učbenike in svinčnike. Ni dvoma, da sodobna računalniška tehnika prinaša tudi vrsto novih problemov predvsem glede vpliva na počutje in zdravje uporabnikov. jevalnikih, kot so Wordstar, WordPerfect, Arni Pro in druga. Kaj potrebujemo za delo z Win Wordom? _ Za uspešno učenje in uporabo programa Win Word je potrebna naslednja strojna in sistemska programska oprema; • PC-računalnik s procesorjem vsaj 386, zelo priporočljivo pa je imeti procesor 486 (ali seveda boljšega). • Vsaj 4 MB RAM-a delovnega spomina, sicer se delovanje Če programa zelo upočasni. WinWord omogočat^ vo podatkov med njim i® - Urejevalniki besedil CMti prvih bo«; Delo s preglednici - tabelami a Na voljo je več orodij, ki omogočajo ob računskih preglednic- , znani proKrami, ki dei^-grafičnem okolju AVindor« Excel, Quattro pro for^ dows in Lotus 1-2-3 fof < jT dows J Excel 5 je tačas eden Ših programov za obdels* glednic - tabel, Za razumevanje in Excela je potrebno le predznanje uporabe Windows, tj. le nekaj d .( nega dela v tem okolju- ' g,' obvladajo kakšno dru^^d, cijo Windows, imajo predznanja za začetek j Excclom (izobraževani® aplikacije poteka na B2' i nalniško izobraževanj^)' V računalniških cah so lahko med dm^ dilo, številke, formule’’’ Uporaba preglednic na povsod tam, kjer 4^“' ’ daj uporabljali kak^®”)?’ način preračunavanJO'^^ statistika, planiranji o()računi, kalkulaciji ’ ceniki, stroški, transi'^- ravi podobno, 44. Namen vseh tabel s P । je njihova obdelava, vanje za vnaprej trebe. V Excelu pa l®’** [jf late še eno vrsto baza podatkov. Se za to pa je aplikacija kateri bomo še spreju^jf; nadaljevanju tega pf’ Izmenjava podatkov ' lom in Accessom je J dsebojne kompatibilne^^ prijetno in elegantno Povedali smo, daj®^ nost aplikacije navanje. V ta namen >' jenih preko 300 funt^^b^jcP’ cije lahko razdelimo dročij; matematične m metrične, statistične, t®* ij finančne, amortizaciP^ ženirske, datumske, 1°^ fu* druge. Bogdaf) Nadaljevanje POOBtAŠČENI PRODAJALEC FIRME h^CROSOFT siMvmiaa waitD a« + aa sit etn* »o biaz PD „37,M0#*SIT n stoletnici rojstva Slavka Osterca M) idn u» iio‘ dni jj* kulturna obzorja Veržejski Slavko ^Tam, kjer Mura v tiho noč šepeče, kjer narcisa v maj se zastrmi, jer se polje v rosi zaleskeče, .^Veržej naš ljubeznivi stoji. d*’ Veržej prleški pesnik Minko Golar. In v tem Veržeja * veselimi 11, J prleški pesnik Minko Golir, In r tem Veržeja ju inslcJad”t Sla>kn Osterc, glasbeni pe- , n I fsierc, giasoeni pe- _p.vu Avv leu Stanikove- iu'. skladatelj. Starejši domačini se l» ume sd« P® pripo-Ff Lujieka, ki so ga doiivljali kot sebi ena orerasel ne samo Hdevanju drugih začeli ravedati, da je njuioi' vrti evropskega !?* j ’^n,tiske, temveč tudi slovenske meje in se p . jp takrat še !()tS 1 glasbenega ustvarjanja v času neoklasicizmm -njtjčno sprejemali, pUf eksperimentalno smer v glasbi, ki so jo „„„ končno pa priznali Osterčevft vsUrm" ,tfll ■VS !)J‘ .V# jfll a£? :iif m« [J J])’' t r- pinuau Osterčevo veličino, n svoji® 6**' « Ja tudi v zgodovini glasbe uvrstili na mesto, w » * ^btniin ustvarjanjem zapisal že sam. Veržejci radi govorijo o Ostercu kot o šegavem človeku, čigat duhovite domislice so jim dolgo ostajale v spominu, Kot eden od štirih oU''’' ” kmečki družini Stanjkovih je prebil veliko časa ob Muri ali v njej, Kjer se je kopal ali lovil ribe. V šoli se je izkazal kot dober vadeč in oai*-— Štirih otrok v telo- ,.uv uooer telo-'suec in odličen matematik. Pravijo, da ni rad pel. Silno rad pa bi imel ustno harmoniko, in to je 1 nekoč na mikbvv-'- ■ 1 v-- tudi dobil. TL na mank— .jK* r>a mariborskem oleseni škatli je ’l 1*1' [1* ,i.B l).' !ll’ 1'^* .s dp Ji šen blok ali desko in notni papir. Pri komponiranju ni imel ob sebi nobenegainštrumenta. Kakor se je v njem porodila nova melodija, tako jo je zapisal v notno črtovje. Župančičevo Barčico in Na poljani je priredil za mešani pevski zbor ter ju poklonil Franju Kozarju, ki je vodil po več ur. Tudi za verzejske tamburaše je harmoniral več pesmi. Vse to je delal kot samouk, vendar je bila nadarjenost že tako očitna, da je odšel iz Celja, kjer Je bil učitelj, v Prago, ki je bila takrat središče ustvarjalne in reproduktivne glasbe. V želji po svojim učencem. Po vrnitvi iz Prage je namreč postal izjemen glasbeni pedagog na ljubljanskem konservatoriju. Leta 1963,23 let po smrti Slavka Osterca, je bil v bližini njegove rojstne hiše postavljen doprsni kip v spomin slavnemu rojaku, v tam že redno nosil s seboj. Leta 1914 je maturiral, naslednje leto pa je bil kot oficir že na fronti. Po razpadu Avstro-Ogrske pa se je priključil Maistrovim borcem za osvoboditev slovenskega dela Štajerske. Tako je lahko nastopil učiteljsko službo šele leta 1919. Takrat seje tudi začelo njegovo ustvarjalno delo na glasbenem področju, Franjo Kozar, učitelj v Veržeju ter dolgoletni idejni in organizacijski voditelj vsega kulturnega življenja v Veržeju, tudi sam ljubitelj glasbe, je dejal, da je v začetku aprila je bil v Viteški dvorani ljubljanskih križank mednarodni muzikološki simpozij z naslovom Glasba med obema vojnama in Slavko Osterc. S poklonom Ostercu so obenem odprli desete jubilejne Slovenske glasbene dneve. Referenti na simpoziju so prinesli na piano nova dejstva iz slovenske kulture, predvsem taka, ki so povezana z življenjem in deloma skladatelja Osterca, Dr. Primož Kurent je menil, da vrnitev Osterca iz Prage, kjer je študiral, in njegova vključitev v slovensko kulturno življenje pomeni'mejnik tako za slovensko kulturo kot glasbo. Jirži Wysloužii iz Brna je natačno proučil češke vire, ki omenjajo veržejskega rojaka: Osterc je v Pragi študiral od I. septembra 1925 do 28. junija 1927» med drugimi je bil njegov učitelj Aiois Habe, ki ga je pritegnil s svojim radikalnim levičarstvom, praška kritika je Osterca po izvajanju njegovih del povezovala s Habo in Schoenbergom. Vera Vjsloužilova je po Osterčevi korenspondenci ugotovila, da je bil proti preganjanju Zidov, da je bit izredno delaven in človek odkritega značaja. Dr. Ivan Klemenčič je ugotavljal,: daje Osterc močneje pripadal neofclasicizmu kot ekspresionizmu, sploh pa da je bil zdaj v eni, zdaj v drugi polarnosti, Niall O’Loughlinje analiziral Osterčevo opero Krogskredo.ilr, Andrej Rijavec gaje prikazal kot dopisnega učitelja komponiranja, v spominu sta ostala udeležencem simpozija, kot poroča Delo, tudi referata dveh najstarejših Osterčevih učencev, Marijana Lipovška in Pavla Šivica. Te dni je bila v Mariboru krstna izvedba Osterčevo opere Krog s kredo. Dirigent je Simon Robinson, režiser Franjo Potočnik. s, SMEJ I J i 'I Kip Slavka Osterca na veržejskem trgu je delo Marjana Keršiča. novih izraznih sredstvih seje vpisal v poseben kurz dvanaj-sttonske in četrttonske glasbe pod vodstvom Alojza Haba. Zavestno je stopil na nova pota komponiranja. Materialno mu je pri tem pomagal dr, Milan Ašič iz Maribora, pri katerem je Osterc našel svoj drugi dom. dvorani kulturnega doma pa je bila odprta spominska soba. Ver-žejci so se takrat z večjo slovesnostjo oddolžili svojemu Luj-zeku, ki je postal evropsko priznani glasbenik. Od takrat naprej se vrstijo v Veržeju Ostercev! večeri - glasbene prireditve v mesecu maju. Osterc vedno pisal note, ko je prišel domov na počitnice. Večkrat je sedel na robu podstenja pri hlevih, imel na kolenih kak- pevski zbor v Veržeju. Ko so ju leta 1922 izvajali, je Osterc igral prvo violino. Doma na počitnicah je igral na violino vsak dan Osterčevo glasbeno delo je bilo vsestransko - tako v operni, zlasti pa v simfonični, komorni in vokalno-instrumentalni glasbi so se pojavila pjegova dela, s katerimi je odpiral nova pota sebi in Osterc Je bil umetnik, ki se je zavedal, da ga ljudska množica ne more dohitevati in razumeti. Vendar ga to dejstvo ni zaviralo na njegovi glasbeni poti. ANGELCA FRAS Kultura proslave kot M akupunktura zgodovine ---- :-- -— preostale Slovenije ne bi odšel, nike in bo vznemirila javnost, '---' ■ ■ ’ ’’ ” ’-.. “ Naročnik je soboški župan. Pri slavilni publikaciji dali naslov Ruski oblak? Duško Šarotar: »Ne, nikakor ne mislim, da je za osvoboditev zaslužna samo Rdeča armada, niti samo naši borci, ker ne gre za to. Ni mi do glorifikacije ene ali druge strani, gre zgolj za dejstva. Dejstva, fakte, ki so takšni ali drugačni. Torej fragmentarni...« dbah, uvajam postmodernizem, pa naj si bo, karkoli že je. Glede nevtralnosti pa: sem bolj Max Weber kot režimski zgodovinar. Tudi umetnik, literat. Sprašujete o praznovanju, to je prav gotovo zadnje in rad sem pri vseh zadnjih stvareh. Stoletnice druge svetovne vojne ne bo praznoval nihče več.« Za dejstvom, da je bdo ^jer je bilo najmanj partizansK g *^dpora, kljub temu osvoboje slovenslfri kjer i 1 Tiov J?Pi^a osvobojena ll*i Sst.ii n? J » e E* I so z j® daje milost II ^^torjem >SJ?i''«>i ».h.?”?' »»i««" teta '»Meta? 'Njihov® bo?"* ilonesek ■‘"Sl!,’"« “ točki , t v f' ■tl Ižte ‘odke seje snje proslavljal. e- kvalificiralo K J f’ r' * t it 1 Vnvzapiav 5 nevaren, ker z borci demirimta tudi zgodovino .Narod brez mita pa je slaboobstojen. Nemara jc ee\o neoobetojen? Ker je šlo za prvo iz niza slovenskih proslav tib Vi. obletnici konca druge - -tovne vojne, je potrebno iz dogO' dka potegniti nauk. ^sa tast pa borcem. KolšKot btej so se odločili za gverilo pto-t' lašizmu, toliko globlji zgodo-vinski čut jib odlikuje. Brez na-^alnjega; po njihovi zaslugi sme-jn n%i državniki na letošnjih proslavah konta druge svetovne voj-he stati med tistimi, ki so zmago-valci druge vojne. V zgO'' štejejo samo zmage, tudi v pi. prav v Evropi, v zibelki skekulture,ki je, oh, sinonim za veliko kulturo, za najvetjo kulturo, tako veliko, da si od časa ; J® njihov oorci poseg je sve- JO Pi. 'JO ^godo- Zgodovini v Evro- . ' svrop-'. sinonim - do Časa zmore očitati evrocentri-zem. Borci so ubranili in ohranili evropsko kulturo. Vsa čast jim tudi zato, ker so vzdržali in sedeli do konca v tistem mrzlem pišu pred soboškim grajskim portalom, kjer je bila v soboto na večer, 8. aprila, zadevna proslava. To so korenike. Kaj so naredili mladi scenaristi? Nič drugega kot to, da so spet enkrat odprli kako soboško balkonsko okno in stopili na balkon - pred leti so tako napravili, ko so posnemali Tkalčevo razglasitev Prekmurske republike, z balkona današnjega hotela Zvezde, takrat Dobraja - prebrali nekaj stavkov in zraven projicirali na tam zraven obešeno platno filmski obzornik iz leta 1945. Igralec Dario Varga je torej z balkona soboškega grajskega portala prebral nekaj vestičk iz časopisov tistega časa, ko so odkrivali spomenik zmage v tem mestu, in kratko reminiscenco absolventa Duška Šarotarja, ki je v slovenskem filmskem arhivu tudi izbrskal filmski obzornik o odkritju spomenika, bilo je avgusta leta 1945. Filmčku so primontirali nekaj posnetkov po nebu plavajočih oblakov. Projektu so dali naslov Ruski oblaki. To je vse. Vse drugo se je podalo iz spremljajočih dogodkov, inscenacija je delovala kot katalizator in inducirala spoznanje, da so Prekmurje osvobodili rdečcarmisti in da potemtakem okupator tudi iz če se ne bi Rusi približevali Berlinu od vzhoda in zahodni zavezniki od zahoda. Tako kultura relativira herojstva in zasluge ter napeljuje zgodovinski spomin, da stopi z bojnih poljan za zaveso pozabe. Naposled je res vseeno, na čigavi strani je kdo bil. Čeprav je to surovo. Za mitsko obdelavo bo publikaciji gre za nekakšno monografijo o soboškem spomeniku zmage, spomeniku, ki pri intelek-tulani javnosti žanje afirmacijo, čeprav seje spremenil sistem, katerega ikonografija je na njem očitna. Nadaljnja stoja nespre-menjenga spomenika namreč strašno godi intelektualskemu -i 1 že, toda fragmentarnosti nasproti stoji petdeset let preteklega komunističnega režimskega zgodovinopisja, ki je spomenik in vso njegovo konotacijo krepko vključevalo v ideologijo sistema. Se vam ne zdi, da je mogoče takšen način zaznamovanja petdesete obletnice konca druge svetovne vojne, kar je bolj nevtralna opredelitev praznovanja, razumeti kot latentno nadaljevanja starega, pri Čemer je sklicevanje na umetniško nevtralnost samo izgovor? »Če se vrnem k »ruskim oblakom«: razumem jih točno tako, torej kot fragmente in ne kot petsedet let režimskega zgodovinopisja. Govorim o velikih zgo- Naročnik vam ni svetoval, naj ne zavzamete aktualne in kritične distance do simbola? F Ruskem oblaku, torej vaši publikaciji, v n ičemer ne problematizirate režima, v imenu katerega in za katerega je bil spomenik postavljen? »Nihče mi ni ničesar svetoval, niti pomagal soustvarjati. Gre zgolj za »otroka« na sipinah spominov. Brskam po izgubljenih školjkah in se fasciniram. Ne nad preteklim režimom ne nad imeni, samo duha takratnega Časa hočem predstaviti. Na naslovnici je elipsasto okno, ker se mi zdi elipsa popolnejša od kroga, in oblaki popolnejši od forme spomenika. Š. SMEJ kulturni koledar Križec protestantske cerkve v vizirju kremljevskega zidnega zobca na soboškem spomeniku zmase. aluzijo aa Martina Luthra: »kot roža v križu vpričnosti«. Fotografija; Duško Šarotar kmalu potrebno izbrati kaj drugega. Miti malih narodov so malo-obstojni. Zbledijo že ob nevtralni uporabi dramaturških sredstev. Ruski oblaki nad Soboto Duško Šarotar, absolvent filozofije in sociologije na ljubljanski Univerzi, je za prireditev proslavljanja »50-obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom in osvoboditve Prekmurja« pripravil publikacijo, kije presenetila naroč- kredu, da zgodovine ni dovoljeno brisati. Komunizma ni več, nihče ga menda ne jemlje resno, Šarotar je na prvi pogled napisal odo spomeniku - kije v zavesti ljudi prav simbol sistema - in jo izdal v zelo domiselni opremi. Takih fotografij spomenika, kot jih je posnel, doslej še nismo imeli. Vendar označevalci niso v običajnem razmerju z označencem, pomeni imajo sopomene in obpomene... Kaj, mar kačele reči, da je za osvoboditev Prekmurja zaslužna samo Rdeča armada, zakaj ste RAZSTAVE: V Pokrajinskem muzeju je na ogled prenovljena razstava Drobci nekega vsakdana - srednjeveške in novoveške najdbe iz Koroške. Štajerske in Prekmurja. Razstava je na ogled do konca aprila vsak dan razen ponedeljka in nedelje od 10. do 12., ob četrtkih tudi od 16. do 18. . LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski akademski slikar Laszlo Nemes. LENDAVA: V galeriji hotela Elizabeta razstavlja slikar Janez Knez. MURSKA SOBOTA: V gradu je razstava starih knjig, raritet iz zbirke županijske knjižnice Deak Ferenez iz Zalaegers-zega. GORNJA RADGONA* V muzeju (Špitalu) razstavlja slikar samouk Branko Borko. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske razstavlja akademski slikar Mitja Stanko Iz Radenec. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja slikar amater Zdravko Luketič iz Maribora, PRIREDITVE LENDAVA: Lendavska 2KO (Rajko Stupar) razpisuje srečanje folkornih skupin kot proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, kot se po novem imenuje dan OF, Prijavnice je potrebno čimprej poslati na Partizansko 2 v Lendavi. J 12 vestnik, 13. I* £> i 3 I f i n j zvezde vam kažejo /S-’ Ona: Prevroča Čustva se ti bodo Še precej maščeva-'Tt' ' I®- saj boš krajši konec potegnila prav ti. Še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprava in vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo odnesti celo kožo. d . BIK ' ) Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel preveč mamljiv nar smeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravi- la nekomu povsem drugemu. On: Tokrat je na tebi vrsta, da dokažeš svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boš moral svojo pravo podobo, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, dajo izgubiš. .-■_v DVOJČKA 'i Om; Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben iz! 1 govor ti ne bo k^ prida pomagal. To, kar si si skuha- '■ ' Ih. boC morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. Od: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Uresničitev poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. RAK Ona; Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le na najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavate. za hrbtom pa bodo govorile povsem dru- gače. On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerico se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela niti ona, še manj pa ti. LEV Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boš moral tokrat potruditi predvsem ti. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči. DEVICA Ona: Pusti zlobna obrekovanja in se posveti rajši pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla prehitro, četudi se boš na vse kriplje poskušala upirati. On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani, To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi tudi za finančno plat. Ml TEHTNICA \ Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne te bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo y enostavno podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje lo- prizadevala izvedeti njegovo ime, ti tega ne bo uspe- u Ob: Tudi tokrat ti bo uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Drugi sc bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil svoje in sc Še naprej prav imenitno zabaval, ' ŠKORPUON Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela, V službi te čaka prijetno presenečenje. Ob: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... CTRELEC Ona: Nenadoma sc bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve, Postavi sc ji po robu, saj ti lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetavno razmerje. Oi: Glede na to, da zelena barva pomirja, bi bito dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje!... KOZOROG Ona; Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak sc posveti raje drugim, veliko realnejšim In dosegljivejšim ciljem. On: Nekdo, o katerem nimaš ravno niti boljšega mnenja, sc bo izkazal kot izvrsten prijatelj. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj si bosta zaradi spodrsljaja bližja. Ne pozabi na pomemben sestanek! , ©VODNAR Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more _______ pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem videzu in razpoloženju, kaj hitro pa bodo rezultati tudi drugje. Od: z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk starega Prijatelja, ki ti bo prinesel še presenetljivcjSc novice. JK Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. Od; Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar bi tako rad imel... Upaš sicer lahko, vendar vedi, da se bodo tvoji upi uresničevali dokaj počasi. Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še aduti ne zgodi se vsak dan Štirideset mučencev in še eden T ii Janko je tega Jutra vstopil v pisarno s spremenjenim videzom, imel je zabuhlo desno ličnico, levo stran Čela pa Je imel preklano. Videti Je bil slabe volje, sicer pa, kdo ne bi bil. Sprva smo vsi zarotniško molčali. Mica je opletala s priborom za kavo s takšno lahkoto, kot kakšen šahovski prvokategornik opleta s kmeti in tekači. Drugi smo gledali ali vstran ali r časopis. Končno Je le Zožo, kije leto starejši od Janka, torej nekakšen njegov pokrovitelj in še kolega povrhu, prekinil mučno tišino: »A si se tepel?» Cene Je bolj zase zamrmijal: »Ni se tepel, ampak so ga tepli.» »Ne, ko sem v shrambi pospravljal, sem se udaril v podboj,v Je Janko jel razlagati vzroke svojega gorja. vJmate pa hudičevo ozke podboje, eden te trešči z leve, drugi z desne, v Je mrmral Cene bolj zase. »Kaj praviš ?» je vprašal Janko nekako ihtavo. »Nič, danes moram še nekaj pripraviti za tastarega.v Mica in Mimica sta ga obsipavali z uvidevnimi frazami. Mica mu je takoj prilila še požirek kave. Tedaj Je vstopila Renata iz saldakontov. Pogled ji Je takoj obstal na Jankovi razbiti betici. Videti je bila na moč zadovoljna. »Joj, gospod Janko, kaj pa se vam je pripetilo,» Je sladkobno vprašala. Janko je ponovno pričel tveziti svojo prisiljeno verzijo o nesrečnih podbojih. Potem je vstopil še boter, češ dajo je tajnica nekam mahnila, zato ni dobil kave, mogoče bi mu mi pomagali, če je ostal kakšen požirek. Prepričali smo ga, da Je ostala le usedlina, vulgo Imenovana ‘zoc, tega pa mu ne moremo ponuditi. Zadovoljil se Je s pripombo in se prešerno zarežal, ko Je opazil Janka. Takoj ga Je režeč se od ušesa do ušesa vprašal: »Pa menda Ja niste spet trčili p podboj?» Janko Je spreminjal barve kot hitri semaforji, končno pa se Je ustalil na sivo zeleni. Povedal Je tretjo različico dogodka s podboji. Boter Je bil navdušen. Potem Je prišla še tajnica tastarega, Jožica, nekaj je potrebovala pri pravnikih. Tudi ona je bila videti navdušena. Janku se ježe zatikalo, ko je pripovedoval četrto verzijo mučnega dogodka. Janko je komajda Še premagoval bes, ko Je odšla, je začet sikati- »A človek res ne more imeti malo miru, vsak bedak se mora vtikati p tuje zadeve tam, kjer ga čisto nič ne srbi.» Tistega dne je bilo kot p norišnici, ljudje so vstopali drug za drugim in vsakdo Je vprašal Janka po vzrokih. Janko je čedalje bolj netolerantno pojasnjeval. Cene je ves čas nekaj mrmral, tik preden smo šli na malico, pa Je rekel naglas: »Kaj bi se slepili, dama te je na gobec, pa basta.» Janku se je razvedril obraz in od tistega trenutka naprej je bil mir, nihče več ni drezal vanj. Kot da bi bila zadeva končana. Kasneje je vstopilo še nekaj ljudi, nihče se ni več zmenil za Janka. Podplat je koža čez in čez postala, ne straši več je trnovka bodeča, bi rekel pesnik. Janko pa je preprosto rekel: »Kaj pa, če bi pristavili še za eno kavo?» BOR/VOJ REPE Na gprotolejtje pred pedesetimi lejti so okupejrane Prlekije strejlali prejk Kure s šteroga so Rusi Nemce že stirali. drujgimi granatami Atere go apadnole na spadnola tudi, na vhod oštarije Flisar Kocljevoj ulici. Špiiteri od granate so tlemci imei i —- v r-.-- J Tak 0« Soboto, ( v 'UlA,/ tdijig ■teli prej k ceste jr pa napravili lujknje v fasadi ize, štera ešče zdaj stoji, pa na šteroj so zleteli " ia eS«e i" vidne vse lujknje od Spliterof. obslužavlemo pedest lejt od tistoga mau, zdaj glL) tej sledovi dokaz, ka je v tej pou stoletja sl K* ka bi kakšo stvar v red ne j dregno na to j iži , na dl Kajtst? sEVdi v *■-- — Zatou je ta iža tretja turistična znamenito«^ Soboti. Ta znamenitost je lejko tudi nevarna. *. rl na tqj iži so že tak nevarno v razcveti, ka saki čas obrne na cestni kraj, pa kuni iini' zrugade. Drujgi, ka namejni spadnoti na I kraj je menje nevaren ka se tan aUK" lE^ Invazija Rusov Avstrijski turizem kuje lepe denarce od novopečenih vzhodnih bogatašev. Njihovo število ni veliko, samo dva odstotka I48-mi-lijonske Rusije, Toda njihove denarnice so debele, kajti ruski povzpetniki so tudi po zahodnih merilih izredno bogati in zelo radodarni. Za avstrijski turizem so trenutno najbolj donosni gostje. Lani je imela 56.000 obiskovalcev iz Skupnosti neodvisnih držav, med njimi okrog 50.000 Rusov, Več kot polovica je stanovala v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami in izključno v imenitnih turističnih krajih. Rusi so počitnice postavili na drugo mesto, na prvem pa je bilo nakupovartje, da bi domov odnesli čim več stvari, ki jih tam ni mogoče kupiti. Rusi so v Avstriji v povprečju pustili več denarja kot obiskovalci iz drugih držav. Z nakupi za 4500 šilingov so bili pred Tajci in Nemci. Njihovo največje zanimanje je veljalo modi, uram in kameram. Pri tem Rusi niso prav nič barantali ali iskali popustov. Sloj novih ruskih bogatašev sestavljajo predvsem črnoborzijanci in drugi, ki kujejo dobiček iz kaotičnih reformnih razmer. In za take tudi v Avstriji velja stari tek, da denar ne smrdi. stanovalci giblejo, šteri tudi zdajšnjin dobro najemnino plaČUvlejo, za Stero si prejk po parceli skouz zaraščeno puščavo pout TZii sekati- Ka bi ta arhitektura zanimiva bila, je na dvoriSčnon kraji vb lastiu** morti’ sekit« pa s esee •3 ruševinami dvoriščne zgradbe, 3 Stere raste trt>' -se prepleta po bližanjon drevji, tak ka n® j vijdi ekstra fajn, kak z drevja grozdje ižof je tudi haustor, Ste rog a nosilni zid 3« razpoukani, zavolo novogradnje v bližini, P« ne vdpa pod nj in iti. Tou ižo bi tUdi lejko I Spomeniško varstvo prej k zou, v n jo j je bila 1 komanda, pa te ešče ruski Štab, pa je eSCe ed"J 5 vsega notri, V ton časi začnejo v8 gnati 3 vsega notri, V ton časi začnejo v8 gnati 1 kiplive, štere cejlo poletje davlejo okolici - V št-bk iža videz zelenice edine med vse j mi J Šteroj ne parkejrajo osebni avtoji. Brat D* j Viseča oblika protesta .Si v - T0VIMOMi«lTl 1 (I Borci za pravic« “ osveščanju javnosti n« sredstev. Njihov diti pozornost, kar nu gotovo uspelo. Tt^i izt* nu gotovo uspoiv. - v J.. 1 Umkajšnjega dnjšwa nju živali so se in sc privezali na droS*^ stave pred nekim raziskovalnih laboratorij' j ravna z živalmi. S teit^J pritegnili samo po^o^ pniegniii samo pvf''-" šljenikov, temveč tuoi p _ za njihovo obliko imela razumevanja- drogu za zastave so kršitev javnega stnike strpali v zapor- r : taka! Iram kirO Iti jisOrta I* javil piejHHVd st-*'.* ,r„ sa rt 1 melJit z isl^ubikusi^ Sfripjai seje tom ir ar: :he 4rža*^ "d družbe, kt naraM- meso ustreza rib. katerih okC. Sčajo šiitski J. njena družba je ii,^ kot strokovnjak« mnenje o -(rili morskih psov, hi P® op v Perzijskem zal*’™ I ansken lunrju- AMrAK se te -DAVI • 9^ < rza s I 5 v 4'r ' /J? r 1995 13 za vsakogar nekaj t lil Zdravniški nasveti Ureja: prim. dr. Jože Zadravec I j« lili »I lij td i» ( Gripa zelo pogostiiiij vprašanji, n Sl Jih zastavljamo ... -—JTzvezizgri-, Ts^ dve izstopata po pogosto-<^pa tudi po težavnosti, kako pravUen in enoten odgo-hdlnii ali ima določenimi bot jdl 1* ‘^1 v id G" i:* itl- 1” ,"''‘“"Ul" TOlezenskiml res gripo, nič lažji pa ni E..- ™^^®^8OTornavpr»-M^**'.’J®8fWateŽka bolezen. ™’*'!>'P«jnio,daJetakoJe-leiezni**' ‘ti od »1« ’ se bo z njo večina gotovo še srečala « srečala - — ..I. Jiiviua. Tfinis infi“ j" povzroča na- ki jo povzroča :i t* tt 4» M tu i' t približno tako '"^'^tnicrrli. V ^^nii vinisi ^Pfeminja,! se ^lo težko ga jc P rim c rjav L z dru' se izredno uspešno Sl nadeva vedno nove ntaslR ,. veano nove *®Wkdai HiT ’ P’ j« SotMnitom J j'!™ "jegovim ^Pi^meni ™tis malo a., . ‘wleva nrehivaut,,« t. JI rd ir tl Dastanei; ‘hladno potrebno vsaj Se '^^»Make epi-20% vseh pa se Virus temeljito •IjJeklo — ™ vreinB spremeni, kar se zgodi redkeje, nastane pandemija gripe. Takrat se bolezen ne meni za nikakršne zemljepisne meje in zajame praktično ves svet. Zadnja pandemija je bila teta 1977, najbolj razvpita pa tista, ki je takoj po prvi svetovni vojni terjala dvajset milijonov življenj. Stari viri pa pričajo, da gripa spremlja človeka že od pradavnine. Gripa se prenaša med ljudmi s kihanjem in kašljanjem - v kapljicah, ki jih s tem izločimo, je virus. Manj pomemben je prenos z dotikom in prek predmetov, Virus se naseli v sluznici zgornjih dihal (višje od sapnika), redkeje pa v pljučih. 1 do 3 dni po okužbi se pojavijo prva znamenja bolezni: mrzlica, glavobol, utrujenost, močne bolečine v mišicah in križu, kmalu nato pa Se pekoče bolečine v očeh, hripavost in suh kašelj. Ob tem se temperatura povzpne do 40 'C, Skozi nos dihamo sicer oteženo, vendar nahod ni v ospredju. Suh kašelj spremljajo bolečine prsnice in pekoče bolečine v grlu. Bolnik izgubi tek, lahko tudi bruha. Ko pregledujemo bolnika, vidimo rdečico lic, vnele očesne veznice, otipamo povečane vratne bezgavke, pri nekaterih bolnikih pa ugotovimo tudi spremembe na pljučih. Vročina je tshna ^B!!1!5bltedna d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 * i i; j I L l t I G (j •tl ! I| I bs? talnih oblog in preprog, 2pi lepila, orodje, vijaki in okovls. **^JRGOVINA: ; semena, sadike, grtofllBH knrtlla-•^otorna kosilnica samo 29.003SlT. ^®selimo se vašega obiska! sedita.-n.------- NSISNM v ■''"O"« ‘^^ske Zabavne glasbe 7 veučastnih Mindt ' Mr, PiHtdHt Ufa L - Andrej Širm TiHon 6 7, t... ’ ■ ifu« inhi.A. — UEAisSi: 3 USčMtoN, m noč likre PUniki “pod Vuib«u ' Ak.*.!. Kttpoa š - ■viUa IMS, u ibIov: Mink* Soboti, u alubcat UtMct. st. 15 '«klTbl naslov; običajno neprekinjena in visoka tri do štiri dni, redkeje dlje. Smrtnost Je okoli 1 %, lahko pa je večja pri starih ljudeh, ljudeh s kroničnimi srčnimi in pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, kroničnimi ledvičnimi okvarami, rakastimi obolenji. Bolj ogroženi so tudi dojenčki in nosečnice, ni pa zanesljivih dokazov, da bi virus poškodoval plod noseče matere, če Ic-ta zboli za gripo. Pri sicer zdravih ljudeh bolezen preneha po enem tednu, pri zgoraj naštetih ogroženih skupinah pa traja dlje, tudi njen potek je hujši, vročina dolgotrajnejša, kašelj izredno moteč. Vsi zapleti so pri teh skupinah pogostejši. Pljučnica sodi med najpogostejše zaplete, zanjo so od vseh zgoraj naštetih ogroženih skupin še posebno dovzetni bolniki s kronično okvaro pljuč, srca in srčnimi napakami, Pljučnico lahko povzroča sam virus, ki se je naselil v pljučih - takrat splošni znaki gripe dolgo ne prenehajo in se celo okrepijo, temperatura tudi po enem tednu ostaja visoka, pojavi pa se tudi občutek oteženega dihanja. Lahko pa bolezen toliko oslabi imunski sistem (virus pa poškoduje dihalne poti), da je odprta pot običajnim bakterijam, ki povzročajo pljučnico. Taka pljučnica sc pojavi Selc, ko je gripa skorajda že prenehala. Med redke, a usodne zaplete sodita še vnetje možganov in srčne mišice. Pri otrocih sc včasih pojavi hkratna prizadetost jeter in možganov, domnevajo pa, daje poleg same gripe za ta zaplet odgovoren tudi aspirin, zato ga pri otrocih med gripo ne dajemo. Vzroka bolezni ponavadi nc zdravimo, kajti protivirusna zdravila so redka, rezervirana za ogrožene bolnike in bolnike z zapleti. Imajo tudi precej nezaželenih učinkov. Antibiotikov ne predpisujemo, koristni so le, ko sumimo, da gre za bakterijsko pljučnico, ki smo Jo že zgoraj našteli med zapleti gripe. Tako pa po navadi le lajšamo težave. Priporočamo ležanje, dovolj tekočine, pri temperaturi nad 38,5'C dajemo zdravila proti vročini (npr. lekadol, panadon), ki lajšajo tudi mišične bolečine. Odrasli lahko vzamejo tudi aspirin. Zdravnik lahko ob hudih težavah predpiše tudi zdravila proti kašlju. Gripo lahko tudi preprečujemo s cepljenjem. Svetovna zdravstvena organizacija ima po svetu številne laboratorije, ki spremljajo spreminjanje virusa in tako pomagajo pri izdelavi cepiva, ki povzroči imunost pri 70-90% cepljenih za dobo tri do šest mesecev. Cepimo ponavadi v novembru. Cepimo osebe, zaposlene v zdravstvu in prometu, ter ogrožene skupine; - bolnike z boleznimi srca in ožilja, - bolnike s kroničnimi pljučnimi obolenji, tubcrkolozo, bronhialno astmo, - bolnike s kroničnimi obolenji ledvic, - bolnike s kroničnimi živčno-mišičnimi obolenji, - bolnike s kroničnimi presnovnimi obolenji. Bolnikom, ki so na cepivo preobčutljivi, lahko med epidemijo preventivno dajemo protivirusna zdravila. Pri vsakem posameznem bolniku bi bilo zamudno, zapleteno in predrago z laboratorijskimi preiskavami dokazovati, ali Je res virus gripe povzročitelj njegove • bolezni. Po poteku bolezni pa gripe tudi ne ločimo zanesljivo od nekaterih obolenj, ki jih povzročajo sorodni ali manj sorodni virusi, ki so celo pogosteje vzrok naših težav. Zato je bolje, da pri vseh teh obolenjih ravnamo tako, kot da bi šlo za gripo, in jih ne podcenjujemo. VOJKO BERCE, dr. med. Vestnik Kuhajte z mM Kolač s skuto in jabolki Jabolka so domače sadje, ki je na voljo vse leto. Iz njih je mogoče pripraviti okusne sladice na mnogo načinov. Količine današnjega recepta so prilagojene manjšemu, bolj globokemu pekaču. Za krhko testo potrebujemo: 35 dag moke, 17 dag margarine ali masla, 10 dag sladkorja iz prahu, ščep soli, pičlo kavi no žličko pecilnega praška, 3-4 žlice (po potrebi) mrzle vode. Za oblogo potrebujemo: 50 dag dobro odcejene skute, vrečko praška za vanilijev puding, 2 del goste kisle smetane, 4 jajca, 10 dag sladkorja, 5 dag rozin, 50 dag jabolk. . Priprava: iz moke, sladkoija, pecilnega praška, soli, mrzle vode in margarine naglo ugnetemo srednje mehko testo (da ga lahko valjamo), ki naj 1/2 ure počiva na hladnem. 3/4 krhkega testa razvaljamo v ploščo velikosti manjšega pekača in jo položimo v skromno pomaščen pekač. 1/4 testa razvaljamo v približno 3 cm širok rob in z njim obložimo steno pekača. Testo v spodnjem robu s stiskom spojimo. Dobro odcejeno skuto pretlačimo ali Tino zdrobimo ter zmešamo s praškom za puding. Ločimo rumenjake od beljakov. Penasto umešamo rumenjake s sladkorjem, dodamo še kislo smetano in zmešamo samo toliko, da se masa poenoti. Iz beljakov stepemo zelo trd sneg, ki ga zatem, ko smo zmešali skutino maso z rumenjaki, rahlo umešamo. Maso vlijemo na pripravljeno testeno podlago in Jo zgoraj poravnamo ter obložimo s tanjšimi krhlji jabolk tako, da se robovi malo prekrivajo. V srednje vroči pečici (220 ’C) pečemo na spodnji rešetki približno I uro. Pečeno zgoraj potresemo s sladkorjem. Še toplo takoj ponudimo. CILKA SlKlC Plesnobni madeži Plesnobo lahko s svetlega hrastovega pohištva zlužite z alkoholom, nato pa zgladite s poli turo za pohištvo, Plesnobnc madeže na pohištvu najprej temeljito posušite, nato pa močno zdrgnite s karbolno kislino ali lesnim kisom. Usnje za obutev pa namažite s čistim terpentinovim oljem. Plesnobo na oljnih slikah zdrgnite z mešanico iz razredčenega amoniaka in nekaj kuhane soli. Cc imate plesnobo v omarah, jo sperite z blago raztopino kalijevega permanganata. Plesnobo na tapetah pa ovlažite z mešanico iz enega dela salicila in štirih delov alkohola, pustite, da se nekoliko posuši, in obrišite s suho krpo. Plesnobe na vlažnih stenah pa se znebite, če jo zdrgnete z mešanico iz enega dela salicilne kisline in štirih delov vode. RADIO MV - MURSKI VAl - UKV 94,6 MHz (dopoldne tul SV 648 kHz) PeUelf "5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranji* kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8,10 Dopoldne na M V - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Zamuijend (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13-00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,30 Poročila - 17,00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mi« ~ 22,00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12,00 Poročila BBC -12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16-25 Obvestila - 16-30 Poročila - 18-00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19-30 Astrosobota - 22-00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8,00 Začenjamo nov dan - 8,05 Horoskop - 8,15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas -9-30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12,15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajJepie želje $ čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročita - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10,00 Poročila - 10. E5 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krfičakon, cekron pazmarelof- 18-15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8,10 LJopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10,30 Kratki slik - 11.15 Mali oglasi - 12,00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v L osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18,00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10-15 NSTSNMV - 11,15 V Živo-L-- 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1- osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15-30 E>ogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17,30 Srebrne niti - 18 00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 19.0D Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija ČcMcIi - ,5.40 Prebujajte se z nami - 7.0(1 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -9.1,5 Sedem veličasb nih - 10.00 Poročila - 10,30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12^ Poročila BBC - 12,30 [dežurni novinar v I. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Mali radio - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Sknenija. i I r| 1 I 7 I' Tkanine, ki z VZOrci imitirajo kože leopardov, tigrov, lovov in drugih divjih zveri, so letos prav na modnem vrhu. Kot dodatki - torbice, rokavice, pasovi, rute, nakit - so ti vzorci že leta nepogrešljivi, zdaj pa so še pri drugih delih garderobe. Tako najdemo imitacijo kože pri oprijetih hlačah, na jopah, krilili, ovratnikih in patentih. Z malo iznajdljivosti lahko staro garderobo popestrimo kar sami - v trgovini, denimo, kupimo blago z leopardovim vzorcem in iz njega sešijemo preprosto mini obleko, preSijemo del hlač ali '' pa z njim prelepimo oguljeno torbico. SESTArtL MARKO NAPAST GLAW0 hCSTO POUSKE atomska PEC ITAUU^ SMUČAR TOhCA mM ZEUMRU ESTONSKI PEVEC (GEORGIJI STRANIŠČE HA PROSTEM HSIK prehod DNEVA V HOC kCSTO VVZHODM SFBUI Čim KI RAD GVIhlMni F«nxau-KALSKCGA JESRtV UOHGOtU PlOČMK POfW DRZNOST AKROBATOV ROUAN ALEKSEJA N TOLSTOJA JADRANSKI OTOK KOŠČEK. Gnzuu STRUPA AIKAlOn VVQLXJI CESHJI PROSTOR 2A brlog cweu OTOK I PNKUeN Rm SLOffiC IGRALNIH um unčMdiM IME ARKTOFA NOVA ZASTEK l£HA ODPRTIMA VSTEH ST^ ISLAAJOSKA POVEST OnŽMft flAGAJMA □ 1 REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: Istniti. zvodaik, medenke, Iton, Ob, širjava, LN, Erin, Jan, ZNA, O, ANSA. liber, R. Iravadi, Nevarra, Aka, Hus. 14 veatnjk, 13. podlistki Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi V 30. letih [ Primarij dr. Jože Zadravec 19 3. P O T O V A N J E Bratonci iežijo SV od državne ceste M. Sobola-D. Lendava pri žcleznišKi postaji Beltinci. Skozi vas vodi banovinska ccsia proti Dokležovju čez Muro in tvori glavno ulico, .;d katere se desno in levo odcepita dve stranski ter se. na nasprotnem koncu vasi z njo zopet spojita. Vas ima obliko kroga s premerom 5()Gm, in je ravninska 'kknjena, z bolj ozkimi, ponavadi blatnimi ulicami ^irei pločnika. Okrog vasi so njive, nekaj travnikov ter malo hrasiovega tn akacijevega gozda. Vsak košček zemlje je obdelan, moči ir ij ni. Povprečna nadmorska višina je 180 m. Skozi vas teče potok Črnec, ki izi ira na zahodni strani vasi, teče skozi Beltince in se ned.aieč od Odranec izliva v Dobcl. Ta teče 4O0m zahodno od vasi in ob deževnih letinah poplavlja, ob .suhih pa popolnoma usahne: prav tako Črnec. Do Mure in do Ledave je 5km. Podnebje je- tipično panonsko: ostre zime in bolj vroča poletja z naglimi prehorli. Dežja navadno primanjkuje, poslednjih 7 let je bila suša, letos pa je premokro. Toča se pojavi redkokdaj. O zgodovini vasi se ne ve mnogo. V dobi turških napadov so vas razdejali. Turškim napadom so sledile epidemije, da v vasi m ostal noben človek Mnogo je trpela vas tudi zaradi krucev. Na polju meti vasjo in Dokležovjem stoji spomenik »Božja misel«, jjostavljen leta 1772. v zahvalo Bogu, ker je dva Bratončarja reši! smrti. Ko sta peljala v Gradec pšenico in v nekem hotelu prenočila, sta ob prižgani luči opazila nad posteljo viseti ostro brano. Spletla sta vrv IZ obleke in se rešila iz drugega nadstropja. Na SV strani vasi so bili nekoč veliki pašniki, kjer se je vse poletje pasla živina. Bili so tudi volkovi, ki so delali ljudem mnogo škode. Danes šteje vas 650 ljudi in ima 102 hišni številki. Pred 50 leti je bilo v vasi okrog 40 hiš. Prebivalstvo in hiše hitro rastejo, ker se je v ljudeh zakoreninila navada, da se vsak hoče čimprej poročiti in si ustvariti SVOJ dom. Pri poroki navadno odloča premoženje in malo je zakonov iz duševne harmonije. Zemljo si delijo. Posledica parcelacije posestev je obuboža nje vasi. Imajo npr. I m široke njive, kjer rasteta dve vrsti krompirja. Priseljencev ni. Nekaj ljudi se je celo izselilo na Štajersko, kjer so kupili posestva. V vasi ni družine brez lastne ali vsaj agrarne zemlje. Posestno stanje pa kaže na male posestnike. Najbogatejši kmet v vasi ima nekaj nad 20 oralov zemlje. Taka sta dva. Nad 15 oralov Ima 5 posestnikov, nad 10 oralov 12. od S do 10 oralov 47. pod 5 oralov 36. Ker mnogim lastna zemlja ne zadošča, obdelujejo poleg svoje še najemniško ah polovinsko. Število otrok v družini je precejšnje. Ena družina je z 11 otroki, ena z 9, štiri i 8, sedem z 6-7. druge imajo 4-5 otrok, le nekaj jih je z dvema in tn so brez otrok. Žene ne abortirajo. Razmerje med zakonci je pri večini dobro, nekaj mož pa pretepa svoje žene. Stanovanja so zelo različna: od lepih, snažnih, ki ustrezajo vsem higijenskim predpisom, do najbolj zanemarjenih in neprimernih. Zidanih hiš je 40, tri so iz blata, druge so lesene (»cimprane«). Zidane - novejše so krite z opeko, lesene - starejše s slamo. Enosobnih statiovan iških hiš je 50, druge so z dvema sobama. V Al so ilovnata tla. v drugih je lesen pod. Precej umazana stanovanja ima 20 družin. So tudi hiše, kjer pozimi zabijejo okna in zračijo mimogrede skozi vrata. Soba z dvema posteljama mora biti .spalnica za 10 ljudi, kr jim primanjkuje kruha, hrane in obleke. Hiše in gospodarska poslopja so pod isto streho, zidana na ključ. Največkrat ne zadovoljujejo potreb. Dvorišča so dostikrat pretesna, na njih so v premajhni razdalji vodnjak, gnojišče in svinjaki. Umetnih gnojišč je 7. silos 1. Nekaj stranišč je higienično neoporečnih z greznicami, velika večina pa je slabih, zbitih tz desk, navadno ob svinjskih hlevih prt gnojišču. Brez stranišča ni. nobena hiša. Prav tako ima vsaka hiša vodnjak. Ti so vsi. razen dveh na črpalko, odprti na ključ Globina je 2—Im. Voda je mehka, ob deževju so vodnjaki polni Ne usahnejo tudi ob iiajvečji suši. Vsaka družina-ima kravo, navadno dve, da lahko obdeluje zemljo. -Nekaj premožnejših družin ima ,1-4 krave Poleg krav ima vsak kmet po možnosti nekaj mlade živine za vzrejo, saj je krmljena živina glavni dohodek..Zadnjadeta se že da tudi precej na izboljšanje simodolske pasme. Obstaja selekcijsko društvo in nekateri kmetje so umni živinorejci. Skoda je le, da primanjkuje travnikov in krme. Ob količkaj sušnih letinah zraste le seno, otava pa izgori. Mleko se uporabi doma, ker ga nihče ne kupuje. Lani in predlanskim so v va.si posnemali mleko zastopniki mlekarne na Gornjem Krapju in so za posneto smetano najboljše kakovosti plačevali našim gospodinjam 4.5 din za liter. Pomanjkanje denarja in trga sili marsikatero gospodinjo, da ves teden odtr-guje od že itak malo mleka in pripravi do petka za soboško gospodo, pri kateri si s težavo dobi nekaj stalnih odjemalcev, za grudo kisežaka. smetano in surovo maslo, ki ga vsak petek zjutraj nese peš 8km daleč in je vesela, če se vrne z IG ali 15 dinarji. Konjereja propada. Samo še 1 kmet ima dve kobili. Namesto konjev imajo rajši krave, ki jim dajejo poleg dela še mleka. Dobro razvila je praSičjereja, nekoliko manj kokošjereja. Obe gospodarski panogi pa sta vsako leto podvrženi raznim boleznim. Redka so leta in redki gospodarji, da jim rdečica ali kuga ne bi pobrala vseh svinj in kokoši. Sadje razmeroma dobro uspeva, vendar je zaradi konservativnosti tn neznanja sadjarstvo slabo razvito. Šele v zadnjem času so začeli saditi prodajne sorte. Na vrtnarstvo se da veliko premalo. Naše gospodinje ne znajo dovolj izkoristiti vrte, zato je jedilni list kmečke hiše dostikrat zelo skromen. Starejši ljudje radi pripovedujejo, kako so nekoč jedli kruh iz koruznih storžev in ne pomislijo, da so za današnji čas prav tako, če ne Se bolj zaostali kot kmetje drugih dežel. Tu bi bila dolžnost naših Sol, da vzgajajo kmečko mladino v skrbne gospodarje in snažne gospodinje tn jo vsestransko izobražujejo. Vinogradništva ni, pač pa imajo kmetje ob hišah brajde s samorodnicami: izabelo, klitonom, jurko in šmarnico. Drv primanjkuje, zato jih morajo kupiti ah pri velejjosestvu vzeti »za težake« Velike poljane so pokrite s stotimi ogledali, usmeijenimi v nebo in lovečimi sončne žarke. Na ta način pridobljena energija je za to območje pomembna, hkrati pa dokaz, kako se da puščava uporabiti v koristne namene. Vsak, kije videl film Bagdad Cafe, si lahko predstavlja svetlobo, odbito od teh ogledal, in odsev, ki se širi milje naokrog. Ko smo se približevali mestu iger na srečo, se je na Navado že spuščal mrak, pokrajina ob sončnem zahodu pa se mi je zdela skozi okno avtobusa lepa, skrivnostna in prvič sem pomislila, da imajo mogoče zgodbe, ki govorijo, da človek nikoli ni stopil na Luno, resnično podlago v tem svetu, saj te govorice pravijo, da so bile kamere. ki so snemale človekov prvi korak na luni, v resnici postavljene v Nevadi. Kdo bi vedel, kaj je resnica. Mogoče me je prevevala ta misel zaradi dolgotrajne vožnje, ki je trajala kar pet ur in pol, vendar smo v tem času prevozili okrog 300 milj. Za boljšo predstavo, koliko je to km, je število milj ftotreb-no pomnožiti z 1,6. Prihod v mesto je bil veličasten. Številni neonski napisi v različnih barvah, številne raznobarvne lučke, ki so obrobljale zgradbe, večinoma igralnice v mestu, so napovedovale, da prihajam v drugi svet, kjer je vera sreča, pogovorni jezik denar in kjer se čas meri z nenehnimi ponavljajočimi se obrati rulete. 1946 leta je gangster Bugsy Siegel odprl prvi večji casino v kombinaciji s hotelom z imenom Flamingo. Kraj, kjer stoji še danes, vendar pod drugim imenom, je izbral po naključju, ko se je peljal s svojo ljubico, ki se je bala poletov z letalom, v Nevado iskat primerno mesto za igralnico. Na kraju, ki ga je izbral, seje moral ustavili, ker je ona potrebovala stranišče. Od takrat pa do danes je zraslo ogromno igralnic, zadnja veličastna in pompozna otvoritev je bila leta 1993, in to steklene piramide, imenovane Luxor, ki simbolizira Tu-lankamovo grobnico, vhod pa čuvajo sfinge. r J "»IS •• . • J c Gran Canion 3^ ■ c • I NADA T komaj čakal. Kaj bi Sonja storila, če bi ji rekel za Zdenko in Tatjano: naj ostaneta doma. Vse drugo je laže prenesti, samo otroka se ne bi smela dotakniti. V tem času, ko so babici svetlo sonce zatemnili oblaki in ko se je zdelo, da bo nevihta razkrivala strehe in uničila polja, so se pre-klitna vrata živahno odprla in nato zaprla. Bil je Viktor, saj je to odpiranje in zapiranje vrat že poznala. Kdo ve. Če sluti, kaj ga lahko čaka ali pa si tega ne mara priznati. Viktor je imel rad vročo hrano. Babici je postala ta njegova navada življenjska skrb. Poskrbela je, da se je iz hrane na mizi dvigala para do stropa. Rada bi mu tudi s tem izkazala pozornost. Ko sta bila s Sonjo sklonjena nad krožnika in sta se pogovarjala, ju je babica pozorno opazovala. Mogoče je že nevarno lebdel nad Sonjo njegov otrok. Ferdo Godina VRNI SE 52 Babica je nekaj Časa molčala in skušala z bridkostjo dojeti, kako pravzaprav njena sreča le nima tako trdnih tal, kot je mislila, Ali med Sonjo in Viktorjem že zeva praznina, ki bo imela mogoče hude posledice? »Ne ravnaš prav, Sonja, ne ravnaš prav. Njegovega otroka moraš sprejeti, kakor če bi bil tvoj.« »Nehajte o tem, babica,« »Moram ti to povedati. Morala bi ga videti, ko je govoril o tem. Če si ga vzela, potem otrok ne bi smel biti ovira.« »Doma ga imajo radi.« »Doma ne bo imel mesta, ko dorasle. Viktorjev brat je tam Nikoli mu tega ne bi smela pokazati, če hočeš pri hiši mir. Morala bi vedeti, kaj te čaka. Svojega otroka ne more zbrisati z zemlje, čeprav mu boš ti rodila deset otrok. Kri ni voda Kako bo imel potem tvoja otroka rad? ZasosTažil ju bo. Ti nesrečno bitje, Bog ti ni dal milosti, da bi znala živeti. Nekaj je v tebi, da si svojo srečo moraš podreti « »Ste Vi na boljšem, babica?« »Jaz sploh nisem imela priložnosti, da bi si bolje postlala. Dedek je odšel Morala sem živeti, kakor mi je bilo dano. Ti pa imaš zdaj zlato priložnost, da se rešiš težav.« ■•Ne razumete, da se pri nas ne bo vedno cedilo samo mleko in med? Tudi težave bodo prišle.« »Bolj vem zanje kot ti. Samo bojim se, da boš kmalu namesto medu in mleka okusila pelin. Ti in mi vsi. Mislim, da začetek tega žeje. Kar najbolj boli, tistega si se dotaknila. Dobila si dobrega moža in dobrega očima svojima otrokoma. Pa te ja ni sam satan zagiftal, da začneš to podirati.« Babici se je zdelo, da so znamenja slaba, Kaj more biti hujšega. Noseča je. Globoko sta z Viktorjem zastavila skupno življenje. Vsak dan bo težje razvozlavati težave, če pride do nesporazumov. Viktor ni grobijan. V začetku bo utihnil, kakor je utihnil malo prej. Molčal bo, in to je najslabše. V njem se bo začelo podirati tisto, na kar je 19 Ko se je Dom in kova Sonja spet poročila, je v njenem bratu Danijelu dozorel načrt, ki ga je nosil v sebi že iz časov, ko je bil slušatelj fakultete za politologijo in novinarstvo v Ljubljani in seveda že lovec. Ko še ni bil star petnajst let, je bil najbolj vnet divji lovec poleg Vučkovega Borisa, ki je bil Se bolj neugnan. Razlika med njima je bila razumljiva, saj je Danijel zadovoljeval svojo lovsko strast samo v času, ko je prihajal domov v Orlovšček na počitnice, Boris pa je imel lovišče noč in dan pred nosom. Boris je bil kot divji lovec spreten, da ga niso mogli prijeti ne lovci in ne miličniki. Danijel se ga je držal kot srajca riti, posebno kadar sta puške z odrezanimi cevmi potisnila pod usknjiče in se splazila v lovska svetišča. Pozneje se je njuna divja lovina končala srečno, kakor si nista mogla misliti v časih, ko jima je bil strah v kosteh. Vučkov Boris je namreč postal čuvaj istega državnega lovišča, kjer je kot divji lovec največ lovil, Danijel pa se je včlanil v lovsko družino. Od tistih dob jima je bila lovska sreča naklonjena, kajti narave daleč okrog ni nihče poznal tako dobro kakor Vučkov Boris. Danijel je prihajal zdaj že kot novinar domov iz Ljubljane in bil v Orlovščeku ugledna osebnost. Bil je v službi pri časopisu ,Trud‘, ki so ga tudi ljudje v vasi kar dosti brali. Tudi dobro oženil se je. Vzel je za ženo edino hčerko obrtnika za izdelavo plastičnih predmetov, ki pa je postal pozneje direktor uspešne tovarne za embalažo, s katero je ves čas kooperiral. Danijel bo tako podedoval veliko hišo v Dolini rož v Ljubljani in hišo na morju z vsemi pritiklinami, ki jih imajo tam bogati lastniki. Kljub temu pa je bil nezadovljen, ko je prihajal domov. Če je prišel z ženo in otrokoma, so morali v Sonjini ali babičini sobi zaradi tesnoČe spati skoraj drug na drugem. Zaradi lova pa je bil na Orlovšček vedno bolj navezan. Ker ga je ta nelagodnost kar naprej po malem žrla, je ob Sonjini poroki bil prepričan, da bo domačo hišo lahko on zasedel. Ob tem ni imel slabih namenov. Prepričan je bil, da se bo pač Dominkova hiša spraznila. Stvar si je tako zamislil: Sonja bo odšla z otrokoma prej ali slej k Viktorju domov v enonadstropno novo hišo in bo vzela s seboj seveda tudi babico. Viktor bo doma gospodar, saj njegov brat že tudi dela v tovarni in Je malo možnosti, da se priženi k hiši. Danijel se bo zmenil z babico, Sonjo in Nado, da si preuredi domačo hišo, da ne bi prazna propadala. In imel bi s svojo družino dovolj prostora, ko pridejo v Orlovšček. Ob prihodu na avtobusno postajo v poznih večernih urah je bilo potrebnp poiskati prenočišče. Iskanje ni bilo težko, saj si v glavni haii lahko našel številne ponudbe za sobe, katerih cena je bila od 20 do 200 dolarjev za dvoposteljno sobo. Ob iskanju primernega prenočišča sem spoznala še dva popotnika. Neuberta, študenta iz Nemčije, in Lija po poreklu iz Kitajske, sicer študenta strojništva iz Kanade. Našli smo prenočišče nedaleč od postaje v hotelu Rainbow za 20 dolarjev za noč. Ko smo se rešili prtljage, so se oglasili naši želodci in po informacijah, ki sta jih prinesla od drugih popotnikov, da lahko dobiš poceni hrano, kolikor je želiš, smo jo šli iskat. Po skoraj tričetrturni hoji po mestu, kjer smo na vsakem koraku videli poročne kapele, ki so vabile k hitri poroki brez čakanja in krvnih testov, smo končno prispeli do Željenega mesta, in sicer igralnice z imenom Cirkus. Tu smo se lahko najedli in napili do mrtvega za 5 dolarjev. Hrano si lahko izbiral na približno tolikšni površini, kolje velika naša Blagovnica, in to od predjedi do sladic in sadja. Po obilnem obroku smo imeli vsi problem, kako se dvigniti od mize in si poiskati zadovoljstvo za igralno mizo. Razpoloženje v igralnici je težko opisati, če tega nisi doživel. Še danes slišim neprekinjen zven kovancev, in če nanj nisi te lahko začne boleti trije smo imeli problem. beden ni bil pogost igralnic in pravil iger nismo . poznali. Pri igralnih vsak zapravil približno lO df .„ v kovancih. Bili smo tudi pr^ Jf sreči nekega Američana, IH j. bil glavni zadetek na avtomatu, in to 1000 kovancih po 5 dolarjev. predstavjatc žvenket teh Rn j ki Je trajal dobre poi uru. kraj pa je medtem policiji zavarovala. Potem smo S® , , || jem zagonu zaigrali nasleu® dolarjev, vendar brez je mineval hitro, in kc dogovorili, da bomo skupi^|.^ daljevali pol do Grand Arizoni naslednji, ozirom® । dan, smo jo, ko smo se ® urne kazalce, ki so zjutraj, mahnili v posteljo- ■■ > zaj je minila hitreje in ' 51*’“L prebudilo okrog 10. ure Je dovolj za cenejše poiova^ to z najetim avtomobilom^^ za najem je bila starost r mednarodno vozniško J'*'^** ati vozniško dovoljenje, ZDA ali Kanadi. Vsi lije f ko izpolnili pogoje za z avtom znamke Nissan o jj, odpeljali proti naslednjemu ■ Arizoni. (Nadaljevanje pnfu' • I v trdnem prepričanju, kako se bo to lepo uredilo, je pisat naj ženske računajo s tem, da se bodo v soboto nekaj Dominkove ženske temu niso posvečale pozornosti, saj se ' z Danijelom sedli skupaj, ko so prišle nad hišo težave. Sonja tisto soboto ni delala. Zdenko in Tatjanco so Nado, kateri so pozabili prej kaj povedati. Nada domačega . jji)* ni pričakovala in se je napila, kar je v zadnejm času pogost*’ .^hil''' Prišla je sijoča, oči je imela motne in duh po alkoholu Cim je vstopila. Ponavadi so njeno pitje moke prenašali, k je včasih žganje obzirno oponesla. Nada je sedla za mizo in šene bi izdala. Viktorje na svoji domovini nekaj pomagal, k®’ Danijelu še bolj prav. Babica seveda ni stopila od štcdilni!^®^^j|S' Je stala s svojim naraslim trebuhom pri kredenci, brisala je P nasto posodo in jo polagala v kredenco. »Dorna se nekam vse obrača,« je načel Danijel. Ženske so mislile, da misli na Viktorja. Razumel se je z že prej, preden je prišel k hiši. Babica, občutljiva za reči, ki doma, jc hotela vedeti, kaj se obrača. Rekla mu je: »Ti bi nekaj rad?« »Pa bi res nekaj rad.« »Samo povej,« je postala budna babica in ga gledala. »Malo bolj na široko bi rad razložil.« Babica Je rekla dovolj, ko je vprašala, kaj misli in je saino Sonja in Nada sta molčali. a/ »Najbrž se bo Sonja preselila z Viktorjem k njemu na J ima veliko, novo, tu pri nas pa bi moral graditi od dela' [,#1 kapelice m med drugim bi moral tudi hišo dvigniti za e-i stropje, če bi hoteli vsi tu živeti. To sem mislil povedati.* »Zakaj te to skrbi, če si bomo napravili kopalnico? Ti im® l/ Ijani kopalnico v hiši, a ne?« »Babica, ne kregajte se,« jo je mirila Sonja. Sedla je s krož s suho Čisto krpo v roki za mizo. Vse tri so motrile Danijel*’ seveda slutile, kaj misli. , »Rekla sem samo, da ne razumem, kaj bi rad,« Jo J® babica. iiH' Danijel je videl, da je preveč odkrito načel stvari, ki so se P uanijei je viaei, ua je preveč ouki ilo nacei suvan, ki sv ---bolj občutljive, kot je pričakoval. Občutek nekakšne žlahi šljavostit ki se ga je prijelako je prišel v Orlovšček, j^ ■A skopnel, saj je imel znenada pred seboj trdo babičino tudi Nadi in Sonji ni bilo nikoli prizaneseno. Še bolj jih 1® , ker je vse to v mladosti nekoč tudi sam okušal. Padla iluzija, da ga gledajo drugačnega, kakršen je v resnicr PresR^^jl v življenju, tu pa se ne bo nihče podrejal njegovim naČriom^ je svojo zmoto. Od tega življenja se je oddaljil; samo na To pa Je premalo, celo varljivo. A zdaj ni mogel nazaj. j |f j konca, čeprav ni imel več skoraj nobenega upanja, fr F babičine sicer blage odločitve, za katere pa je vedel, d® ? ,,pl^ v hipu spremenijo. Ne bo pristala na nobeno njegovo 1®" nost. vil'Ji' »Mislil sem, če bi hiša ostala prazna, bi jo jaz Zemljo, ki sem jo podedoval po očetu in mami, bi dal Nadi jjs Babica pa Je udarila z ostrino, s kakršno se je krčevito b življenje. aprila 1905 15 šfii i t r ■ Ljudje in meja Hrvatje I prestopili !iv?r._ Muro kronika 'Sj4 (P ti It jh? Ki'' >iif t*-ntt i* t# [^1 M j.# 0 iJf (i' !>” li«' ud iJU Dl. flf It' i? r ((j) s 11' * iK r J * n 9 f' h i k S' If k I t Prizadeta mejna območja lendavs e občine obiskal dr. , .. slovenskega dela mešane komisije določitev slovensko-hrvaške meje, o Iztok Simoniti, vodja Tneja sredi Mure? Bt. laokSic„-ddr: »unavsKe svetnike, delegacijo krajevne sku-pnostt Hotiza in predstavnike sredstev javnega obveščanji 'Uno^ti je lendavske “onologom 18 2 enouT- "»jprej uvede) v —w ■ • pioblettte, ki se pojavljajo z do-ločanjetaslovensko-hrvaške meje. Povedal je, da so bila prvotna po-kajanja prekinjena, nov zalet pa so dobila januarja letošnjega leta. Napačne naj bi bdi informirani Usti, ki menijo, da Slovenlj soje I obmejnim svetom ob Mun, da bi tako uveljavila nadzor nad eelobum Piranskim zalivom in sl izborila prost n"«- - * leta. ia tr- ^tomobMnri, <^8 so sin,,,. J.T n^toreč povc- ____ — »u Slovensko Izhodišč* toločanje meje med Slovenijo In Hrvaško meje katastrskih občin-to pa ne pomeni, da vztrajamo, da mota biti tako na vseh kilometrih meje s Hrvaško, upoštevati je treba (jih bodo upo-števali?) še »kriterij življenjske oziroma naravne meje«,. Dodal je, da je to stvar pogajanj, tudi kompenzacij. Člani meddržavne komisije za določitev slovensk^ hrvaške meje naj bi medtem z* ugotovili, da na območju 520 kilometrov siovensko-hrvaške (katastrske) meje ni problemov oziroma »tete v okviru dogovorjenih kriterijev«, drugod (150 kilometrov) pa so vetja ali manjša odstopanja. Povedano lazom-Ijneje; hrvaške In slovenske katastrske mape oziroma v njih vrisane katastrske meje se ne »pokri* '»ejo«. Med taka območja spada Pidi Lendava i'- slovei za vseh 670 »i**«' I' kajti upo- (150 'ja spada ■ linčava, Dt. Simoniti j® očitno optimist, kajti v nadaijc-vaoja je povedal, da je pravza-f le »od 10 do 12 kilometrov ^potnih meja, kat bo niti je zahtevalo 1% i ■? ' rČt I T I. 1 ,-.l »s katastrska meja postala meddržavna, kajti ves čas so imeli za mejo naravno mejo - reko Muro, Tudi v zadnji vojni vojakov JLA niso čakali v notranjosti (na neki kvazi katastrski meji pri glavni cesti ali na murskem nasipu), ampak so šli teritorialci in drugi na levi breg Mure. Mnogi veterani zdaj pravijo, da bi tam morali ostati in ne prepustiti nadzora Hrvatom, Hudo zamerijo tudi slovenski policiji, ki na območju pri Hotizi kontrolira le doganja-nje do murskega nasipa, na drugi strani nasipa in na levem (našem) bregu pa kontrolirajo hrvaški policisti, ki se sem prepeljejo z brodom, ki sta ga kupili občini Lendava in Čakovec. Obe sta pač bili zainteresirani za prehanjanje ljudi z enega na drug breg, kajti na obeh straneh imajo ljudje svoje nepremičnine (Me-džimurci v Prekmurju, Prekmurci v Medžimurju), čeprav se zdi, da imajo Slovenci in naši pripadniki madžarske narodnostne skupnosti več zemljišč v me-džimurskih katastrskih občinah. Gre za nekaj vinogradov, ki so na desni strani Mure, in za zemljiški svet v medžimurskih kata- »Sl veljala za državno, potem bi tako Mirišče, veliko zemljišč, podjetnikove nepremičnine in še kaj spadalo pod »ustavno-pravni po-redak nezavisne Hrvatske* (kot velikokrat slišimo Tudmana), tega pa si Slovenija seveda ne sme dovoliti. Dr. Iztok Simoniti seveda ni mogel ničesar obljubiti. Je pa vendarle narejen korak naprej, saj se je tako kot vodja slovenskega dela meddržavne komisije ustno, nato pa še na kraju samen (ogledal si je »mejo« in sc pogovaijal s prizadetim prebivalstvom) seznanil s problemom. Zdi se, da ga Hrvati spodbujajo ne le s katastrskimi mejniki med posameznimi parcelami, postavljeni pred nekaj leti, ampak tudi s »pravimi« mejnimi tablami, kt so opozarjale na državno mejo, ki naj bi bita veliko vstran od Mure, toda ker so z njimi vznemirili ljudi, so jih odstranili. Zdaj pa so še posebej vznemirjeni kmetijcl, ki videvajo ob svojih njivah policiste. Mislijo, da so naši, potem pa se zgrozijo, ko jih legitimirajo hrvaški, Dr. Simonitije na pogovoru v Lendavi dejal, da bodo Hrvatom predlagali (dokler se ne bo S A .1.1^-, M I kr-.' šMI j i Pl N 1 iti p /I h 'I I Z Globijeni da večje prometne varnosti šolarjev Koristen učni pripomoček Tudi poslovna enota Adriatica v Murski Soboti se je vključila v aktivnosti ob tednu prometne varnosti v Sloveniji, in sicer so pripravili posvet mentorjev prometne vzgoje za dO osnovnih Šol v Pomuriu ter predstavili dve koristni knjigi za prometno j vzgojo. Posvet je bil dokaj odmeven, saj so se ga poleg mentorjev udeležili tudi svetovalec Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport M, Tomšič, svetovalec OE Zavoda za šolstvo v Murski Soboti Š. Mlinarič, inšpektor na Upravi za notranje zadeve M. Sobota M. Horvat in predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji B. Žlinder. Navzoči so se seznanili s knjigama Globi v prometu in Globi v letalski reševalni službi, ki ju jc izdala Založba TAMLA, izid pa je finančno omogočila Zavarovalna družba Adriatic. Knjigi na zabaven način pripovedujeta, kaj vse se dogaja v prometu na cestah in o drugih nesrečah, ko so potrebne tudi reševalne akcije s helikopterjem. Po mnenju navzočih sta knjigi lahko zelo dober učni pripomoček oziroma gradivo za prometno vgojo otrok v šolah ter kot spodbuda staršem, da se bodo zavcstnejc posvetili varnosti svojih otrok, kadar so v prometu kot pešči ali kolesarji. V sodelovanju s policisti so obe knjigi že prejele vse osnovne šole v Pomurju. Po besedah M. Horvata, ki jc spregovoril o prometni varnosti v Pomurju za leto 1994, je bilo stanje še kar ugodno, saj prometne nesreče na pomurskih cestah niso terjale nobene žrtve med udeicžeci do 16. leta. M. Tomšič pa je opozoril, da je v Sloveniji 5-krat več prometnih nesreč v primerjavi z Evropo. Po zgledu Avstrije in skandinavskih držav naj bi tudi pri nas uvedli akcijo Bistro glavo varuje čelada. Ob tem pa bo potrebno nekaj več storiti tudi za osveščanje mladih, da bodo imeli pozitiven odnos do tega zaščitnega pripomočka in da bodo čelado tudi zares uporabljali. •aj V predzadnji števiUt) smo ebjaviii reportažo o Pavli Ždiar od Sv, Jurija pri Rogašovefh, Id so jo 20, marca sredi noči napadli In oropali nezoand. Sriinhialist^a duBia UNZ Murska Sobota Je v sodelovalna z UNZ Ljubljana odkrila domnevne storilce. Kaznivega dejanja so osumljeni: F. M., ki je na prestajanju zaporne kazni v KPlJ Dob pri Ljub(jaiii, H, O. iz L^ bučne, U. Z. iz okdice TrebiUega In še ena neidentificirana ose> ba. jtOJetno žensko n^ bi prva dva zrezala in ^iskak omare ter ukradla tolarje in devize, plen pa so si razdelili. Osumljena H. O. in U. Ž. so s kazensko ovadbo privedli preiskovalnemu sodniku okrožn^a so^a, ki Je zoper oba odredS pri^r. Tega pani tdlo treba storiti za F. M., saj je že od prej v »kehl«. S, S. Zgodilo se je Dr. Iztok Simoniti (mož v sredini slike z očali) je skupaj z lendavskim županom Jožetom Koconom obiskal prizadete krajane Hotize in se tako na kraju samem seznanil s problemom meje. »Meja naj bo struga Mure!« je večkrat slišal željo prebivalstva, večji in stalni diplomatski napor in politične odločitve«, ni pa povedal, ali to velja tudi za prizadeto prebivalstvo v krajevni skupnosti Hotiza, Tega, da sega katastrska meja Sv. Martina oziroma drugih krajev iz Medžimurja (Hrvaška) ponekod vse do magistralne ceste Murska Sobota-Lendava, so se ljudje zavedali ves čas Jugoslavije in tudi zdaj ne oporekajo, saj od svojih zemljišč, ki so v teh katastrskih občinah, plačujejo Hrvatom visoke davke. Nikakor pa sc ne morejo strinjati, da bi ta strskih občinah na levi strani Mure, ki je v glavnem v lasti naših ljudi. Pa ne gre le za zemljišča, ampak tudi za zaselek Hotize s petimi hišnimi številkami, ki mu domačini pravijo Mi-rišče, uradno pa je Brezovec • del. Brezovec - celota je na drugi strani Mure in je seveda hrvaški. V katastrsko občino Sv. Martin na Muri pa spada tudi zemljišče skoraj tik ob glavni magistralni cesti, ki pelje skozi Hotizo, na njem pa ima zasebni podjetnik Balažič ce-mentninarsko obratovalnico. Če bi sedanja katastrska meja ob- dogovora o mejni črti) podpis pisma o soglasju za ohranitev stanja, kot je bilo pred osamosvojitvijo. K mirnejšemu živ-(jet^u ljudi v mejnih krajih pa naj bi prispevalo tudi boljše informiranje. Prav zaradi tega je bilo predlagano, da bi imeli neke vrste podkomisijo, v kateri bi bili predstavniki z območja 25 slovenskih občin, kjer je meja sporna. Ta podkomlsja bi bila v nenehnem stiku z meddržavno komisijo in tako seznanjena o dogovarjanjih s Hrvati tako rekoč iz Pomurske ceste so spet terjale žrtev! V soboto, 8. aprila, ob 0.30 sta na lokalni cesti med Noršlnci in Mursko Sobota trčila 22-letni voznik kolesa z motorjem Nikolaj Mladenovič iz Murske Sobote in 21-letnl Igor Makari iz Kupšinec, ki se Je peljal z avtom. Mladenovič, ki naj bi vozil po levi strani ceste, je zaradi hudih poškodb umri. prve roke. S. SOBOČAN v četrtek okrog 2. ure ponoči je družino Jožeta D, iz Črmljenška pri Lenartu prebudil hrup. Povzročila gaje krogla iz strelnega orožja, kije priletela skozi kuhinjsko okno. Domnevajo, da sta streljala neznanca, ki sta se z avtom peljala skozi Zavrh, saj Je eden streljal z malokalibrsko puško v luč javne razsvetljave in jo seveda razbil. Za storilcema poizvedujejo. 1 Dela na poljih so se začela in z njimi žal tudi nesreče s traktorji. V začetku prejšnjega tedna so pod traktorji umrli celo trije ljudje, med njimi tudi 66-letni Franc Vrlič iz Ihove pri Benediktu. V sredo je namreč s traktorjem, h kateremu je imel pripet rahljalnik, »frezal* na svoji njivi. Pri obra-čanju Je zapeljal na strmo na-bre-žino, nakar se Je traktor prevnuJ in voznika pokopal pod seboj. Zaradi hudih poškodb Je na kraju nesreče umrl. Neznaec je vlomil v počitniško hišico v Kuštanovcih ter odnesel nekaj orodja, tehtnico, radijsko postaj«, električno orodje in drugo. Skupno je škode za SOO.OOO tolarjev. Kdo saj hi to storil? ^j^Hvaden dogodek v Otovcih tast streljal na stranišču -------- "^^iTiogii Od Vzit? Goričkem so si komajda Sodil > s « Pa . »V bi - - Gd šoka, ko si je neki sovaščan s strelom iz pištole za ubijanje živin « spet streli, tokrat iz »prave* pištole Zdaj dogodek je tragičen In -^f^i^čno je, ker je s četr-*k Okrog 6. me SMetnemu HeV '*, »prekipelo«, zalo je narae-' Vištolo in Iz nje streljat "a "Uzeta.^l-ieUicga lAenntia ' tto je bil na mestu, kamor še tesMkodipeš,totqv tako Imeno-'atiem poljskem stranišč«, ki je ^aj ob gospodarskem poslopju-kot so ngutm‘dt kriminalisti, so lil llttBB ja oplazile, ena pa fta m.; •• bil V ‘ • je v četr- je zadela v stegno desne noge. Kljub temu se ni dal, četudi naj bi tast pred tem s kolom podprl straniščna vrata, ampak je napadeni zet uspel vrata odpreti in s straniščnim pokrovom strelca nekajkrat mahnil p« glavi ter ga lažje poškodoval. Oba ranjenca so potem odpeljali v bolnišnico, kjer je napadeni zet ostal na zdravljenju, tast pa je po ponujeni prvi pomoči moral v pripor. Neprizadeti se ob tem nenavadnem dogodku verjetno nasmihajo, dejansko pa zadeva ni prav nič smešna, afhpak hudo resna. Dragica G., žena napadenega Ele-miija oziroma Helmutova hči, je ob našem obisku povedala, da je poročena 14 let in daje bilo prvih sedem let še kar v redu, hudo pa škripa zadnjih sedem let’ Ves ta čas jemlje apaurin za pomiritev živcev, saj je zaradi alkohola v družini nevzdržno. Trpita seveda tudi otroka, trpela pa sta tašča in tast, ki sta zaradi strahu, da bi se jima zgodilo kaj hudega, del minule zime stanovala v Bokračih, Domnevno naj bi bil krivec za vse gorje tisti, kije zdaj žrtev tastovih strelov. Ljudje v vasi so nam dejali, da je do tega,’kar se je zgodilo, »moralo priti«. Še več: čudež je. da je prišlo šele sedaj. Morda pa je »dobro«. da je do tega prišlo, saj sedaj tudi javnost ve. da tam gor na otovskem pobočju nekaj ni v redu, Iskrenoje želeti, da bo ta dogodek »šola življenja«, da sc bodo zadeve uredile. Se bo kdo ponudil za razsodnika? Š. S, Poljsko "'J Trije neznanci so v nočnih urah razbili steklo na vhodnih vratih stanovanjske hiše v Spodnji Ročici pri Benediktu, katere lastnica je 80-let-na Marija M. Nato so skozi odprtino vrata odprli, vstopili v stanovanje in staro žensko podrli na tla. Da ne bi bilo slišati njenega kričanja, jo je eden držal za usta, drugi pa so preiskali stanovanje. Našli (in odnesli) so le 2,500 tolarjev. Za storilci poizvedujejo. >< V Gaberju se je zgodila v nedeljo ob 18.10 huda prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval kolesar Štefan V., ki je padel po cestišču. Policisti so ugotovili, da naj bi izsilil prednost pred voznico osebnega avta Simono F., ki kljub zaviranju ni uspela preprečiti trčenja. siS* a stranišče, kamor je tast zaprl zeta in streljal. - Foto: J. Z. Navijači NK Olimpija, ti so se z avtobusom peljali na tekmo v Mursko Soboto, so se v nedeljo ob 14.30 ustavili v znanem in lepo urejenem gostišču Križan v Spodnji Ščavnici. Trije navijači pa se niso le krepčali, ampak so začeli razbijati inventar. Kmalu zatem so pridrveli gorrvera-dgonski policisti in jih pridržali tako dolgo, dokler tekma ni minila. Ko se je avtobus vračal, je trojica navijačev (ki pa tekme ni videla) lahko prisedla. S tem pa zgodbe še ni konec, kajti prijavili jih bodo sodniku za prekrške. Š- S. 16 vestnik, 13. aprila I 1 J Šport Prva državna nogometna liga Mura : SCT Olimpija 1:0 (0:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 3.000. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelec: 1:0 Sttunpfer (87). Mura: Volk. Baranja. Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brezič, Gajser (Stumpfer), Rous (Dominko), Bakula, Topič. Živila Naklo : Beltinci 2:0 (0:0) Kranj - Igrišče v športnem parku, gledalcev 700. Sodnik: Durmlč (Koper). Strelca: 1:0 Ahčin (61), 2:9 Mitev (81). Beltinci: Zver, Godina, Božič (Granov), Jengurazov, Jančič, Šarke-.. zi. Vorobjov. Baranja, Herceg (Osterc), Nejman. Škaper. *** M r Druga državna nogometna liga Turnišče : Nafta 1:2 (1:1) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 500. Sodnik: Horvat (Marjeta na Dravskem polju). Strelci: 0:1 Vickovič (11), 1:1 Lackovič (32), 1:2 Hranllovič (69). Turnišče; StamenkoviČ, Tern ar. Lackovič. Vori, Lackovič, Žekš, Mujdriča, VorOš (Lacko), Ropoša, Pucko (Baranja), Zver. Nafta; Starovasnik, Hozjan. Utroša, Gaševič, Šabjan (Gabor), Drvarič, Hraniiovič. Vickovič, Prekazi (Kelenc), Baša, Slavic. Steklar : Beltrans 2:1 (1:1) Rogaška Slatina ~ Igrišče Steklarja, gledalcev 200. Sodnik; Kokol (Škofljica). Strelci: 1:0 Števinovič (6), 1;1 Makoter (13), 2:1 Vidiček (90). Beltrans: Rajh, Braneč, Mod lic (Veberič), Berendijaš, Hošpel, Slana, Vozlič. Osterc, Stojko, Ropoša, Makoter (Čisar), Tretja državna nogometna liga Bakovci: Kungota 1:0 (0:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Strelec: 1:0 Papič (65). Bakovci: Maučec, Holeman, ErniSa, Papič, Posavac, KokaS (Buze-ti), Titan (Gabor), Kovač ec, Jančar, Seršen, Radi kovic Pohorje: Renkovci 0:0 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 50. Sodnik: Lenovšek (Letuš). Renkovci: Magdič, Horvat, Koren, Kovač, S, Bojnec, Kuzma. Litrop (Tratnjek), R, Bojnec, Markoja, Tompa, Car (Zadravec). Nogomet - V Bakovcih in Rakičanu je bilo prvo državno prvenstvo zdravniških ekip Slovenije. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati: Ljubljana : Maribor 7:0, Murska Sobota : Nova Gorica 2:0, Nova Gorica : Maribor 5:4 (po streljanju enajstmetrovk) in Murska Sobota : Ljubljana 4:2. Prvi državni prvak je postala Murska Sobota pred Ljubljano, Novo Gorico in Mariborom. Tekmovanje je bilo tudi izbirno za sestavo državne zdravniške reprezentance, ki bo julija sodelovala na svetovnem prvenstvu v Barceloni. ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 9 sodeluje Ervin Škafar, dolgoletni nogometni delavec pri NK Beltinci. Prognoziral je tako: Pari 1. MURA; Primorje 2. Vevče; BELTINCI 3, TURNIŠČE; Mengeš 4, Rudar (T) : NAFTA 5. Slovan : BELTRANS 6. »Pobrežje: RENKOVCI 7. Bratonci; Emal 8, Tigor; Serdice 9, Nedelica: Odranci 10. Čentiba; Olimpija Nap. 1 2 0 1 I 0 1 0 2 1 I.SNL Rezultati - 22. kolo Mura : Olimpija 1:0 Živila Naklo: Beltinci Vevče : Gorica 0:2 2:0 Železničar: Jadran 2:0 Publikum : Izola 1:0 Koper: Maribor Branik 0:0 Korotan : Rudar (V) 0:0 Primorje: Gaj 6:0 Olimpija Maribor Publikum MURA Gotica 2217 1 4 66:22 35 2212 7 3 38:19 31 2212 5 5 35:17 29 2213 3 6 37:20 29 2212 4 6 42:25 28 Železničar 2212 2 8 44:32 26 BELTINCI 2210 5 7 48:24 25 Rudar(V) 2210 5 7 34:25 25 Korotan Koper Primorje Vevče Izola Gšj 2210 3 9 37:25 23 22 8 5 9 16:22 21 22 7 6 9 34:33 20 22 e 412 26:46 16 22 5 512 21:49 15 22 3 811 20:55 13 Živila Naklo 22 2 812 19:33 12 Jadran 22 0 319 11:81 tl. SNL Rezultati - 21. kolo Turnišče : Nafta 1:2 Steklar: Beltrans 2:1 Domžale: Slovan 1:0 Rudar fT): Elan 2:0 Železničar : Drava 1:0 Dravinja : Zagorje 3:1 Piran : Mengeš 0:2 Radeče: Šmartno O:1 Šmartno Zagorje Rudar fD NAFTA Rran Domžale 3 2113 5 3 39:20 31 2113 4 4 35:9 30 2112 4 5 35:17 28 21 9 9 3 28:20 27 2110 2 9 44:28 22 21 9 4 8 31:27 22 Dravinja 21 21 7 7 7 27:22 21 Radeče Mengeš 21 8 5 8 26:24 21 21 6 9 6 14:15 21 Železničar 21 8 4 9 34:39 20 TURNIŠČE 21 8 5 8 27:35 20 Drava Slovan Steklar 21 8 4 9 26:33 19 21 5 610 24:35 16 21 3 810 19:33 14 BELTRANS 21 4 413 18:35 12 Elan 21 2 613 12:44 IIL SNL Rezukltati - 18. kolo Bakovci: Kungota 1:0 Pohoije: Renkovci 0:0 Bistrica : Pobrežje 1 ;2 Šentjur: Aluminij 4:0 Dravograd : Kovinar 1:0 Šentjur 9 1712 2 3 50:16 26 BAKOVCI 1610 4 2 39:12 24 Aluminii 1611 2 3 36:24 24 Dravograd 16 9 4 3 24:22 22 Pohorje Kungota Bistrica Kovinar 16 5 8 3 25:21 18 17 7 3 7 36:25 17 15 6 3 6 24:23 15 16 6 4 6 15:17 14 RENKOVCI 17 5 4 8 18:23 14 Starše 16 5 3 8 16:20 13 Sl. Gradec 16 1 411 13:36 Pobrege 16 2 113 15:55 6 5 NOGOMETNI KOMENTAR Mura premagala Olimp^f> V dvaindvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je bila v Murski Soboti derbi tekma med Olimpijo iz Ljubljane in Muro, Sobočani so tokrat presenetili številne gledalce, saj so prikazali eno najboljših letošnjih iger, nadigrali vodečo enajsterico v prvi državni ligi ter dobili dragoceni točki. Gostitelji so imeli večji del tekme pobudo, več so napadali in proti vratom Pejkoviča usmerili številne strele, ki pa so bili žal premalo natančni. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo brez zadetkov, je Stampfer, kije zamenjal poškodovanega Gajserja, ki je bil eden najboljših na igrišču, tri minute pred koncem z lepim strelom zadel mrežo in s tem napravil gledalcem veliko veselja, saj je bil to prvi letošnji poraz Olimpije. Nogometaši Beltince so gostovali v Kranju in presenetljivo izgubili tekmo z Živili iz Naklega. Beltinčani so tekmo začeli dobro in prvi imeli lepo priložnost za gol že v 15, minuti, vendar se Nejman ni najbolje znašel. Najlepšo priložnost v prvem polčasu je Imel Škaper, a je ni izkoristil. Tudi v začetku drugega polčasa bi Beltinčani lahko prišli v vodstvo, vendar Nejman lepega predložka Šarkezija ni izkoristit. Gostitelji so prišli v vodstvo po streljanju kota, kjer je bil naj višji Ahčin, in žoga se je od prečke odbila v mrežo. V nadaljevanju so si Beltinčani prizadevali rezultat izenačiti, kar pa jim kljub priložnostim ni uspelo, V enaindvajsetem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je bil v Turnišču prekmurski derbi med Turniščem in Nafto iz Lendave. Srečanje se je končalo z zmago Nafte. V prvem polčasu so imeli pobudo nogometaši Nafte, ki so z golom Vickoviča prišli v vodstvo. Domačini, ki so redkeje prihajali pred vrata Starovasnika, so v enem od protinapadov z golom Albina Lackoviča rezultat izenačib-^ nuto pred odmorom pa bi Nafta lahko r# povedla, vendar je Gaber, kije zamenjal dovanega Šabjana, streljal mimo gola. Vd^ polčasu so bili napadalnejSi Turniščani. niso bili nevarni pri streljanju proti golu-so v enem od napadov po levem krilu »V ■ M v » tWT>'XXJ prišli vvodstvo. Gaborje centriral žogov*^^ ski prostor na glavo Hraniloviču in žog* dAj piudvui iia ^laTV maiiiivTivu znašla v mreži, Z nekoliko več spretnos'’ ^laaoiu v ijj*VXpI« b gmrhVllTLV »VV rt/ll | lahko vratar StamenkoviČ žogi preprečil mrežo. Gostitelji so si v nadaljevanju zadevali, da bi rezultat izenačili, kar pa J® dobri obranbi Nafte ni uspelo. NogotJ' V v K J W1 C411 L41 I I miv 111 Uv |_rt'l v J ’ Bel transa iz Veržeja so gostovati v Rogam-tini in izgubili tekmo s Steklaijcm. Doma*^ prili v vodstvo že na začetku tekme, venim , vi/.vjvaiii X 5V1V11J iriaKkjLcijd rCZUltUl , izenačili. Veržejčani tudi niso znali i^ko® ■ Veržejčani z golom Makoterja prednosti dveh igralcev, saj sta bila Zdovc in Žildževič, ampak so zaradi n®I^ f vosti v zadnji minuti igre prejeli drugi 1 v osemnajstem kolo prvenstva v državni nogometni ligi sta bila oba pm”®^ ligasa uspešna. Bakovci so gostili Kungoto pričakovanju osvojili obe točki, čeprav so pričakovali. V prvem polčasu so n® j Bakovci zapravili številne priložnosti Tako so sc morali zelo potruditi, da so si s* ( lom Papiča šele v drugem polčasu zagoww<^' točki. Nogometaši Renkovec pa so 8°^^; Rušah in z domačim Pohorjem igrali no, kar je lep uspeh. Renkovčani id b' -j no, kar je lep uspeh. Renkovčani m n' -j zaradi rumenih kartonov nekaterih j nastopili precej oslabljeni, vendar so bi igrali zelo zanesljivo ter si tako priboru- , goccno točko v boju za obstanek v ligi-FERI Šport od tu in tam ŠPORTNA NAPOVED ŠT.9 1, MURA: Primorje 2. Vevče ; BELTINCI ' 3. TURNIŠČE : MENGeT 4. Rudar (T): NAFTA 5. Slovan : BELTRANS 6. Pobrežje : RENKOVCI 7. Bratonci: Emal 8. Tigop : Serdica 9. Nedelica: Odranci Napoved 10. Čentiba : Olimpija I I I I I I I I I I J J J LMNLMS Rezultati - 14. kolo Les : Bratonci 1:0 Goričanka ; Kerna 1:0 Remet: Emal 0:1 Tigop : Čarda 1:2 Rakičan; Vesna 2:1 Dokležovje; Serdica 1:1 Serdica Rakičan Les Emal Čarda Bratonci 14 7 7 0 20:9 21 14 8 2 4 19:14 18 14 6 4 4 17:13 16 14 6 4 4 13:13 16 14 5 5 4 18:10 15 14 5 5 4 18:15 15 Goričanka 14 5 3 6 19:19 13 Tigop Kerna 14 5 2 7 22:21 12 14 2 8 4 16:21 12 Dokležovje 14 3 6 5 11:18 12 Vesna Remet 14 4 1 9 17:27 14 1 7 6 14:24 9 9 Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Mur- I ska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka | 21. aprila 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih na- | povedi. L Ime in priimek ter naslov: I I r I I II. MNL MS Rezultati - 14. koto Minicom : Apače 1:2 Hodoš: Gančani 1:0 Šalovci: Cankova 2:4 Grad: Tešanovci 6:2 Prosenjak. : Tromejnik l; l Križevci; Rotunda 2:1 TromejnHi 1412 2 0 52:18 26 Minicom Cankova Apače Šalovci Grad Gančani Rotunda 14 9 4 1 48:13 22 1410 2 2 41:21 22 14 9 3 2 49:23 21 14 7 1 6 30:23 15 14 5 2 7 38:37 12 14 4 4 6 27:31 12 14 5 2 7 19:33 12 Tešanovci 14 4 2 8 24:30 10 Za športno napoved Št. 7 je bilo doseženih več presenetljivih rezultatov, zato med našimi reševalci nismo našli lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev; Mura : Olimpija 1, Živila : Beltinci 1, Turnišče : Nafta 2, Steklar: Bel trans 1, Bakovci; K ob Ford 1, Pohorje : Renk ovci 0, Les: Bratonci I, Dokležovje : Serdica 0, Dobrovnik : Olimpija 0, Čentiba: Hotiza 1. Hodoš 14 4 1 8 25:35 Prosenfakovci141 211 19:66 Križevci 14 1112 16:58 9 4 3 Nogomet v Vestniku Spidvej - V Ljubljani je bila prva dirka za državno prvenstvo v spidveju. Sodelovali so tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi sta bila tudi Lendavčana Artur Horvat in Jože Koren, medtem ko Roman Špitaler zaradi poškodbe ni nastopil. Horvat je zasedel šesto mesto, Koren pa je zaradi okvare motorja štartal le dvakrat in zasedel dvanajsto mesto, Naslednja dirka bo v nedeljo v Krškem. (A. Matjašcc) Namizni tenis - V Ljubljani je bilo četrto državno namiznoteniško prvenstvo za pionirje. Med 110 tekmovalci iz 25 klubov so sodeloval) tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in dosegli velik uspeh. Najpomembnejša je zmaga Gregorja Kocuvana med posamezniki, ki je tako postal državni prvak. Kocuvan si je tako že skoraj zagotovil mesto v državni reprezentanci za EPv Haagu. V finalno skupino so se uvrstiti še Koščak, ŠbUl in Puhan. Kocuvan je skupaj zVoduškom (Era) osvojil še srebrno medaljo v dvojicah. Velik uspeh pomeni tretje mesto dvojice KoSča in ŠbUl. Tretje je Kocuvan osvojil tudi skupaj z Luknetjevo (Radlje), (MU) Šah - V Ormožu je bil šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 55 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je Krumpačnik iz Maribora pred Zupetom (Radenska Pomgrad) s po 7,5 točke. Vučko iz Lendave je s 6,5 točke zasedel šesto, Alojz Kos deveto, Boris Kovač deseto in Štefan Režonja (vsi Radenska Pomgrad) enajsto mesto. Vsi so osvojili po 6 točk. Naslednji šahovski turnir bo 23. aprila ob 9. uri v vaškem domu v Lipi. Atletika - V Zrečah je bil tradicionalni spomladanski tek. ki so se ga udeležili tudi člani TS Radenske in se visoko uvrstili. Prva mesta v svojih kategorijah so osvojili: Uroš Gjerek, Mojca Meglič, Sonja Virag in Darko Žinko. Drugi so bili: Katja Žunič, Jožica Šiftar in Karl Vrbnjak. Tretja mesta pa so zasedli: Dejan Slana, Vida Lasbaher in Slavko Kumek, Cetr- n)|? ti so bili: Nina Jakop®'* Meglič, Melita VamberP'-Bratina in Branko Mep*; Odbojka - V Mursk^ bilo polfinale venstva v odbojki la ženske. jjp. Sodelovalo je k’' \ moških je zmagala SS^ Gimnazija Murska SobC' Gumilar. Farkaš. Sobočan, Rečnik, Mu r bila četrta. Pri ženskah je zija Maribor pred nazija Maribor pred Murska Sobota pot. Zver, Moreč, ^5^ ko, Kuzma, Radič)-soboške gimnazije so finale, ki bo prav tako Soboti. Badimtin - V Madžarskem je bilo »• uj^ no tekmovanje za Sodelovali so tudi teki**' dosti iz Lendave in se li. Pri dečkih je Kellerje bil tretji. Skleda^/ 8. Med deklicami j« IJ, cutova pred cutova pred dečki do 16 let se je stil med prvih osem. J I. ONL Lendava Rezultati - 15. kolo Nedelica: Panonija 2:0 Čentiba: Hotiza 4:1 Mostje; Odranci 0:3 Dobrovnik: Olimpija 1:1 Bistrica: Črenšovci 0:2 Kobilje: Polana 3:0 Črenšovci 1511 4 054:11 26 Odranci Kobilje Hotiza Nedelica Panonija Čentiba Olimpija 1511 2 2 39:11 24 15 8 4 3 30:21 20 15 8 3 4 30:23 19 15 7 4 4 23:17 18 15 6 4 5 27:24 16 15 5 5 5 27:20 15 15 4 4 7 19:33 12 Dobrovnik 15 3 5 7 25:25 11 Bistrica Mostje Polana 15 1 6 8 18:39 15 2 211 18:52 15 2 1 12 12:46 8 6 5 II. ONL Lendava Rezultati - 13. kolo Kapca: Graničar 1:1* Dolina ; Opel H. 0:0 Nafta: Žitkovci 2:2 Opel H. Lakoš131O 3 0 52:11 23 Graničar ŽHkovci Kapca Nafta V. Dolina 13 4 6 3 26:33 14 13 3 7 3 27:24 13 13 3 4 6 16:30 10 13 3 3 7 26:29 9 13 2 5 6 19:39 9 Pokal NZS J Mura v finalu s Publikum®*;!’ v Murski Soboti je bila povratna polfinalna tekius^^jjr kal Nogometne zveze Slovenije med prekmurskim^ E ja šema Muro in Beltinci, Tudi tokratni derbi je na igri zaneriji pritegnil veliko ljubiteljev nogometa, na tudi u^edni slovenski nogometni delavci, med nju^*, pdf članske reprezentance dr, Zdenko Verdenik in trso^ Oblak. Tako kot prvo srečanje v Beltincih (1:1) sej®’ t a VLntlft. * A-Vt Jj'1 T Ijv T AJb-AMtkVAlJ \ » 1. y ll/*' ■ ga tekma v Murski Soboti končala z neodločenim tako da je o finalistu odločil doseženi gol Mure v h® if n Zaradi pomembnosti tekme za obe moštvi je bilo I pak, napadalci pa so zapravili tudi številne priložnua ' । Treba pa je povedati, da sta moštvi igrali zelo prcyiuU®'^j,(Jt bilo jasno, da lahko pomeni doseženi gol uvrstit®* , pokala NZS, kar si gotovo želi vsako moštvo. Tako J® nogometašem Mure drugič zapored priti v vsekakor lep uspeh. Uvrstitev v polfinale pa je uspeh nogometašev Beltinec. Moštvi sta igrali y postavah: Mura: Volk, Baranja, Belec, Breznik, I Alihodžič, Brezič, Gajser, Rous (Dominko), BakuM-^jp* Beltinci: Zver. Godina (Šarkezi), Vorobjov, Jančič, Božič, Baranja, Cirkvenčič, Herceg (Osterc), , pijf' Škaper, Pred okrog 4.000 gledalci je sodil Hvalič - Gorice. J Nogometaši Mure bodo v finalu pokala Nogom®* Slovenije igrali z Biostarjem Publikumom iz Celja, ki J® nalu izločil Maribor Branik. Prva tekma bo 10- (fM' povratna pa 24, maja v Murski Soboti. II (9!fi ^nik, 13. aprila 1 995 17 I Šport Odbojka Košarka J Mi pd itd J® if lih fUl I*! >1 st liti 1)11 m-Ip! !Č ih 'f It (t. 5' !(■ It -t L '■ 5 K .1 £i P !■ >^1 k' ,1 I fl I Ljutomerčani peti V nadaljevanju dtžavni moški namiznoteniški ligi je Ljutomer v n kolu _ žal FiProm s 3:0 {15:10,15:12.15:8). V predzadnjem kolu t«-Biovanja pa je Ljutomet premagal PionieJa iz levega (15:13,14:16,15:9,15:9). Za Ljutomer so igrali: 7 Shobu, Belec, Zidar. Orat. Rajnar, Marič, Siftat, Šumak, V končnici tekmovanja je Ljutomer doslej premagal vse tetonec In sj iipi prvenstva za razvrstitev oti 5. dtj 10. mesta v Sobočanke v prvi državni ligi ‘tl si ie zagotovil Odbojka peto mesto v državi, kar Je lep uspeh, (NS) Vigrosov največji nspeh V Murski Soboti je bila povratna finalna tekma za n prvaka med Salonitom iz Kanala in Vigrosom c linbote. Srečanje, ki je v 'športno dvorano sot*os Salonita s 3:1 Pdlegnilo veliko ljubiteljev odbojke, se je končalo z i (IVdS. 15,10,15:5,15 2). Sobočan, so tekmo ^^ceU , Msliivptako pri sprejemanju žog kot ob mreži in gostom, črugem niza so igrali dobro in bili povsem enako la da So v končnici igrali atzih Sta tekmeci 'n četrtem nir V zaostali tekmi šestega kola končnice državnega prvenstva v košarki za ženske za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomurja v Murski Soboti premagala Slovana z 71:54 (34:26). Strelke za Pomurje; Cerova 5 {1:2), Drožinova 14, Sokolano-va 8 (3:4), Pušenjakova 3, Novakova 9 (3:4). Zadražnikova 10, Kolarjeva 8 (2:2) in Karova 14 (1:2). Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so tako letošnje prvenstvo končale brez poraza in se bile namreč precej slabše. Tudi v nadaljevanju tekmovanja so Sobočanke igrale dobro in zanesljivo ter brez poraza zasedle prvo mesto {sedmo mesto v državi). Najvišjo zmago je Pomurje doseglo na srečanju v Murski soboti med Pomurjem in ŠD Šentvid, rezultat pa je bil 102 :41. Pomurje je tudi v končnici tekmovanja doseglo največ košev. 848. in jih prejelo najmanj, 591. Največ košev na tekmi je dosegla Drožinova, in sicer 52. Najučinko- le da premalo zbrano. S pritaJifit’ Ipo v pivih dveh zadovoljila tudi gledalce. Žal so Sobočani v tretjem nizu zelo popustili, tako da so gostje zmigali uffz težav. Ker IT) -- »» — a -. icit> popustih, tako da so gos jSalftHiU s 3;0. sp na prvem stečanju v Novi Gorici zmagah Pomurje je 'Stal v So tako drugič zapored postali državni pivaki. 8 Tonov&tkr Fuj^’ naslednji postavi. Vukovič, Kempa, Marič, Novai , Jesenic fedošin Bačvič. Pred okrog 400 gledalci sta so podelil poka- Lavrenčič iz Maribora. Po končani tekmi je i ciovenue Branko Do-a in medalje podpredsednik Odbojkarske zveze uspeh Vigrosa Osvojitev dmgega mesta v državi je doahO najvecji usp ftnurja Priroma soboške odbojke. (FM) okrog 400 gledalci sta sodila Končnik z Jesenic Šport od tu in tam ,®”*“«nton '•■čtii turni/", J® bil j, JIčstvice, P’ tretb D >10- ""j'‘bilaBul^'’“‘’' <'®W>ca- Kon-. ./'felstvo ^;)'®rc5) kolo Soboti je ^r/^bal Prijatei^2''’"J^ pionirjev .v* ^'telcev c ■ je 'Pno: i pionirji 534 539, 2. Ml •«4110) 181 2. GnmUj: /n- S??'««;-"”'kro-4inv■ ^‘®nšovcidvi ,/korpijon f^^^^v.po^S^-lO.Varstroj (n5^‘'®Pvci) ]y7 ®7no: žalikova J'®tpijon) 170j’ '3' Balaškova renšovci) Kozlarjeva Juda- Nart i (FŠ) 7a IcadlV'^®"’ prvenstvu Slovenski tir M. Ni ‘V’ tretje «^a četrta, Kon- je 2. MI -^2 Goni boš! (Po-^Jibaut lSI,7.So-\?^nsovci) 180 kro- - V tekmovanju sic*' tnladinske nogometne lige je Mura premagala Rudaija iz Velenja s 5:6. Ilirija iz Ljubljane pa toiince s 3-.0. N Kart***’" XI - l®nja s kritin, " -'■o. v pa .....rOlUU ...»C hauevske lige sta Rudat iz Velenja in Muta igrala neodloč« 11, litija iz Ljubljane gaic Beltince zli, Igra z zvenečo žogo - V Kraniu je bilo mednaiodno teltm'"''’"" '01 z zvenečo žogo za atai Pirca. Med šestimi ekipatni sodelovala tudi ekipa Muiske So-^te {Potočnik, Maučec, Štrakl, v ogiinčič) in zasedla četrto mesto. (5K) neodločeno P^jeprema- lekniovanje v ‘Pokal Stane- ---------ije ''durske So- II. jfola ''loški CL 22 22 22 22 II ihtes ‘'S?' 22 22 22 22 22 22 22 ■t OOL 19 19 ia 15 15 11 11 37:43 614 34:50 614 31:49 614 29:46 616 31:52 4 18 24:57 121 7:63 3 60:14 3 58:22 4 57:18 7 48:24 7 55:31 38 38 36 30 30 22 16 16 16 12 S 2 - ženske S Ss S'*« nui in 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 21 le 1 4 IS 7 14 8 1210 '111 1012 9 13 814 715 517 2 20 65:14 61:32 53:25 48:36 45:33 45:39 36:47 38:46 35:47 27:50 21:56 12:61 42 36 30 28 24 22 20 18 16 14 10 4 uvrstile v prvo državno ligo, kar je velik uspeh. Za letošnjo tekmovalno sezono so se košarkarice Pomurja iz Murske Sobote dobro pripravile pod strokovnim vodstvom trenerja Zlatka Tibauta in njegovega pomočnika Ruslana Kovačeva, kar je gotovo tudi pripomoglo, da je bilo MK med tekmovanjem zelo malo poškodb. Poleg tega sta ekipo Pomurja okrepili visoka in odlična igralka iz Ukrajine (center) Sokolanova in Novakova ter tako izpolnili vrzel v ekipi. Že start je pokazal, da bo ekipa Pomurja igrala pomembno vlogo v drugi državni ligi v boju za prvo mesto. I R. £1 V I H"''" k : r J ■« k t % r J ^13 A ri 4 t «Ntl Košarka - V Škofji Loki je bilo finale osnovnih šol v košarki. Sodelovala je tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote in brez visoke igralke Glišičeve zasedla tretje mesto. Judo - V Nagytatu na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v judu. Med 250 mladimi tekmovalci so sodelovali tudi Len-davčani ter osvojili več prvih mest. Prvi v svojih kategorijah šobili: Časar. Hajdo, Marič in Zadravec. Druga mesta so zasedli: I. Časar. Lekčevič, Hozjan, Nedeljko, M. Časar, Denša in Bot. Tretji pa, so bili: Vida, Vogrinec, Denša, Glavač, Gal, Trojak in Lekčevičeva. (JK) Napovedi so se uresničile. Sobočanke so konča- 1 le tekmovanje v drugi državni ligi brez poraza “ in dosegle tudi nekaj visokih rezultatov. Dale so tudi največ košev, in sicer 1101 ali 145 več kot drugouvrščena ekipa Maribora. Prejele pa so tudi najmanj košev, 603 ali 58 manj kot drugouvrščena ekipa. Ekipo je sestavljalo deset standardnih igralk, od tega tri kadetinje. Drugi del tekmovanja - končnica prvenstva, ki seje začela januarja letos - je bil kakovostnejši in tudi zahtevnejši, saj sta se štirim najboljšim ekipam iz druge lige pridružili še ekipi Slovana in Ježice mlade, ki sta tekmovali v prvi državni ligi. Sobočanke so tudi v tem delu tekmovanja odlično štartale, saj so na prvih dveh gostovanjih v Ljubljani premagale obe prvoligaški ekipi in si s tem ustvarile možnosti za uresničitev cilja, to je uvrstitev v prvo državno ligo. Druge ekipe so vitejša strelka v končnici tekmovanja v ekipi Pomurja pa je bila Sokolanova. ki je dosegla 218 košev pred Drožinovo 209, Novakovo 110, Za-dražnikovo 74, Cerovo 68. Karovo 66, Kolarjevo 45, Horvatovo 22, Ori-jevo 19 in Pušenjakovo 17 košev. Sicer pa v Košarkarskem klubu Pomurje v Murski Soboti menijo. da sta bili nosilki igre Drožinova in Sokolanova. Z osvojitvijo sedmega mesta in uvrstitvijo v prvo državno ligo je ekipa dosegla velik uspeh, za kar so v prvi vrsti zaslužne igralke, ki so vestno trenirale ter disciplinirano in zavzeto igrale na tekmah. Poleg igralk imata nedvomno velike zasluge za uspeh tudi predsednik kluba Jože Pušenjak in trener Zlatko Tibaut. Z uvrstitvijo košarkaric Pomurja v prvo državno ligo so se pred klub postavile nove naloge, saj bo tekmovanje med najboljšimi slovenskimi ekipami zahtevnejše in bo terjalo tudi več denarja. Čeprav bodo poskušali ekipo, ki sije priborila uvrstitev v prvo državno ligo, obdržati, kar pomeni, da bodo tudi v prihodnje jedro sestavljale domače igralke, so v klubu ugotovili, da je ekipo nujno potrebno okrepiti z dvema dobrima in izkušenima igralkama, da bi tudi v prihodnje obdržali staus prvoligaša. Sicer pa je uvrstitev košarkaric Pomurja iz Murske Sobote v prvo državno ligo velik uspeh, hkrati pa tudi najlepše darilo ob praznovanju 25-letnice kluba. FE tu MAUČEC Namizni tenis Sobočanom tre^e mesto v povratni tekmi končnice državnega prvenstva v I. ZNTL so igralci Moravskih Toplic Sobote v Kočevju premagali Melamin s 4:0, in ker so zmagali tudi na prvi tekmi v Murski Soboti s 4:1, so tako zasedli tretje mesto, kar je najboljša uvrstitev v zadnjih treh letih. Žal pa ima po osvojitvi prvega mesta v rednem delu lige grenak priokus. Na srečanju v Kočevju je že v prvi partiji presenetil Benkovič, ki Je premagal reprezentanta Komca, medtem ko v nadaljevanju Benko in Unger nista imela težav. Z osvojitvijo tretjega mesta so se Sobočani uvrstili na evropsko tekmovanje. Rezultati - Melamin : Moravske Toplice Sobota 0:4 (Komac ; Benkovič 19:21,21:14, 17:21, Murn : Benko 17:21, 13:21, Špe-lič : Unger 10:21, 11:21, Murn, Spelič : Benko, Benkovič 17:21, 15:21). M. U. Rokoborba Sobočani pet, Ljutomerčani tri naslove v dvorani Tabor v Mariboru je bilo letošnje državno člansko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu za posameznike Sodelovalo je 47 tekmovalcev iz 6 klubov. Največ uspeha so imeli Sobočani, ki so osvojili pel naslovov državnih prvakov, dve drugi in eno tretje mesto. Uspešni so bili tudi Ljutomerčani, ki so osvojili tri naslove državnih prvakov in dve drugi mesti. Zlasti je s svojim nastopom navdušil Franc Podlesek iz Murske Sobote, ki je premagal najboljšega slovenskega mladinca Slavka Zeca iz Sobote. Naslove državnih prvakov so osvojili: Roman Godvajs (48 kg), Milko Nasevski (68 kg), Rade Bačič (74 kg), Franc Podlesek (82 kg), Zoran Vukan (90 kg), vsi iz Murske Sobote, Peter Lukašev (STkg), Jože Vrbančič (62 kg), Miloš Horvat (130 kg), vsi iz Ljutomera. Druga mesta so zasedli: Matej Horvat (57 kg), Slavko Zec (82 kg), oba iz Murske Sobote, ter Dejan Žnidarič (48 kg) in Damjan Pihlar (82 kg), oba iz Ljutomera. Tretji pa je bil Dejan Kuhar (62 kg) iz Murske Sobote. Od desetih možnih naslovov državnih prvakov so Pomurci osvojili kar osem, kar je dokaz o kakovosti rokoborbe v Pomurju. Na prvenstvu sta sodila tudi Sobočana Kranjc in Šernek. KoRjeništvo Oh^oritev kasaške sezone v Ljutomeru Konjeniški klub Ljutomer tudi letos začenja dirkalno sezono na velikonočni ponedeljek. 17. aprila 1995. Na sporedu bo 8 tekem z nastopom kasačev od začetnikov do najhitrejših konj. Zanimiva bo tekma 2-letnikov, ki se bodo prvič preskusili na dirkalni stezi. Organizatorji pričakujejo, da bodo rezultati letošnje generacije 2-letnikov enaki lanskim, saj ugotavljajo, da imajo dober naraščaj, kije rezultat načrtne reje in nakupa dobrih plemenjakov. Z ureditvijo tekmovalne steze in zgraditvijo pokritih tribun so na hipodromu v Ljutomeru ustvarili idealne možnosti za organizacijo kasaških dirk - tako za tekmovalec kot gledalce. Konjeniški klub Ljutomer bo letos organizator 9 konjeniških prireditev: 17. aprila, 30. aprila, 14. maja, 25. junija. 16. julija, 6. avgusta, 26. avgusta (Gornja Radgona), 10. septembra in 15. oktobra, ko bo konec sezone. Med pomembnejša tekmovanja sodi državno prvenstvo 3-letnikov. ki bo 6. avgusta v • Ljutomeru kot osrednja prireditev ob ljutomerskem občinskem prazniku. Ljutomerčani si tudi prizadevajo, da bi dobili organizacijo državnega prvenstva 2-letnikov. Letošnja tekmovanja bodo prvič točkovali za nagrado Ljutomera -za pokal sezone 1995. (FM) Ii I. SKL - ženske POMURJE Slovan Ježica ml. ŽD Šentvid 14anbor ml. Sežana 10 10 10 10 10 10 10 7 7 3 2 1 0 3 3 7 8 9 848:591 682:602 668:627 542:731 644:720 640:753 20 17 17 13 12 11 Hokej na travi Rezultati - S. kolo Predanovci: Železničar 0:1 Pomurje : Svoboda 4:1 Lek : Triglav 1:3 Triglav Lek Pomurje Železničar Svoboda Lipovci Predanovci 7 7 7 7 7 6 7 6 6 4 2 2 2 1 0 0 0 1 1 0 0 1 33:6 1 23:4 3 11:8 4 8:12 4 8:18 4 12:15 6 3:35 12 12 8 5 5 4 2 Judo Trije državni prvaki v Slovenski Bistrici je bilo državno prvenstvo kadetov in kadetinj v Judu. Med 98 tekmovalci iz 18 klubov so sodelovali tudi Sobočani in zasedli tri prva mesta. Naslove državnih prvakov so osvojili: Maja Permet (44 kg). Bojan Žilavec (50 kg) in Goran Hašaj (60 kg). Matjaž Lazar (65 kg) je bil tretji. David Čuk (65 kg) pa peti. Goran Hašaj je z osvojitvijo naslova državnega prvaka izpolnil normo za olimpijske igre mladih, ki bodo julija v Angliji, kar je velik uspeh soboškega juda. (T. Kos) Rokomet Bakovčanke zmagale v dvajsetem kolu prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi je ekipa Bakovcc premagala Kranj z 19:16 (9:6). To je bila druga zmaga Bakovčank. Ekipa Bakovec je igrala v naslednji postavi: Kur-tanjek, Hozjan 6. Kolbl 1, Forjan, Jakšič 3, Panič 5, M. Buzet! 4, Malek, T. Buzeti. V prvi tekmi končnice prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi za naslov prvaka je Pomurka iz Bakovec v pomurskem derbiju premagala Krog z 22:19 (11:9). Strelci. Okreša 6, Škraban 5, Bedekovič 5, Buzeti 3, Vereš, Ritonja in Lovenjak po enega za Pomurko ter A. Kolmanko 7, Me-olic 6. D, Kolmanko 2, L. Sapač 1, Hegeduš in Titan po enega za Krog, Povratna tekma bo v soboto v Murski Soboti. Ker so rokometaši Mladinca iz Murskih Črnec odstopili od tekmovanja. Je odpadla tekma za obstanek v ligi med Dolom in Poletom. šport v Vestniku! onr l I J li Strelstvo V pomurskem derbiju , zmagalo Turnišče v desetem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča v pomurskem derbiju premagala Ljutomer s 1739:1716 krogov. Odličen je bil tokrat Vili Ravnikar (Turnišče), ki je zadel 591 krogov. Drugi tekmovalci: Robi Markoja 575 in Božidar Draškovič 573 za Turnišče ter Manuela Rudolf 574, Rajko Robnik 572 in Darko Horvat 570 krogov za Ljutomer. V desetem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je ekipa MI Pomurke iz Murske Sobote premagala H. Marok iz Sevnice s 1662:1651 krogov. Za Pomurko so tekmovali: Milan Kreft 563, Martin Žigo 549 in Janez Gomboc 550 krogov. Ekipa Jova Jurkoviča iz Vidma pa je premagala Kovinarja iz Ormoža s 1703:1674 krogov. Za Videm so tekmovali: Anton Kocbek 570, Sebastjan Vajda 568 in Gorazd Kocbek 565 krogov. Po predzadnjem kolu sije ekipa Jova Jurkoviča skoraj že zagotovila prvo mesto in uvrstitev v prvo državno strelsko ligo. V desetem kolu prvenstva v tretji državni strelski ligi je Radgona premagala Impol s 1657:1612 krogov. Za Radgono so tekmovali: Milan Svetec 573, Borut Flegar 536, Branko Horvat 548 krogov. Kolo pred koncem si je Radgona že zagotovi- la prvo mesto in uvrstitev v drugo državno ligo. Med posamez- I niki pa je Svetec na drugem mestu, (fk, fs, ak, ds) J vestnik, 13, aprila IS iz naših krajev Prleški fličkec Na Juže/ovo sen pje ša potrlički gledat, kak novo društvo Zvonček z Dokležovja pri Muri zvončeke nabira; te pa sen se / Kokoričih pje skoro zaletja v eno jako lepo dikiino, kera si je nezarajnsko lepo popevala; , vče bi brumlice meia, bi brumlala si ...e Te pa mi je rekla, ka majo po Prlekiji še premalo občin, ka bi nticali eno občino še/Kokoričih, kera bi bole skrbela za kmečke nevole pa za boljše plačiivaje živine no zvore no poljščin. Pa je rekla. »Hvola bogi, ka ne hodin delat Vupti, ge je lastnik Lago-texa na son presvetli den žena da delo/kan šolenj v guzico, zato ka so štrajkaielv Te pa sen reka, ka je to ne mogočno, ka po našebn zakoni nemreš otpistiti človeka gda štrajka Pa mi je pje toke napela, ka sen pre diindek, ka se mi neka seja; risnica pa je, ka tudi indipo prleških/tmah ne delajo drgači. Krumple/uks! V Lot merki so me pje /si tak okuperali z nekimi storimi gumami ot auto/, ka je pje/se nezgriintano zasmrdelo po zažgonoj gumi. Te pa se pre občinski škriei pa liidstvo riikajo zavolo zniica-nih gum ob cestah. Tote gume bi pre mogli pobirati na svoj račun /si tisti, keri gume odovlejo no montrajo ali pa jih odpelati v Anhovo pa tan stručno skuriti. Pri moj griiški, to pa košta! Pa ka te teko zdriizgajo, či pa je najbole poceni, ka malo počakajo, ka do viin s totih štorih gum ob cesti zrasle triitre pa mezinec, cikorija pa druge rože no trova. Ja. Se pa te veta, ka Prleki vačik ali išejo store gume, ka ž jimi duma olepšajo zelenice. V je nasadijo rožike. Zaj pa se je te, či vervlete, najšio prleško olepševalno društvo »Štora gumar, kero de pri gumah pelo pesmice, ka da bole hitro zrosla trova. Te pa de pre potli tak lepo cvetlo ob cestah, kak bi kokoši moderni arhitekt za ka veš keko miljono/ napravja načrt za uredite/naravnega parka ob cestah. Hrvoti se pre že zanimlejo za to to novotarijo, ka bi otkupili patent ot Prlekov, ka jin je ostalo puno gum ot oklopniko/. Zavolo totega naravnega okolja so v Lot merki jkuper naštimali Padgončani no Lotmeržanari kero klub Prlek. Ka do pre turiste vozili po lu/ti z baloni, pa zmoji, keri do si lehko /ajn naglednoli toto naravno okolje z gumami. Ta mladi Prleki so se tak navdušili za aerodrome, ka do si napravili vzletišče/Krapjipri Veržeji. Naj živi prleška avijacija! Kacin je-zaj na kuji - samo naj tiste tri eroplane, kere je kupa, pošlje hitro Prlekon! Daj z aeroplanov de se pre tiidi/ajn vidla, kak hiido so socialno zacugjeni ob meji v Radgoni - ka so jin pre Ioni izplačali bliizik štiristo miljono/ tolara/socialne pomoči. To je ble/. Radgona je bogata, ka se lehko gre daj - dam po Muri. Po totoj vodi spistijo /so svijarijo doj to Prekmurcon. Prekmurci pa jo spistijo dale Prlekon. Te pa to tak Kaj se zgodi, če je človek naiven Razočarani Jurkovičevi Ljutomerski INPO »pokasiral« 2.200 mark v tolarski protivrednosti, za svojo stranko pa ni pridobil ugodnega posojila. gostom ponudil tudi domače do-■ brote, denimo kmečki narezek. Tudi kruh je bil domač - kmečki, saj Brankova mama Albina v domači krušni peči peče zelo dobre kmečke štruce. V vinotoču pa je seveda delala tudi Brankova žena Marija. »K nam je prihajalo veliko gostov. Pripeljali so se posamezniki, pripeljali so se z avtobusi. Tudi tujcev ni manjkalo, zlasti onih, ki so prihajali v pomurska termalna kopališča. Tudi iz Moravskih Toplic so prišli.« Je nekam otožno pripovedovala Brankova mama Albina, kateri se, čeprav ni več rosno mlada, še najbolj toži po času, ko je vinotoč blestel. Tudi ona je bila namreč rada med ljudmi, godilo ji četrto uspešni, kot tudi saj Je doslej več kot stih, ki je pri njih dala hi'"' projekte, dobila posojila. ■ *Oh, ta naš Branko.*!^ likokrat vzdihnila njegova Albina. Razumel sem Jo. toži po prejšnjem bizrtisu, me! pa sem tudi Branki, hotel s (prenagljeno) tvijo prostorov in sanitanj^ bolj zadostiti sanitamoteh^ predpisom. Na pomanjW'^ ga namreč opozarjali četudi se nekoč, ko lOlP- ■ veli »privatno«, nobeden strupih z dobro jedačo Seveda so vse plačali, Svojo prenagljeno po obnovi vinotoča, ne dovolj »kesa«, plačuje kroži. Borci na napredno elektriko pa prosijo, ka bi bilo, či bi fneH ' na Muri rajši krožne elektrarne - te bi se tudi drek, keri plava po Muri, spretnenija pre v električno energijo. Vnovoj občini Sveti Juri ob Ščovnicije fse čisto no bogato. Tan so sami svetniki. Samo trije Udje do pre vodili občino - če do meli peneze Občinski svetniki - pa ne tisti vun z oltora - so pje zaj /kuper scimprali novi občinski sveiek, Nečejo meti več svetka f spomin na talce totega kraja, keri mora spomenik na Blaguši pri jezeri, kak so ga meli v storoj krajevnoj skupnosti. Občinski Svetek de na jurjovo, trinodvajstega aprila, kruci patucil Zaj pa se te eni bojijo, ka do prekrižali še šolo, kera se imenuvle tudi po talcih. S fsemi silami vničimo /se storoi Deca pa do potli vničo-vala tisto, ka ti stori zaj puvlejo. Tak gre toti bint, ja! novci v ljutomerski občini so med ljudstvom najbolj znani po tragičnem avgustovskem dogodku 1941. leta, ko so Nemci v tem kraju ustrelili 6 talcev. Njim v spomin in 19 starčkom ter materi z otroki, ki so jih postrelili aprila 1945. leta v zapuščenem rovu v Slamnjaku, stoji ob križišču cest Slamnjak-llovci-Hermane! spomenik z imeni žrtev. Svojevrstna žrtev novega časa je Branko Jurkovič iz Ilovec. Njegova domačija stoji na vinogradniškem območju, mimo hiše pelje vinska cesta, tudi sam je vinogradnik, saj ima vinograd s 5,000 trsi (od tega polovico rizlinga), zato se je pred leti pravilno odločil, da bo pridelek iz vinograda kar najbolje ovrednotil. Sklenil je torej odpreti vinotoč, V ta namen je v kmečkem slogu uredil v stari hiši manjši lokal. Ker pa Branko ni le vinogradnik oziroma kletar, ampak po osnovnem poklicu mesar in natakar, povrh pa še polkvalificirani kuhar, je jasno kot beli dan, da je 3^" 4 J« ( f hta' Srečno! M!ROS ■ GORNJA RADGONA - Za vse, ki si žele izboljšati svoj gmotni položaj z vrtičkarstvom, bodo imeli za to priložnost tudi v tem letu. Tajnica gornje radgonske KS Jožica Ravnikar nam je povedala, da bodo tudi letos zagotovili ustrezne površine, le prijaviti se je treba. Lani so v Gornji Radgoni našteli 360 vrtičaijev oziorma takih, ki so pridelovali zelenjavo in povrtnine. (F, KI.) rr i- -J ■ '! H V- .. S 4 .S . t F Branko Jurkovič iz Ilovec je bil s svojo ženo in materjo uigran tim, ponudba vinotoča je bila gostov ni manjkalo. Ker pa ni posojila, sije sam naložil »kazen«; ob pomoči domačih in prijatelR’' režiji (pre)ureja vinotoč. Tako je nastala tudi točilna miza, v ospredju katere je prednji del soda. • F®*®' ‘ ■ DOLGA VAS - Ne mine dan, da ne bi slišali o prometnih zamaških na mejnem prehodu v Dolgi vasi, toda le malokdo ve, kdaj so ga odprli. Iz dokumentacije nekdanje Carinarnice v Gornji Radgoni povzemamo datum: 25. junija 1966, leta, torej bo prihodnje leto 3&-Ietntca. Sicer pa je lani čez prehod v Dolgi vasi šlo 167.151 tovornjakov, 19.234 avtobusov, 738,424 osebnih avtomobilov, potnikov pa so našteli kar 3,410,663, Letos bodo te številke prav gotovo se večje, (F, KI,) ■ BELTINCI - Ekološka bOjraSka iniciativa iz Ižakovec je pri biološkem krožku na osnovni Soli v Beltirtcih ustanovila ekološko sekcijo, ki jo vodi Marija Poredoš, Člani sekcije bodo (skupaj z društvom za varstvo okolja in društvom za opazovanje in proučevanje ptic ter v sodelovanju z ostalimi pomunkimi Šolami) skuš^ predstaviti življer^e štorkejj, za daljše obdobje pa bodo tudi spremljali kakovost pitne vode, zlasti vižakovcih. Rezultate bodo objavili, (B, B.) Je, ko so jo hvalili, da peče dober kruh, Le redkokateri pa je vedel, da Je vse dni tudi zgodaj vstajala in počistila vinotoč. Tega od sina in snahe, ki sta ponavadi ostajala z gosti daleč v noč, včasih tudi do jutra, seveda ni mogla pričakovati, »Oh, ta naš Branko! Prehitro seje odločil in lokal razdrl,« je dodala, Branko Jurkovič Je zdaj pojasnil, kako je bilo: »Prostori vinotoča so bili majhni, gostov pa veliko. Odločil sem se, da jih bom preuredil v a prošenj niso uslišali. Silvo Potočnik iz ljutomerskega INPA je še povedal, da še naprej iščejo kre-ditodajalca za svojo stranko Branka Jurkoviča. Upam, da bodo v Jurkovičeva družina- P ut ustvarjeno premoženje P kopni. Upanje, da bo spe* starem«, pa vendarle ,/jlt ni bilo posojila, je Bran«- * stnim delom dokazal, p, mogoče - mogoče! < JllU^UVV IJlVgVVV' * p' časi dobiva pravo prvi polovici leta naj b' - odprli. Če ne drugače rističnega društva, ki so P vcih ustanovili prejšnji sklenili, da bo kar se Ja pri populariziranju turističnega kraja, je namreč tudi križniški In kaj je na to rekla mama? Skoraj * rjeti, da se bo to zgodil®'' zgodi Brankova Američani prek Madžarov ponujajo ekološke čistilne naprave Čistoča s pomočjo gramoza C Karlek in njegovi lopaff. in bakterij Ameriške čistilne naprave so menda do 60 odstotkov cenejše od klasičnih in porabijo za 90 odstotkov manj energije Zadnji dan v marcu so se v prostorih Območne gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti zbrali komunalci, gradbeniki in vodarji, da bi izvedeli kaj več o ekološki čistilni napravi, ki je najprimernejša za manjša naselja z do dva tisoč prebivalci. Predstavitev so pripravili v okviru medzbomičnega sodelovanja na željo gospodarske zbornice iz Som hotel a. Gospa Erika Zunanji iz firme Forenviron iz Budimpešte je kot zastopnica ameriške Tume SPEC Industriec INC iz Seattla v državi Wachington (navzoč je bil tudi predsednik Roger J. Ow-ley) predstavila osnove delovanja čistilne naprave. Kljub strokovno pomaitjkljivemu prevodu so udeleženci razumeli bistvo delovanja ekoloških čistilnih naprav, ki bi bile za večja pomurska naselja res najprimernejše. Ker poteka čiščenje po naravni poti prek plasti gramoza (filtra) in s pomočjo bakterij, je postopek uporaben zgolj za komunalne odplake, zato je potrebno prvotno ločiti industrijske in komunalne odplake. Cena Čistilne naprave bo pri odločitvi občinskega ali krajevnega vodstva prav gotovo pomembna, Predstavljeni sistem z zrno- gljivostjo približno 30 kubičnih metrov odplak na dan naj bi stal približno 5 milijonov forintov, s tem da je vrednost uvožene teh- nologije, razpršilcev in avtomatike le okrog 10 odstotkov, druge stroške pa predstavljajo gradbena dela. Cena je torej odvisna od cene gradbenega materiala in gradbenih del v državi, kjer se bo naprava gradila in montirala. Čistilna naprava, kije povsem nenevarna za okolje in čisti komunalne odplake po naravni poti s filtriranjem skozi različne plasti gramoza, je primerna za naselja z do 2 tisoč prebivalci, hotele, zdravilišča in druge javne objekte, kjer je koncetracija ljudi občasna. Deluje namreč lahko z zgolj 5-odstotno ali s celo 200-odstotno zmogljivostjo. Dogradi se lahko k že obstoječi čistilni napravi, njena prednost pa je predvsem. da je njena postavitev cenejša, porabi manj energije in da ne kazi okolja. Lahko je povsem pod zemljo ali pa delno, s tem da je gornji del »ohišja« prilagojen krajinskim značilnostim. Sliši se povsem enostavno: bazeni z odpadno vodo, črpalka, ki črpa to vodo prek filtrov (frakcije premera od 9 do 24 ) v drugi bazen, nato pa ponovno prek filtrov z bakterijami, ki so sc same zaredile na teh filtrih in v 20-minutncm mirovanju uničijo umazanijo iz odpadkov. Po končanem postopku menda dobijo popolnoma čisto vodo. Vsa znanost je v razporeditvi količine odpadnih voda in fi-trov ter v časovnih razmikih. Za čiščenje 30 kubičnih metrov odplak (za naselje s 300 prebivalci) bi potrebovali površino 170 kvadratnih metrov. To je bila šele prva predstavitev, glede na odziv udeležencev pa bo verjtno potrebno pripraviti podrobnejše opise v slovenskem jeziku ter organizirati ogled v Borgatu na Madžarskem, kjer gradijo tovrstno čistilno napravo. Istočasno gradijo drugo napravo tudi na Češkem. BERNARDA B. PEČEK k Vestnik z vami in za vas! Kakšen les potrebujete za dober lopar gibanice? Če bi radi vedeli samo to, potei” berite dalje, če pa hočete gotov lopar, pč" tem pot pod noge. 1 ške občine živi kolar Rožman, ki se ne mor^ V Cogetincih na J ':Ff i i U! »I- Wl^' od svoje delavnice, več rednega kolarskaS^ »Veste, vse življenje s lesa izdeloval razne , te. Najlepše mi je, Lfk žam lepo oblikovan 1^. w v zadnjih letih izdelujeta toporišča (ročaje) za sekire in podobno Pravkar pa delam [j, gibanice. Najboljši les par je topolov ali lipt^v, oba lahka, zato je tak'*'^ par in gospodinja z rokuje, ko daje v peč . - c*"-. k I - ----------- ruRujc, R.U uajc v pv* ' u p ■ gibanice ali kruh, Z loparjem ni ravno dosti dela, saj J f u. ___________i.,;i_____.■ J. ;_________ ____________:_______„,..*PTT1 'I ba le tako oblikovati, daje proti robu tanek in se potetd kar z njim dajemo v peč. lažje spelje z loparja. Pri pečejo zlasti gibanice.« ■ m la - Mojstru Karleku ni dolgčas. Star je 70 let in počasi f*' LvJ' odložil svoje orodje, a ga ne, saj mu je delo v Vesel je ljudi, ki naj bi jim to in ono izdelal, saj mu jMt r I I tudi klepet. Tako je bilo tudi ob našem obisku, I L, KRAMBER^^* I J I SglrK 13. aprila 1995 79 09i! iz naših krajev a’ ItW li> os I Agiljti Drobno gospodarstvo K)!| I0 27. maja li.\ mi'. ,1 V Bahovcih Zasebnik •W Čigavi so Bolehnečici? J/ kf' iiS Na vadišču Kinološkega društva Bakovci so konec tedna ocenjevali zunanjost športnih rejsih od 9 psov, sta- soboto mesecev. Za-’ v aprilu, to je I*) 29. aprila, pa pripravljajo izpite za tečajnike in pse, kategorij A, B m 1. Že zdaj pa potekajo priprave na državno tekmovanje v pre* stakovanju ovir agilyti, ki bo v soboto, 9. ilo tJ. uic na vaOišču bakovskega kinološkega društva. Ml pa pripravljajo 27. maja, od 'tre na vadiSču ll I ^ndavski gasilci -^horovali P‘^krajinj 8^ s lisko društvo v 5 dl i m t lit i* 1 ll II I k na tujem trziscu »Dela je dovolj, le pravih mizarjev ni mogoče dobiti,« trdi mladi samostojni podjetnik Mitja Prelog iz Ljutomera. Prelogov! se ukvarjajo z mizarstvom od 1955. leta. Takrat je namreč Mitjev oče Danijel Prelog, rojen 1930. leta, opravil mojstrski izpit, Sprva je imel delavnico v najetih prostorih, pozneje pa je delal v Nemčij in zaslužil ne le za hišo, ampak je zgradil tudi delavnico in jo opremil s stroji. Leta 1992 je obrt prevzel sin Mitja, ki je povedal: I i L Če bi prišlo do razdebtve ljutomerske občine, je bilo najprej ' predvideno, da bi bili Bolehnečici v okviru nove Občine Križevci. Večina domačinov je temu nasprotovala, ker s Križevci doslej niso imeli nič skupnega, zato so se raje odločiti za referendumsko območje nove Občine Sveti Jurij. Tja hodijo namreč njiho- I vi otroci v šolo, tam imajo sedež župnije in tam je njihovo poko- I pališče. In nekoč so že bili v svetojurjevski (videmski) občini. Sedaj pa, ko je ostala ljutomerska občina v enakem obsegu kot doslej, je mnogim v Bolehnečicih žal, da niso ostali v njej. J® lenda-l«ai873 ,?’’’''«anovljenože gasilcev pogovorili občnem interv oi bilo Ugotavljajo ®bira. oprema poča-"“'^'oar^p^^iblbilo potreb-^'Odar lepa in obnovo. ®"“*"*’ Sloveniji ni do tega, da bi razglasili krajinski park ob Muri? (Murski park predmet spora pokrajino ob Muri bi radi zaščitili pred-.^^tujci - Slovenci bi jo le izkoriščali radi zaščitili pred- Prav ** -- slišali za ideje, da naj bi cbmoijr eb nki Mori , s"aia za ZBspifpnn __________.. . . . ■. _ .. t Sf f krimski ali regionalitJ park. Na ta način in mrtvice M* Muro, temveč tudi njene e ih nHw loir, roka-Ptej so ijjig ] \ stara že nekaj let, pa nobtttega rezultata; naj-sedaj pa spremembe, nato sprejcminje uovr zakono- i ’■ sfl. D Avstrije je prkvia pohoda za skupni prav tako v otiviru Interrega pa sta •I^Mvnega ozirom podprli projekt zi ustanovitev med- ^"'•'iščansko ’ regionalnega parka Goričko - Porabje V f^snici teh podatkov nismo vski narodni park nimajo takšnega instrumenta upravljanja in vzdrževanja, je povsem na mestu. Pravi problem je v resnici nekje drugje: osveščenost domačinov še ni na dovolj visoki ravni. V Triglavskem narodnem parku živi le okrog 500 prebivalcev, v petih predlaganih regionalnih parkih jih živi najmanj desetkrat toliko. Toliko je tudi različnih interesov. »Ce hočemo imeti regijski park, ki bo zaživel, si ga mora večina domačinov želeti, videti svojo pri- V Sloveniji so načrtovani naslednji regijski parki; i. Notranjski regijski park (767 kvadratnih kilometrov) 2, Kočevje (106 kvadratnih kilometrov) 3. Pohorje (43 kvadratnih kilometrov) 4, Škocjanske jame (29 kvadratnih kilometrov) 5. Kamniško-Savinjski park (30 kvadratnih kilometrov) Prvi je šel v skupščinsko proceduro Škocjanski regijski park, ker je že na seznamu svetovne naravne dediščine in je to ztdite-val Unesco, V gradu pri Gradu (Gornji Lendavi) so se zbrali gorički župani in planerji »Zaščiteni« Goričanci! Goričanci nočejo zaščite zaradi zaščite, ampak možnost pridobitve mednarodnih sredstev za razvoj pokrajine in primernih gospodarskih dejavnosti K! pV ji p IJJ - M v varstvo “"•4's?' j’ '"ot je prim,,-® Parave, ka-za nekdanjega ‘■"4 deS™ “'"™' ta ki spada s# "''SmV''” "Tpš: smo dobili iz Cii I Cii 5 zaščitenih ob- ’ za med- so o tem •J* le toliko, ■I s' j 0? "k potrebi za JI prostor). Ti ki m I' " ""‘Si' ki - 7*6111 polil, J;*', ravnici in ^'^'Pljo za J ^i^deloval- Muro koli zaščt (“'''"rianamat®’” ^^di izrabili H^dbenikj s "i'’! prometniki S?’** '=‘kraiSt"'‘’^«t 2^®”Padrte tiki 5®^'^parku,;?"” '”'^‘='‘a- ho sjvo. so )i ravnici in iijo pa tako a? - tako 'ro; energe- na reki pl e!' tf-if. pro- za dalj- Prevlada- I I I ,1 1 i 1 «1 k 1^ s* * v, '"Jicržavn. ‘emeljiirt Pb u va načrtov in na / " dana, J ” Pomur''-- '‘Pti p^^^Pfotovan' ko hidroeii^' '*® '^i seip., *’Penei(o ' ^avo m ^“SeS^''°^S:®r«^ovanj: 'ddikf, ^^^rarnen Potre- čuvar-'<^0. ''‘^^Uske pra- ^-'>b!.J^‘‘^či,i l‘.‘it>mačinov, da v ci ertpf, nitnarno P^^dla. PPine: '^aties na nara- 'r bi icni rji in pomurski e Mu, na Pr- Uo ■ Se ^adno -It ^'ien feti. '* m ima- b. li mo še vedno le en narodni park (Triglavski narodni park) in 34 krajinskih parkov, ki zavzemajo skupno 8 odstotkov površine Slovenije - povprečje v primerljivih evropskih državah je 20 odstotkov. Večjo površino zaščitenih območij bi dosegli z regionalnimi parki, ki bi jih res lahko razglasili enostavno s sklepom republiškega odloka, vendar pristojni tega ne želijo storiti, dokler ni ištrumenta za vzpostavljanje, usmerjanje in razvijanje takšnih parkov. Kritika, da tudi za Trigla- h odnosi v tem parku, se identificirati z razvojem. Zelo pogrešamo usklajevanje interesov v nekem prostoru. Mi vemo, kakšen naj bi bil takšen park, katere so usmeritve, katere omejitve, nihče pa tega še ni uskladil z drugimi uporabniki prostora. Če hočemo imeti park, moramo imeti odgovore na večino konfliktov, ki naj bi se pojavili, npr. ker ne bi radi imeli preveč intenzivnega kmetijstva in gozdarstva, prevelike gradnje cest. Potrebno je najti oblike, kako te konflikte razrešiti, če ne drugače. J subvencijami. FmanČne posledice takšne odločitve za državni proračun pa ne bi bile zanemarljive,^ je povedal Marko Simič, dipl, geograf. Regionalni parki so namreč mnogo zahtevnejši projekt kot razglasitev krajinskega parka zaradi določene naravne znamenitosti; v okviru regijskega parka naj bi se ohranjali tudi biološka pestrost območja, vse živalske vrste, povezanost z drugimi območji, vsi temeljni habitati, '■ naravni procesi na območju in dosegli naj bi še tri cilje, ki se razlikujejo tudi od ciljev pri narodnih parkih: ohraniti logiko razvoja kulturne krajine, obdržati integriteto prostora, ohraniti materialno in nematerialno kulturno dediščino, šege in navade ter ohraniti možnost življenja domačinov. Sekundarni cilji morajo biti podrejeni naštetim primarnim, ti so: predstaviti in približati vrednote regijskih parkov obiskovalcem, razvijati okolju prijazen turizem in rekreacijo ter razširjati zavest o vrednotah naravne in kulturne dediščine. Sožitje med domačini in krajino je bistvenega pomena; regijski parki naj ne bi bili nekakšni indijanski rezervati, ne bodo ustavljali razvoja, ampak ga le usmerjali k naravi prijazni obliki, tako da domačini ne bi bili prikrajšani za kvalitetno življenje. Kakšno je kvalitetno življenje, pa je spet druga zgodba. Kjer imajo ljudje občutek, da so bili ves čas v preteklosti prikrajšani za kvaliteto življenja v primerjavi z drugimi razvitimi območji, kjer si še prizadevajo za asfaltirano cesto, vodovod in telefon, bodo težko pristali na usmerjanje. Razen če jih ne bo kdo prepričal, da se lahko prav dobro živi tudi brez tega, ker se mu to splača. BERNARDA B. PEČEK Rešimo glicinijo! Na kraju, kjer stoji podrtija Kučanove delavnice, je ena sama stvar, ki je vredna zaščite. To je ovijalka glicinija, ki obrašča zidine delavni-Kučanovo delavnico bodo kmalu podrli, glicinijo pa je potrebno postavijo ob ovijalki ogrodje, »iu-gaš« oziroma iatnik in jo razp-nejo nanj. Prosimo ga, naj rušiteljem naroči obzirno ravnanje z njo! ce. ohraniti! Tudi zato, ker je njena rast tako dolgo zakrivala mestno nespodobnost in njeno cvetenje v tem nelepem delu mesta je razveseljevalo očesa prihajajočih z avtobusne postaje. Glicinijino ime prihaja od grške besedeg/j^fcjf^, ki pomeni sladek, ker so njene korenine sladke. Rastlina je iz rodu m etuij-nic, izvira iz Severne Amerike in vzhodne Azije. Njeni cvetovi, ki so združeni v dolge viseče grozde, lepo dišijo, barve so modre, bele ali lila. Kučanova glicinija je lila barve. Rastlina je sicer stru- ' pena zaradi alkaloidov, kijih vsebuje. Že od nekdaj je cenjena kot okrasna rastlina, ki jo razpenjajo po pergolah ali pustijo, da obraste zidove, stene in ograje. Kučanova glicinija je gotovo ' ena najstarejših v pokrajini. ' Predlagamo županu Gerenče-' rju. da naroči, naj pred rušenjem REDAKCIJA VESTNIKA I ’ ■ »V i-i .m B'- i; Tl!" fes. h! fa- h' o I jT Ul ■' »■ 'C tj « 1 . . 'n -I' .1 čeprav so se odgovorni na Gradiščanskem v Avstriji začeli pogovarjati o možnosti oblikovanja mednarodnega krajinskega parka z delovnim imenom Raba - Porabje - Goričko že lani julija, so gorički župani šele v sredo, 29. marca 1995, od uradnih oseb izvedeli, kaj se v resnici pripravlja in dogaja v zvezi z njihovim Goričkim. Zaostanek tudi za udeleženo madžarsko pokrajino (menda imajo uradni pristanek države Madžarske, da idejo podpirajo) je razumljiv: v minulih mesecih se je Slovenija ukvarjala z oblikovajem novih občin. Tako v Prekmurju nimamo več le murskosoboške in lendavske občine, temveč kar Id občin. Župani desetih prekmurskih občina so bili povabljeni v goričko graščino in vsi, razen lendavskega župana (zadržan je bil iz objektivnih razlogov), so se srečanja in prave goričke pojedine, ki jo je »častil gračkl župan«, udeležili. Gospodje Halb, Cipot in Gerenčer s kar precejšnjo zamudo, sicer pa so to že stari občinski mački, ki jim je marsikaj bolj znano kot novopečenim županom. Če je kdo mislil, da se je kdo pogajal z Avstrijci in Madžari brez njihove vednosti, je v sredo izvedel, da ni bilo tako. Nihče se ni še o ničemer dogovarjal, zato so predstavniki Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor najprej želeli slišati mnenje goričkih županov. Šele potem, ko se bodo župani in prebivalci Goričkega strinjali, da sodelujejo z Avstrijci in Madžari, bodo pripravili predlog projekta in ga prijavili na mednarodni razpis. Ni nujno, da bo od vseh prijavljenih projektov INTERREG-a izbran prav njihov, kajti druga avstrijska dežela Štajerska, ki prav tako meji na Pomurje, želi prijaviti na mednarodni razpis projekt z naslovom Murski logi. Projekte bo financiral Phare, predlaga pa jih lahko le članica Evropske unije za dežele, ki niso članice. Glavni koordinator v Sloveniji je Ministrstvo za znanost in tehologijo, za konkretne projekte, povezane z okoljem, pa je odgovoren Urad za prostorsko planiranje. Pomočnica direktorja navedenega urada Margarita Japčič je poudarila, da želijo najprej dobiti mnenje domačinov, če je takšen projekt zanje sploh zanimiv, šele nato se bodo dogovorili z drugima dvema stranema za širši sestanek. Župane Je zanimalo, kaj pravzaprav pomeni razglasitev takšnega mednarodnega parka; če gre samo za zaščito in prepovedi, so proti izdelavi kakršnih koli projektov. Ga. Jančičeva jim je prav nazorno prikazala koristnost sodelovanja v predlaganem projektu; če bo projekt ob tromeji, ki ga bodo pripravili Avstrijci, Madžari iu Prek- Na prvem informativnem sestanka v grajskih prostorih pri Gradu so imenovali tudi ozko skupino, ki je odgovorna za nadaljnje informiranje in koordiniranje dejavnosti. To so: predstavnik Urada za prostorsko planiranje (Miran Gajšek), Urada za varstvo naravne dediščine (Janko Urbanek), izvajalca projekta in poznavalca krajine (Stanka DešntkJ in županov Goričkega (Janko Halb). murci, odobren, se bodo lah-ko z drugimi podprojekti potegovali za pridobitev mednarodnih denarnih sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, okolju prijazne tehnologije, turizma, in kulture. Prav slednje bi bilo lahko za Grad in njihov grad izjemnega pomena, saj bi prek tega projekta lahko dobili potrebna sredstva za obnovo gradu 1, kategorije, ki jih od mlade države Slovenije prav gotovo še dolgo ne bodo dobili. Zato so gostitelji dali pobudo, naj načrtovalci takoj na začetku predlagajo, da bi bilo središče nove mednarodne krajine in informacijskoturistični center v gradu na Gradu. Pokrajina je svojevrstno presenečenje in izziv tudi za stroko- vnjake, saj v preteklosti prav ta najbolj severovzhodni košček Slovenije nikoli ni bil dovolj raziskan, najsi gre za naravo, živalstvo, rastlinstvo ali zgodovino. Ljudje imajo upravičeno občutek, da so bili tudi v Jugoslaviji in v Sloveniji zgolj vojna krajina, kjer ljudje, gospodarstvo, infrastruktura in znanje niso pomembni. Janko Urbanek z Urada za varstvo narave iz Maribora je pritrdil mnenju nekaterih, da na Goričkem z vidika naravne dediščine res ni nič izjemnega (nekaj starih dreves, ohranjenih potokov, idiličnih vasic, edino najdišče dišečega volčina v Šalovcih ter rastišče ozkolistnih narcih ob Kučnici in nekaj ptičev), toda to, kar pogrešajo po vsej Evropi, imate vi tukaj; tam ponovna sadijo stare vrste sadnega drevja in želijo narediti starinske sadovnjake, tam renaturirajo reke in potoke in jim želijo dati nekdanjo podobo, vse to imajo namreč na Goričkem ali pa bi z majhnimi popravki lahko imeli. Res pa je, kakor je poudaril Janko Halb (župan občine Rogašovci in nekakšen lider goričkih županov), da nima smisla vsiljevati ljudem prepričanja, da živijo v nekakšni idilični pokrajini z naravnimi znamenitostmi, ko pa vsi vedo, daje standard življenja na Goričkem še vedno na izredno nizki ravni. Pomiril gaje šele odgovor, da predlog skupnega mednarodnega projekta ne bo vplival na druge projekte, s katerimi si občine prizadevajo pridobiti sredstva za razvoj. Verjetno bo potrebno še veliko dogovarjanj med občinskimi župani ter med župani in republiškimi organi, saj ne bo enostavno določiti meje in režima vključenega območja. Prav tako bo potrebno utišati tiste, ki vidijo v vsem le lastni zaslužek - na primer intenzivno izkoriščanje kamnoloma v Sotini in postavitev betonarne s pomočjo avstrijskih podjetnikov, ki bo koristila le Avstrijcem. Vsaka naložba ni nujno koristna za celotno pokrajino in primerna z vidika varstva narave. Toda poglejmo na zadeve širše: čeravno projekt ne bo izbran, se bo zaradi njega naredilo marsikaj koristnega; ovrednotilo se bo območje, določil najprimernejši koncept razvoja, potrebne obnove in re-naturacije, oživile stare dejavnosti, izbrale najprimernejše kmetijske dejavnosti (sadjarstvo je Goričancem bolj pri srcu kot »vikendaško« vinogradništvo), evidentirala naravna in kulturna dediščina in drugo. Pokrajina na skrajnem sevrovzhodu bi prvič v zgodovini vedela, kaj ima in kaj hoče. Zakaj hočeta biti občini Kobilje in Moravske Toplice vključeni v projekt Gradiščansko - Goričko - Porabje, pa sami i' . 1 i v 1 I I J L"*.-’ -1^ 4- 1 [I I ŠJb I najbolje vedo. BERNARDA B.PECEK 22 vestnik, 13. apritll^ o o e UJ IX CCl- o. UJ <0 ,< ^o OCUJ Q.X <(fl (5^ I' >- 1«£ UJ rcP 0.0 UJ 3 UJ Q -»UJ gO o (f) < z LiJ > O (n < ž UJ > o televiz^ski spored od 14. do 20. aprila >iz%rtC”,O'^cM rt 0=^1sS o •- s c g O O o. L« c«' O CM E — CM CM 5 0 I 2'5'’N ■ d » — a s c !" c '7'«“£ 2«5 ' o *N W a,^**O 13 ta" '._:> £31rtQ-y^ - ^n^S».:^.3 ■« o .R ._ . r _ > jf M E 22 s .-!"■ rt * d n c ■; “'.MS - S -S S , ■“ i -i ii h S g I« o S J= !-S 'i” tn o IM ® tS ‘5 TTJ t SS> ■= p a g -t -E-zt- o^^ci g go 3 g.8:= g " s'^.5,£ 35 2 i □ (1 C .2 f2 ± -d M " H/3 iZ . Irt .ir .A O ’te®.3Oo'«^£»č B-± «15 cNp .-■^-a..i i Z S2^ go3- Bgl< i o,^ b£ N ' -55.0®-o j::'sr^še, ” iJ c lU 5,? s o 2 o; 2 ~ M ca-ui^O.-^.9 rt - » ’ s § -£i 5 :§ o. B - m B £ £ I £ - .i — 22 “'SidSN.irtrtcOrt ' i E e = > -'“"71« rt g o.^ N ta fc ® ' "* ” nrt tan m P O S ^ic 5 o i i ® go X OM.Sii— d «00 s, 3O3 ®wl CrM -'O5.= -SI-7i^=„.S*27 °-r8E25.»Tig.Ej"Oi.Tu z-iO^^di^itzi dCcizrMo^ 2.A-^-= = 7;ji?«jS-c;s:šS T iZifla^ «£/3*1 p HI Si rt-^r-^iz\“ d? ? .2 " ' “ w bJ '^O'^ “ C S? Ofs O °-5 2 n i s o « C O n E — -o S Z X . :± i ?± o n M W g C 52cBSu®g. »- o .M F '> 3 rt do «’J?Q ' 4^ P OC > a 1« 5 .a 7 " 1- o tal • - _ai o s -r 'S L lig>t-._:O g Bk-. o o s " ' .s -JJ o ' -M csi rt 22 er^ rt ° — !3 S I > g S.! j: . S2 i g 2-:^ SsOsO^-PoO ^CM — 4— = b-z CM '^CM o. - 3 300 C rt <53^*. 4 - - - .5 2 C jc 4) Z ' O «'i C 3 c' ,2. u e I i.= -§ g.JSS £ ?£ o o ;a CM .0 la _ C^ □ 'g 0O — ' o £ ' 'rt^o - ■5 n J I c^: S =,« 5 rt :l«n|ssl!si'l '" ■■ rt^. hJ“7 in 2i § ? = ’ t — w^w ■ ~ bta V p «" 4) ta ••• j '. 2 s š Q s ■ 5 -.E3 g. '■’ ° . t= g '3 w 55 lA T 5 N rt ,q ,2 * 5 n P*CjqrfE. r^h-C - BC ž 3 o « -g t A ^2 ? (/s Q c C-’ 5:25 en p c 5 T-|i S.£S5^ rt - irt — y I 2 I I M o ” J P g o cxl^a8 SJSt5.2,^22-c I ? p o c ' 5 S tij « ■□rtP^prtZj^, *^ ' sisr^^zS ■ e tA "u p o ® rt X „ -. , rt rt * c. _ 5 «0^.1 225 g p ^.2 ■u*BS'g6-C:£2'‘‘ n N 43 13 A £ A S *J. -i 0 <4 -J' cc rt O N C I o ^ £ S Omp V 15« S S o:a.9=ON2 'g s ._ p -J ■§ s .2 '■-‘Op—oC £5 u«p?-7oj l> a .= " 2 - J “ 5 tu' 70 Č-," .Si ' .s B Sl £ Q,-^k2>t3ix ŽtS i ip g G 'I lirt ....- . -’si|Sa B 7.2 g 'g UJ S'5 7,s. ta-"*^ I ‘"»Crsigo" E® o £7*7 ■— p 1-1 c I 2 o 9 »lA ’ ® .-s “-J ■ O ; " e E p ia «S g <1 £ = ■ 2 p 1" on hS C o t- £.3’=^-: "•, an*<*rtSoP , ^0^02 = O S = a^ O co ,2 — . “S a? y O — 43 _ ta is t-i* kW i*w .2, IV I IS 3 'H. o 13 g p, rt n o c H i ”■ .-1 io O '5>o 4 ■■ci’52o^'^^"'X;'-' — 6 s p fS - 5 a . oZcui C D s O .! C rt CM 4> cd 2 a . - o M- a s Ji 5f 00 o - ? a J3 o > g , — . -a c/: 2 s H JU o 'C j J- fli' ' O 0 *T ;.^tž = š-a, .,,, ■" 8 0.3 s B o F -3 oi ii * c H , ''ll 5.“®133-3 4- £iJ '-i a' S n .£, ^ B ^. C U5® g 'g 2 F — 2 .3-g sfl ■g ^2 - e:2^ g ^jjaSt&aiissoissj ° t §25 of^-“ ti^iS š £ c « S.'§.cS.S^'''^ trs u>5 B ■ Ji’"’l 2 -5^ or^S2odo^3 “ « •> N « P ■* C ' £ 1 rt ': 3 'š2 7 »S . 01 P o “ "C “ * •* &. ' M — -■ 7 5j c w ■J?' « ■u* *n o g <5 ' 'S "2 'V s ' : L; tu s o i 'N 2 lo s Q M 7_ ._ kj 2 »S.?3 E mNP «;=.o rBS“ 12 £ •?■ [fl — CJ io -J . .--d 43 p os • .Si E^iC] -£ O P O CJ o S J*! TtI Jid . .’ — 5 p I ' o « iu5,7iiu.°O «■ = ■a B.r3-'yid-o:T “■ c -2 c®« ..22 'HbEE I e2'č6 sl > čA «o®.»S = g'.itoFF;g; 2^® |2 5.7t3 E P 43 M lg-^= --eG - 5G 'm o X . JP- e« i s « M 5 kn = i šo5 ■ " = n‘ w “ a ° Z E Rl I ' ^=1 Jel SŠ-? £ rt v- rt ™ I ■Ei, = E - -. ;a c -Eis 4> — I 'S «!■ 'š, ■^ - '^ M Q *- tN P P rt s o n, 2 -!^ 5 P.^ c p iz> E rt St o _________ m isSc? c a rt”a-i 5 s ■" p IsS £ 5^^ g.ls-s B . KJ ««1^1 I £ 2.tŽ 2 S ® i O O c o <= J3 £ o .5 s g o'®'^ s C! iA O "J “ ■■ tfiffS “u c £ S S _= P M J.1 . zi 'P kisita 22: r^ C tfS c _ t- 5 M,.™'C 'Ej ? Ji s o f .C "rxj ta DD’5S'^£ « rt ta O fn O O _ A-O I ta — 2 d Q N S S n £Z ” a> 2g = p g£ O v ? lii fsi rt «>■ I p P M I 'P “ rt “i-i. — JSZe rt 4 i « -2. o ■? ” rt e p _ " o -Si, S -S rt p o E ’ 00 c A a> rt , K -O S L; u 5 Ml " = = '7 7 □ ai Z UJ rt c N o v £ — rt ’S ICl o P5 LJ “ 2 E «> d ' ’ o 3 ? C N P S o. t 2 u>5 d Ji’"’| ■ <Ž -1 ii^ rq 1^ e '^užl K ® 2 -s «2--^<=a£-‘S s w tJ o 5 J, ■ o o is c- o I O o 4J P 5 .rt p i:ifl«iao243 O p ® « uu • iS = £ o-S ■a, , 3 o - - « k“(N«EoBIU°-E----- ^!^-?S-^sdls.|sh Pc«oa .c^^^taB^S^Cta p p .- -o u ■ S; > :? :2 2 e s« d . r- ° 5j". > ' E -i W |S'e.3 ° I"" 3 A s Bi z? 1»® -7 ”u'»"’‘^c.7-E7 5c « krt f — A 2 Eff o BL rt 2 2 if) cc. a (□ < 5 4> J 13 C . *■ G _'j 3 1J 4 ta C M ■- -55 = 0’^ u T3 « 6 'c ..■££"- (A ■Q £afS^ ■■aBoinJSCtiJ Ocg^SS^i^-go-Il g B-*?-^ rtpiO IZ, A <0 2 M .E T ^'^^X2*-a £.p.ta”2 J o^ Q * p p r c E .ta . o id:iZ rt ' O S “13 2 E I e a” &□= s ta.'JS 3—;i-’ ’O' }T?.3 rt g Q S S S -5 - g '.g S o I g .iS - s si; g ID 'J 'd S E« ? s : E® i r”’ -=o2 2S^'^I 3 e 53 p s M 43 va P ’ ' ■ O A h O _L h o 3 r p 5 S s "" H ž To 5 g ■« 2?j= — «6 “ iž o rt i -s •g B i5 O—«. S ? 43 OD E ’ ilgTS i !?®^=2Z .; ? ■ p 4l- 3 "E ■“ T - -. - Sj2£=^S«.^'gS Q Š' ■ - “ ■'■ "■ ■■ un 1» P S I O 55 C V5 4> rt < O 2f i g" g-*:^:;g c ;;,■ o ■= -A S 'T'’ia 2 - š .S .i?* u £ “ S,~ g g " .3?. s s B Z ■= rt,L-:»*:?(si <5 p C € « N — — g?12 Sš “.O Š ' 43 X .X rt ^12-^S'^ »N Pl --■-pS!S2i'p£ 43_,i'ed K®® ta^o « > rt-C e - O-^nS— ^^"e-og^SAigo^p 4.3 rt rt >s] o i? S "h « tr; □ e -B' ^6-5 ZciO ^ftCrfiSuZK- bCi "— .D ffl 2 ao c 5 o' s - tn '^'7™ o rt A*' c ®-3 'CJ £ £ XI rt fes I “•r Bč^O^-SSa f-“g c m >C/^ o - >■ ., I eM •-■ ® ’W ta , H*’ ‘-* HrtP'*'u, — -'jtf ’-P^ >’NO o£0 5J is/ :3° * c c >2 " ■ O 'T. o v i g >y £ 43 >S o p S o g 1 -3 c 3i' 2 w a pI P rt c/1 co O litta . Sr____itA 9 ____S-p^ ^rtA^rsl.Sil 3 i-s U IM A A ’ SP 3 O O - <^ C O > “ o. ■ — ta 1- i r-k,^ 5 ' Q ax - SoLiJo ■ A I o i '■'-=-- o 5 e- A o ® rt fO h p CM ?■ PM ' o O rt >R Om P M *r. ____ O o E H “.2 6- BI . ~ c BI fe.’S O 1 O «~E ‘._8-2o " O O ftt -’ -" ■ CM ta rt ; J o 2 B S-Ui, 00t'-.0tO0 2'=,’'B Cu-a — .u5 — -a n aS-t c fM J. od . 13 — 'M — 1^ .2- S . S e ,= 5 'Š o S 51S E.SS □ 2 'S s ' R u e “ *' ' o VT rt 2 i c 't N N io 3 3“ CM 5;š _■ iM' p - X OD 0 > ziz o ' ta > Vi r< v « G £ rt id.S!(«.cnO g > Cici o^ e 75 "2 2 »BSucp® s.Si,o — 3 o 8.2 = Vtn JZv ' w^^S.'taO$e-G O Ss P R 'i P ■)< ,^1 O 2 g 4 S .S-o 7 2 ® 'is t » J S 2 u 5 p ta E s 5 .2i,Q -■ o S “ r i - ž S £ « ?5 S* ni" ® .2 I s .2J CZ p tu -dl SJ- L O ■*■ H ' O O C5 rtc3 £O o 2^"*^ o r ■ ' in 43 ’ O s; ‘ . ° — TJ'"!i‘^^ 'Eju u .X K “ N-=:Z , . .M s _ C c §eS“Jj^'sS5« * *W P rt ., ;9 ” o g O A 2 >£ I e« rt ' T 8 2 g 'a p - Š t - 2g ?5 .2 ...1 • — -- - X e" o o B c ‘ C u- '5 3' l-—'aBB O-Oo:jlrt -= i ■5 ■= 43 CA et p ff, «. ,2: S t^ CM >N hJ CM 2 “ D 22 ■? ta I O _ li 5§~o c® '’ “1 ■=$ — ?-.5; ■*■«■_ 2 Ek4iig.c 5^0 o - Soao. . 35 -= i “ . 3 i S Z s E S m O g 5 p’ — , V3 3 00 O ? ' C. f' - -c p t- "S-T-C trt _ rt E3 " Zh s 3 ‘i £ g ■g'S d Ž M z Fsc-i rt liCi ... 'S O cj A 57:^ g i ■" glis^an 13 c 13^0 g,«^giz,cs rt 13 'ta {ar] .£r?^— —^C^f^CM rt — n P S £ 2 ta ’p p S CM ;±? Sofij SE £ .a»c-.c2.2fuu'' £ £ a .2 "7 i c g “ '.Li- -r;-g o,> s E o g ® 's e 2 g I š '■Z_ r5 “ C 3 HO O ta “ C ” '2,!Ž'"7i < p P q Q *l "" •'A ,:^-.z, • O 22 .0 o i rtr rt CM " C O C » t! R £ 'J > (3 ■s s g ? ? ««A 4> d s _ «W 4> "I ’. C o o rt Ifl ' ž ifi zc. .a o < s o U n S 1° od g ® .« 'C ’! « E F- rt -■ .5« ' V4 ta oa ■So s" - c c - , X JU 7: fl. .Sz rt O ', ^ 43 til .-I *JC i3'!dSO^ O- P Ul id < * rt ‘ 2 P So f ? S.^7^ S d 5 21 a g * o. L 13 .2 o E — — rt c\ o ,43 t:; O ‘ g f =T:2^'|=s:žž s| c c = u-s^^di! .£ « s Eisir ""^ "J? 2 P ‘ 'm 3*1' “ -2 o .2.^ T ■}. .- fJ !>■ •” > 'O X § < p •d rt c a: 13 — 43 o 'C M U 1Q N A Q m g 2 .E jj-^C m " .S,zi''S-5:3’8 2¥ 5s P**^ i> StaT Z O IFs £2lS|2-^o*=^ l^2p 2'5 5 p (rt (-, t, , o- tc 2xj J, p p irf u-> ®2 ” — o o - £ li- rt od lA » I* “ s I o 7 .5 = ■ o t" ._ iJ ” g 'a .3 E 2fQ ■d P C itzi "5 d. tj-i E ’*> "' I B B 20155 c « =S c ir. o v O o d la I*n3 E’?- - - - f~i E o CM rt < 9- ^55 t: 11 'J o •p rt rt _ ’o C O 0^ £2:^ tZ rU o * Q o £ J •2 « 15! c rt 03 •O £-^ > K ™ fM 'A p 2 * ® —“^,32 ' p ?-Q “7 si 3 T( g . ■ s ■ Ji =1 „ Ti gQ^2JSt3 j3 O 13 G ta _ _ a^8?«t So X EwS — — — o S »jTi '1 p X^lCi rt A Ba gS!®*'" " InTl^rt 'IZ^r^rt^O ‘■^ 5 u £ '^ rt 7^? 2 *“ 7 s £2 2 oStSs, i o. > 13 ’ s 2 J; d ■^;2-=3| S22 E a E ° i. ■ = e o rt ec > ' d o p o « '5’" u A o . — M. - 1 V rt rt 5 c .'5.2 5.5 .iS š-“gSi a 7 .- c n Q ..-Ji s " 2 lOtOpO-S-Jli _j^ a? -S® 2-'577^7?-I • - p. CJ « 7 < j: Of. ' '2 2 515. A« -S 'u •‘‘■J? 'P^ffj u* u5 A5* _ Gg 2 B'i!4 77 - rt^^c^—.C^CJ ^CM5 Ou*\.4Ca 3-S-Co-'"’-^ “ ? 2 7 £ 1 - - .5 ■ tu a ^ £ <- ^š = ■= g » — * 2 5. s ■= 3) .S F -c =■ & 13 JJ -C -ta ra — 'ta. — B £ « P g OJ. E)§ .S 2 B > ._ Pb uaitrtrt.X^ “t”“4Z r— = «in?<5:i «-?? BČ s fi mSoS; — S ^® b“2"J b «2 s F 2 2 si ;“=■§-.£- ■ I S5.s® £ S oA,3 —ca 5 1-: E® s-g® ■1 BSi^Soo^^l-^SaS^ajSB« iB=''» gt.S2i-8ptu< »-2 g^"o.7i-e ■_^ .. 2 b » - -BS s w 60 d c rt 'rt J 5 c -J tn rt rt .2 c o p rt g rt rt rt _ — “ s; 5 .2. I o s rt s: 5 tu O ' p c cd iS d 5 A .'Oc;;"" BtB ,3^ " 45 ■ o < z UJ s z UJ > o co Soj O £ s CM ;is^ 3« « a- , <= -i = '-d ■ P'.^““— ** ■« c 3, ,2 3 o . -o o e — rt • o 2 ta Cta C:^ c ^Ji S^gO.oB; -s:: Sž ; e “7 ^'O iM > o rt . K U* rt W OOkcAPPdBiB išic ■ 2’2 7'-® g £°”(§ p:2£>og ='-ag ps = 5o" — 43 r- E Q v a ;u S? >j ' * ž =5 g 3 2 = S F s "F a rt >■« S 0 -= .J ” tA N ;Z» o o Or Pk>-g«?kž.g£ ' ul ■3 e -”.«■52 K •^- 2 2 a..s « <' « « 12”š - e ® , i o dz^F^a 'A-OkOc >Bft—. .»5 = 0 dr* d 13 ^:s«> b*m •au^F — »rtaV-M^, cvmOA" [-i'N2 rt , w>N + e , A-poTja I^E i ^U9 2S E “P ’ ^"43 A J . . 5 5 “-S itiŠ3TZo£.&7-" e. « « . _, . TS« sO ~ »M TgiSjš P “s . v5'N + e .' C M '<5^ — J2i> ’ p n° > e .s ?. 2 i = M iid p o rt .z; =■ o s^-S .Efl A g c o 'S -cj . £ ^'13 — 41CL~ Si E — eziJP''^^ ■5 tu ' izi .£ i O N O rt 2 rt ? P rt JS -E 3 .ta c e 2 i u 5 « - 2^^š3^ a.2.S a ‘’.M£'’'00‘S cg.2“..,!:“>8E 5« - 3 s ■a 5“ cn s p iG ;z ■ ■»= S C S—. rt “ p i ' « J tj •5 Q 2 ’ >2j ** ‘U »** rt s M ? E rt c ^1 = 12 S TS s Q * e b o 2 g «o^e .n cj »o 5 15 'T* < • rt '5 Q P ,£Ž « Os S E? t: ■ 4> 3 o w « i — w- »o ^o^š-S 'is3ut d o 7 E .M p 'C J ■ § Sf B - ■ - - ' k- t' -g e , a.e=|7<5E ® p3O o. b c o i r-a ■* N 5 r'.-lšs1 .^__, ■3 — Jr.’2 trti £ r~ u o Eci c .□-o-ft-hnsM cn rt C ff Q £ Al is rZ ■— ZZ .-m.-- ^*r. 3rt^^P ° e » ;S7 = °“«a.2£® ■ 3 a.£««2= °-gr^s« _ =. r _ 17 1" -'^ ra • ' ■ ■ rt-rt/^čL^o* ' ;g c iP >0 ?i " i -r — U-) s EŽS^ £ rt CM C4 — rt C — " iQ rt P 2 *»2 Os M C* iS Mi Z “ E s S O o ;g i? 3' o S ;; g _• n 'm *£ 'C' c£ : 'P O .4 , s o U.1 s .i ‘rt C V ■= O £ e2 .Q 1;= C ■*> 2 .£«3:3 O ,s .N - Z < -s .a, š|° “:g . H- SL « si-^* 1^ 2..S = ■'=! rc- s s 6.is 43' u bO 4.3 -t o ' o^n a X A ' • O ' P ' O O S5? s & S’«“><;:=.8- " Z s T E . to O £ ai£ 2 -fs iSP* ® s £ ci H 'O » (L. "a *''.' i = 37<- ‘^ ■ 7 ic 3 43 ' ' S i2 ta “ 3 o 1:2 . -ši č :s't2-3tl*Si='|i'<" s't' ‘13 ■ '7 .'O«0j^SX.J^tart JbZ B B =®7,Q O S-MkUkS«!;--. p-°. __—. u*i rt c t« ,^taA _ o ■"I 2 7 e „ ^b! e® CM Si E > a ■: O 0 o " s ?g :2 š > i ^£2701« □ ■ul _.^r-ic t -S Q ‘O * n o o —' ■! , p T «i ■ *r tLj-v m rt p S > 5 E n a-h. — o o. .0 — u rt ■A -J 04 g o cNSTSJ^rtO Oi<.Mii3C ,■'^7 0— ^ <^2^ — a®-«?” ^Lzs'' H 22 ' .31' ■ hC ® CM M — -_^- , ■, S.71 oa ' r7 fi 1? »«“ s o.*^ č" e = -S4i«?5č^2c^Č5.-. . - 57 o; -U SUcZ o .3-'- S 'N 13 O ■o — 13 o p -p rt o 00 rM T?^ u 7 S26 ‘ rt , e^ s-S .n .3-®«-, . o, ss i-i S"® ® o o-a; ;vhS‘ '> ’>^eC'rt-_fl ■ g = -31iBk=E Suca^žaSd “577.5 • CTs »M c ® P bO X s < 13 Im _ 4. C7 S S T ..O««£“ tu o .d N ta «'?“ ag 5 rt Cfl " T 'O A E g v t" 13 TP .S. p M in — A , d ■=^ "1 ■3 E 2 "-I 7 e r Jh^rO c -.’2ui'7 — sh^ 5 §1 '^ '^ . ?1>Č 2! ’■? *C M s if) (C a o < s £J? ° T -f ’S Ti g 30« Z,n “'^" =-1'7 knJS 2,’^ t; o .'. i g -5. £7;® — « s'5® S 2-0 ■■ ■ ^2 e .ag I * .5.2 ■'-■taS'" "S-GJe 00 p cfn rt*y3 >CN nJI.5 “. -. '>i; 6 a o p o .?Pr I ’L) *!, 00 >- O o g ’ > Q ‘i! s 4ScAeo'^oS“ —'— ? e O 0 5“ ® S ' 5l.»BiOS~BfiE • »ai-d .- >. T ^».S- C c .Jž-S 7 .¥ .gt-J .!’A« s » > O = .-0 Pi'‘e^ — rttanO Prt «0 E S3 Q T« ° A « 13 tKi rt ■ - E ^ :£ ‘ =. 4 “* -S . J » “ “ n. o -U v :2 ■ <-'■ , rt . — B - ;: C Ji "5 ? a' E B c j2 -tf v . t '1 ,g .“-ož? «22 C £ ■c> A 2 o ’2 E Ž'C E 7- ^gE8uuo^«“" .«« a£^“goS®'gi'Š£ aš’--62- , £5z:> • rt o “3 Tj K a et K *i o 2 '3» Oh® —; S^n rt - - S si • .š 2.2 p Os OD C4 2 !** s o '5 .J 5 4 11 _ 5^a.£ifj*v53l ““ 2.— 1 Ji fi rij. - *J »N -S . - .1» t3 j* h £ J' buJ' s ■'tr, ■“ =>■ I i/a ,X 2 g - ■.0 E c a. J ?:) s £: ^ m g « — p — rti .. ^ n d J« = O h 3 I ■ ® S = li 5o.,t5 A7E;s.t -J22®«^o8“ ;“"oi7'£^3-2 B 3®. - S S e J X ;p 2= IZ v o £o'“.c > g-2 - ii^-Si^^g rt • ' c-S S s gE ' ® =■ S;gi — rt — — ® 5 s E " ®2z;=c*L5 —■ «t— “"*“^^CM_ ■Jt rt I ta ■ 3 13 tl 5*4 ta 5 a '“I Š " B B-3 O S N ta »N X rt R r. — Tfl”^ rSi c*o .i« taJ ta *Sm. — ®^o^2'O’SA7<=c'' “■5Ob“°£^®£C’ '.cgo.^ £ cX g'’8 7 £ rt P rt c rt S S 2 E c g Ji 8 E 3;2S.2,^^2 So rl- i. c E S ■— C P rt tl .— g-u S5 5™ £ C 15 As !* rt M M-h “.t3S^1gš’ggS|2-s ^-Sg ^^'ort^optaSSE” c ps od ta rtO 13 O Id— — s ' ® § £ a ■=■ ? agS * = O rt c P jS£i2sSs“’“*‘^-a®2=‘"'>^5> cgir^o^SlSS:" Si,«“'2 o « « 'H 3 13-^-^ -„„ = £&" • ’« K-Diž' ■ g = -“ W W« ■• 7 . •■^ rt &. rt < rt rt S N rt »N I s. ■ a.T! rt rt e s ±1 e E .2 Q-S 5*^ —T ► rt W . s 55 rt' rt o & bCl rt E š cc tn P P. rt O e-5 4; ' A * “i" iS 'g ~ I č ua B 'S ■ 2 ■o i? £ “P^at^o-cŽs ® i? -£2Q p s £ . g 13 u} S. rt g ^ .■= 43 P . .^ O »O P I Si o ® 1^ .'O ta A*C1— " 11 *- jrf« o -* , £ . z — CM CM fl « s o « a" a S CTi HA « 1» O CM O > ts — . “ ■ Jt UJ U , VI S C O E _ c . o ž in a: a o s & •C<=“E ^3S£g-^« g aSoSs £7 ’q7S°^ ? -T*-’ «S5£-7oE» -a d n P c 1/1 jJ rt p ■ j. 2 .31 m 2 Q o s 1 tl U) shi !|<3a rt d .- 4* ip 1^6-fi rt o S > .Si co ? p H I V .K __ J. = ^ e ’ E? c* ■ X P. u M ■d " P *' lA 2 "d rt S C rt -M o rt “ o s n 'U = . S^a-E® JO — o »4J ” o S - 3°'" " £^®S£ Se| = ®, C ui“'*'S bOD 1*— D .©' CC — —- - 5 ti a C o M a Šo"^»'£i>^Eh£=-5'“ rM-S-*®' £®XP— ^.5rt£ :2£g®°s’§|ss|H^"'2® p o SbuiO^-O.«« OkUam — — O.N , — U , (A bfl 43 ■'! 'S s ™ 2 a ’S 2 ® 00 O —■ o* o 06 — O —' , CN CM ;S d o ic “_ ■H 2®’»-S ® o7 5" s .ta 55 rt ' ® rt :2 11 rt M o c - nb.«-- -- O -2 2 -5 O t rt (lO ____________________ > r» flS 6 MG. — ICO ■* n s < 3 o LP 2, - “ g c c -■ -u 'rt r t; J d 5*» J O 5, 'lif 43 rt X « rt <- ^«•3 i lastnik, 13. aprila 1995 ____23 1‘ n rt) rt i 1 vestnik a' URADNE OBJAVE ( OBČINA GORNJI PETROVCI ;bc»iski svet Občine Višine letnih : Gornji Petrovci na seji 5. aprila 1995 sprejel SKLEP povračil za uporabo cest za kitictijske traktorje v občini Gornji Petrovci za leto 1995 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, št. 6/94 - odločba US RS, št, 45/94 - odločba US RS in št. 57/94) in 7, člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 14/95) je občinski svet Občine Gornji Petrovci na seji dne 3. aprila 1995 sprejel naslednji STATUTARNI SKLEP ^'1 11 1- 'Jporabniti--, niesece. Plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila - za dobo ' dc 16 vrv "porabo cest glede ra moč motorja v naslednjih višinah: 2.000,00 SIT I Pečat Občine Gornji Petrovci Je okrogle oblike, ki ima v zgornji krožnici napis »Občina Gornji Petrovci«, v liniji premera pa napis »Gornji Petrovci«. ve 0'- I if J e ?s ■Zp* r »I» - o J’ ^1 !'■ J I! J S If 'i^ S I S; T 1^ 5r 'i < r » I / -nadlSH “auiEdo 2Kfcw 46 1^. -nad60tv^ [od 26 do 40 KM) (od 41 do 63 KM) (od 64 do 82 KM) (nad 82 kM) 5.900,00 SIT 3.100,00 SIT 3.800,00 SIT 4.700,00 SIT ^ledstva ,, . ' ilei; povračil iz ], čJeria tega sklepa zbirajo krajevne skupnosti. Za zbi-^'P''J®vo pristojbin so odgovorni sveti krajevnih skupnosti. II. - Naloge občine so določene v 21.. 22.. 23. in 24. členu Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/83, št. 4/94 - odločba US RS. Št. 45/94 - odločba US RS in št. 57/94) in 3. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, 14/95). Navedene določbe se do uveljavitve statuta občine uporabljajo neposredno. hri. 3. člen ''u&Tva hritinKi' “cho(Jei( povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, so '»».■cest kif ^k^Peosti i:; .. ..V ' ' j ' lastnik skupnosti. dnicn#,. luaKliirii ift r.bin.,4#, osti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in var- 'Opisano 'U' je doižan v skladu z Zakonom o cestah plačati pre- povrar i v sRiauu Z z^aKonom o cesian piatan prc- Po vpiia? uporabo cest. Če ne plača v določenem roku, se ga ''javnih predpisih. povračil M motorn: la vrr^ijj elan n^d Iciotn usklajuje v skladu z dvigom pristojbin za dru-■ o tem sprejme občinski svet. 5. člen po objavi v Uradnih objavah. V G. Petrovcih, 3. aprila 1995 Predsednik občinskega sveta Karel HARl, dipl.inž. agr., l.r. I' 3 /.tV|)n ZPKAVSTVtAE) Z.tv.šfnrtAMl S),OVf,f£U£ J iJUMOt.v.-i LSt.fJA '.'IbKSK.A SfJHC-T.A O^VSTVENO LETOVANJE V BAŠKI V LETU 1995 ,„2avo4 1996 za zavarovanje Slovenije bo tudi v letu '^^kom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali kolo v organizirani in strokovno vodeni '^hikov [^1^ in sicer na osnovi predlogov osebnih zdra- Na ^'2 podb ^'^^avstve^jL^^Ispa o obsegu zdraviliškega zdravljenja in v IciLi 1995, ki gaje sprejel Upravni odbor ^^Pfejeteij) razdet^^-L^'^'’ zavarovanje Slovenije, se bo po *''njkii finančnih sredstev po območnih eno-^noti ZZZe zdravstvenega letovanja v Območ- ^“Ifavstven^okrog 800 otrok, starih od 4 do 16 Janeta Šum„„i2 bo tudi letos v Otroškem domu ^»vodg tli ‘ravstvei avaivuljcga iviuvanjo v okrog 800 otrok, starih od 4 do 16 T ■ " ^Unienl L---““JV UU lUUI icius v ULIUSRCIII UOllIU julija 1995 d otoku Krku v petih izmenah od ,?tfoškizcira-“, '^^5. ' s tem d letovanja bodo znašali 24.000 SIT za M sju j'planirani udeležbi 800 otrok Območna po otroku 14.000 SIT stroškov .j^saki ime Plačali udeleženci kolonije sami. letovanja bo zagotovljeno 2 m elzrv c&ctrrv pin mrtTrtrtCti tiiHl 1 'ibodi medicinsko sestro ter po možnosti tudi otrok za zdravstveno kolonijo opravi- Irv'a- '’^roL, ki U i otrok, ki so o tem že obveščeni, naj tirnprpi '^^'^^^vljajo, da njihovi otroci pogosteje obo-■ -J OC dELin - izbranem otroškem zdravniku in “'0 otroka v zdravstveni koloniji. ZZZS, OBMOCNA ENOTA MURSKA SOBOTA Adriatic Zavarovalna družba d.d. Koper ^''ertia ^1 možnost zaposlitve P ravni koma na PE Murska Sobota . ”*■ Župan predstavlja in zastopa občino, kot odredbodajalec je odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna. Svojo funkcijo opravlja profesionalno. IV, Do organizacije občinske uprave, ki bo na predlog župana določena z odlokom, se opravljajo upravne naloge občine na podlagi zakona in veljavnih predpisov. Organizacija občinske uprave bo v tem obdobju določena z začasnimi akti. v. z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati 7. člen statutarnega sklepa, ki ga je občinski svet Občine Gornji Petrovci sprejel na 2, seji dne 26, 1. 1995 (Uradne objave z dne 16, 2, 1995). VI. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah, uporablja pa DO SEDAJ; POBEGLI ČRVI, VZNEMIRJENI ZARADI VRTANJA IN ISKANJA TOPLE VODE, PREPLAVIJO LJUTOMER, NEKAJ LJUDI JE MTRViH, V MESTU VLADA PREPLAH. PREDSTAVNIKI TOPLE DRUŽBE NE ODNEHAJO. STROKOVNJAKI SE PREPIRAJO OKROG VZROKOV INVAZIJE, MESTO JE BLOKIRANO. NA KRAJU VRTANJA JE RAZBURJENA MNOŽICA PRIČA KONCU SANJ O TOPLI VODI, TOPLOVO-DARJEV TO NE ZMEDE, TAKOJ IMAJO PRI ROKI NOVE PROJEKTE, ČRVI SO SE UMAKNILE Radio kujski val, večerna poročila: S tiskovne konference Društva propadlih študentov poroča znani ljutomerski novinar; Drage poslušalke in poslušalci, glede klavrnega rezultata vrtanja ob vili ne kaže vse tako slabo, kot je videti na prvi pogled. Člani tega kluba imajo zanimiv predlog. Čeprav tople vode na Kamenščaku ni, je pa zato izvrtana štiri kilometre globoka luknja, ki bi jo lahko napolnili s čim koristnim. Pri projektu so udeleženi Francozi, ti so za ta projekt posodili denar in ga večino tudi sami pobrali, muči pa te Francoze en velik problem. Na tem planetu imajo največ atomskih elektrarn in večne probleme z odlaganjem radioaktivnih odpadkov. Mi bi njihov problem, lahko rešili in pri tem zaslužili cel kup denarja. Naj utemeljimo ta predlog. se od 1, 4; 1995, Številka: 028-1/95 I V Gornjih Petrovcih, 3. aprila 1995 Predsednik občinskega sveta Občine Gornji Petrovci Karel HARl, dipl,inž. agr., l,r. REPUBLIKA SLOVENIJA SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE Dunajska cesta 22, Ljubljana Sklad kmetuskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije razveljavlja RAZPIS ZA ODDAJO VINOGRADOV V ZAKUP NA VINORODNEM OBMOČJU LENDAVA, objavljen v časopisu VESTNIK dne 1.3. ker je prišlo zaradi lektorskega popravka v petem odstavku do bistvene spremembe vsebine razpisa. Ponovni razpis bo objavljen v istem časopisu jeseni leta 1995. JAVNI POZIV Na podlagi 5.člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS št.5/94) pozivajo vse nekdanje člane oziroma njihove pravne naslednike na ustanovni zbor Agrarne skupnosti Berkovci, ki bo v ponedeljek, 17.aprila 1995, ob 14.uri v gasilskem domu. Dnevni red: 1 'Ugotovitev, ali navzoči izpolnjujejo pogoje za članstvo po 4,členu Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (Uradni list RS Št.5/94) 2. Sklenitev sporazuma o ponovni vzpostavita Agrarne skupnosti Berkovci S.Sprejenj pisnih pravil 4, Izvolitev pooblaščenca za ureditev statusnih razmerij 5. Razno OBVESTILO 1 I I I I I I I 1 If if (i I Doslej z ekologijo nismo imeli težav, škropimo po vinogradih, njivah in vrtovih z vsemi razpoložljivimi kemikalijami, pa nam nič ne manjka, Grinpips in zeleni po svetu torej brez potrebe zapletajo. Naša pokrajina ni potresno območje, sploh pa štiri kilometre globoko nikogar ne mika hoditi, najmanj pa da bi se vznemirjal, kaj bo tam spodaj. Naše ljudi zanimajo pametnejše stvari, recimo da dobro jedo, dobro pijejo, dobro seksajo in so sploh zelo pridni za delo, Francozi so polni frankov, mi pa jim jih samo poberemo, spotoma pa lahko podtaknemo še naše odpadke iz Krškega, ne da bi oni to opazili. Ves projekt je itak primerno tajen, našim ljudem hvala bogu nihče nič ne pove, nimamo svojega radia, ne časopisa, ne poslancev, povrhu pa smo vsi skregani med sabo. Ni ga ta hip primernejšega kraja na Slovenskem in naše velike priložnosti nikakor ne smemo zapraviti. Drage poslušalke in dragi poslušalci, ker nam j‘e ideja kluba propadlih študentov všeč, vas pozivamo, da nas pokličete ali nam pišete za rubriko VRTAMO V PRLEKIJO. Ko bo kaj novega, se bomo zopet oglasili. . Ljutomerska proslava 26. aprila ' Odbor za organizacijo proslave ob 50. obletnici osvoboditve f in zmage nad fašizmom, Id ga je imenoval Občinski svet Ljuto- mer in ga vodi Vladimir Potočnik, se je lotil obsež-nih priprav na počastitev tega jubileja. Sklenil je, da bo osrednja manifestacija v ljutomerski občini 26. aprila ob 19.30 v Domu kulture. Ob tej priložnosti bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave na temo 50 let upora in zmage nad fašizmom, ki bo razdeljena na več sklopov, in sicer čas okupacije, raznarodovalna politika, povračilni ukrepi nad civilnih prebival-stvom in odpor 1941-1945. Pred galerijo bo goste pričakal ljutomerski pihalni orkester, po otvoritvi razstave pa bo v dvorani Doma kulture slovesna prireditev - 18. revija odraslih pevskih zborov ljutomerske občine. Zbori se bodo predstavili s tremi pesmimi. Pokrovitelj prireditve in slavnostni govornik ob 50. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom v občini Ljuto- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršnokoli pojasnilo s področja pokojninskega in invalidskega oz. rentnega zavarovanja v Avstriji. ■ Govorilni dan bo vMurski Soboti v petek, 21. aprila 1995, od 9, do 13. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12d, vhod z dvorišča. mer bo župan Ludvik Bratuša. MJ STIGMA S ekonomske smeri • ,■ J® v okolju Windows ^stvo Republike Slovenije •^ržavii delala na področju škod ter na □ raci -.1». Delovno razmerje čas 9 mesecev. ^t^iave pogojev pošljite v 6 ADRIATIC, Zavarovalna Nubljanskac. 3a, 66000 Koper. droge, AIDS; 061 97 89 od pon. do pet od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00 24 vestnik, 13. aprila j vetsnik Prvi podžupan Občine Ljutomer Stanko Ivanušič (SNS), tajnik Davorin Kurbos (SKD) spet odprli stare rane Vestnik obvešča, da lahko male oglase, osmrtnice^ in naročnino poravnate v novi zgradbi I I V l^niei arhitekta Novaka IS^S^ursfei Soboti. J Komisija za ugotavljanje povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je po mnenju nekaterih opravila svoje delo, drugi pravijo, da ni tako. Ce se bomo v pokrajini ob Muri uspeli uskladiti glede prostorskih posegov v prostor, lahko pričakujemo iz državne blagajne kar precejšnja sredstva za naložbe v prometno infrastrukturo (avtocesta, železnica), za izrabo reke Mure (namakartje, pridobivanje električne energije), ureditev kolesarskih stez, izkoriščanje geotermalne energije idr. Župan Občine Ljutomer Ludvik Bratuša te točke še ni dal na dnevni red, v večini drugih občin v dosedanji pomurski regiji pa so predlog sklepov o tem že podprli. Zato je predsednica občinskega sveta Darja Odar predlagala, da bi se tudi ljutomerski svetniki izjasnili, kaj mislijo o prostorskem usklajevanju v »Pomurju«, in to pri točki Odgovori, vprašanja, pobude in predlogi članov občin-skga sveta. Poleg tega je tudi predlagala, da bi sprejeli odločitev glede komisije za ugotavljanje povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v Občini Ljutomer. Predlog o tem so namreč dobili iz republike. O eni in drugi pobudi seje razvila dokaj živahna razprava. In vse to je bilo šele na začetku, preden so obravnavali predvidene osrednje točke dnevnega reda (delovanje stanovanjskega sklada, imenovanje podžupana in tajnika, program občinskega sveta, osnutek statuta Občine Ljutomer). larjev za obnovo (in napise) osrednjega spomenika v Ljutomeru. Na Škrlečevi strani je bil tudi Tomi Nemec, kije dejal, naj komiija strokovno opravi svoje delo do konca, tako da bodo izdani mrliški listi in da bodo lahko svojci žrtev dostojno zaznamovali mesto njihovega spomina. Stanko Ivanušič pa je predlagal, naj bi o tej temi pripravili posebno razpravo na nasle-dji seji občinskega sveta, ko naj bi dobili tudi pregled realizacije že sprejetih sklepov. In pri tem je tudi ostalo. Stare rane pa so tako znova odprte. JOŽE GRAJ Nova telekmska šteAa je 31 998. GRADITE ALI OBNAVUATE DOM? POTEM JE TO PRAVI TRENUTEK, DA NAS OBIŠČETE NA SEJMU I GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH | MATERIALOV V GORNJI RADGONI OD 18. DO 22 APRILA. Predlog sklepov za usklajevanje prostorskih planov v Pomurju, kot je še vedno uradno ime obmurske regije, prinaša več koristnih projektov oziroma , razvojnih načrtov tudi za Občino Ljutomer, zato je njen župan podprl njihov sprejem, in sicer z nekaterimi pripombami, med drugim, da bi morali namesto naziva Pomurje zapisati Prekmurje in Prlekija. Tako je menil tudi Rajko Mlinarič, ki je poleg tega še dejal, da bi morala biti na prvem mestu med prostorskimi načrti železniška proga Ormož- Ljutomer-M. Sobota. Jožko Sbvič pa je pripomnil, da bo avtocesta uničila preveč dobre zemlje in da naj bi bila speljana predvsem po meri Murske Sobote. Konkretno odločitev o vsem tem bodo sprejeli na prihodnji seji, ko bo o gradivu slišati tudi mnenje občinske službe za prostorsko planiranje. Občinska komisija za ugotavljanje povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je po mnenju Franja Štebiha, Silva Potočnika ' in Mirka Lebariča (član komi- . sije) končala svoje delo, saj je o njem tudi že podala poročilo, ki so ga obravnavali in sprejeli : v prejšnji občinski skupščini. : . B Čeprav so nekateri napovedovali, tJa predlagani l^di-dat za podžupana STANKO IVANUŠIČ (tajnik KS Razkrižje) iz Slovenske nacionalne strank« ne bo dobil podpore, je zanj vseeno glasovalo zadostno število svetnikov, Ljutomerski županj« v obrazložitvi svojega predloga med drugim zapisal, da ceni g. kot izredno delavnega in zanesljivega sodelavca, ki zna in zmore realno oceniti tudi najzahtevnejše naloge. Je odličen poznavalec lokalne samouprave, komunalne problematike in področne zakonodaje. Še večjo podporo pa je dobil predlog za tajnika Gbčine Ljutomer, in sicer so na ta položaj imenovali DAVORINA KURBOSA iz Šaltnec (član SKU), ki je bil prej član izvršnega sveta (vodja oddelka za gospodarske dejavnosti), medtem pa začasno z^oslen v ljutomerski enoti državne uprave. Tudi zanj so zapisane samo laskave ocene - da je prizadeven strokovnjak z iztazirim občutkom za sistenislm razmiš^am« in projektni pristop k delu, da dobro pozna delo v občinski upravi itd. Svetnili so zaradi nezdru-ŽIjivosti funkcij sprejeli sklep o prenehanju mandata v novoizvoljenem občinskem svetu Ludviku Bratuši - nadomestil ga bo Miro Steržaj (nas Jed nji na listi SLS) - in Stanku Ivanušiču, ki ga bo zamenjal Vladimir Mesarič z Razkrižja (SNS). Zaradi podobnega razloga bi morati odvzeti mandate Še Svetikom Davorinu Kurbosu, Tomislavu Nemcu, Katji Pevec - Stajnko in Rajku Mlinariču, a tega niso storili, ampak so sprejeli sklep, da bodo sprožili ustavni spor, ker so bila zakonska določita o nezdružljivosti nekaterih funkcij s članstvom v občinskem Svetu sprejeta šele po volitvah. NA RAZSTAVNEM PROSTORU V HALI AVAM BOMO Z VESEUEM POSTREGLI Z INFORMACIJAMI 0 NAŠIH GRADBENIH MATERIALIH. PRIČAKUJEMO VAS! SALONIT ANHOVO i i gumenta v kjigi D. Novaka in da so v borčevski organizaciji zbrali čez 400 podpisov proti takšnemu načinu spominjanja žrtev, kot je bilo zaradi političnih Drago Škrke se s tem nikakor razlogov izglasovano v prej- ni strinjal, ampak je očital Štebihu, da zamolčuje stvari, ki so mu dobro znane. Njegovih groženj sc on in drugi somišljniki ne bojijo in teijajo, daje potrebno razčistiti vsak primer. »Ne šiiejm sestavu občinske skupščine. Zato bodo terjali revizijo tistih sklepov. Napisi ene in druge strani nikakor ne gredo skupaj, in tako naj bi že odločilo tudi sodišče v Škofji Loki. Spra- pristajam na trditve, da noben ieval je tudi, kako to, da občina Ljutomerčan ni bil ubit po ne- V minulih letih ni namenila za dolžnem,« je poudaril. Štebih vzdrževanje spomenikov NOB- mu je med drugim ugovarjal, da komisija ni ovrgla nobenega ar- ja niti tolarja, zdaj pa je naenkrat na voljo 2,5 milijona to- KOMPRESORJI lO 5 S! Vi ATESTIRAMO RSO L KaNPtUSDR I ir AKCIJSKA PRODAJA’ NEKATERE STVARI KUPIMO ENKRAT V Življenj^; 1 I botniJi kompresorjev t rezervarjem [34l, SOL 1001, 150t 300L 270J, m 5001) 241 te 20 23.514 SIT Predsl lo Pomurie: Pintorii Tone, Lo3t&fTter‘i:i 23/o, G. Radgono, Tet: 60-575 Piku, d o.o , Ogrinievo 17. Lj , Tal /Iom; 061/ 342-670 __________ "A S® TOMI A. .. V zadnjih tridesetih letih sem zamenj^^i dve ženi, tri TV sprejemnii^^'. | pet avtomobilov, deset parov I in trinajst predsednikov I Danes bom zamerijal še okna - prvi<^ J JELOTEIiM - okna za naslednjih 30 ‘ r*- S i->xV. Jij i C' Obiščite razstavni prostor Jelovice, v hali “ na Gradbenem sejmu v Gornji Radg^'/ ohiJa' i te* kjer predstavlja najsodobnejša - . vrata, hiše in druge izdelke iz širokega proizvodnega proflran '* SS JELOVIC^ tel.: 064/ 61 30, fax: 064/63 tel.: 064/ 61 30, fax: MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25. tei’./fax: ( . DISKONT UNIVER2AL, Križevci / Lju Ygstrijk. 13. aprila 1995 25 r gradbena priloga VESTNIK VELIKONOČNA PRILOGA n EDELFURNIER I I 1 I I R gradbeni sejem 8, mednarodni bienalni sejem gradbeništva in gradbenih materialov 18.-22. april 1995 I otnurski sejem, Gornja Radgona Držav il AVLJALCEV IJ POMURSKI SEJEM TRGOVINA Z LESOM IN LESNIMI IZDELKI MARKIŠAVCI d-o-o. v novoodprti prodajalni v Markišavcih pri Murski Soboti vam po ugodnih cenah ponujamo: LADIJSKI POD ZA TLA (UVOZ IZ AVSTRIJE): - kvaliteta A, 400 x 116 x 19 - kvaliteta B, 400 x 116 x 19 - kvaliteta C, 400 x 116 x 19 1.864,50 SIT/m2 1.461,90 SIT/m2 1.227,60 StT/m2 VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH PULTOV 3.960,00 SIT/m2 LADIJSKI POD ZA STENSKE OBLOGE (UVOZ IZ AVSTRIJE): - kvaliteta A, 400 x 116 x 12,5 - kvaliteta B, 400 x 116 x 12,5 - kvaliteta C, 400 x 116 x 12,5 LAMELNI PARKET (HRAST): - kvaliteta extra - kvaliteta standard - kvaliteta rustik STENSKE OBLOGE: FURNIRANE V VEČ FURNIRNIH VRSTAH PREVLEČENE S FOLIJO VELIKA IZBIRA IVERALOV (LESNI DIZAJN): 953,70 SIT/m2 1.188,00 SIT/m2 988,00 SIT/m2 855,00 SIT/m2 2,439,40 SIT/m2 2,003,80 SIT/m2 1,582,70 SIT/m2 2.805,00SIT/m2 1,364,00 SIT/m2 FURNIRANE IVERICE (obrezane in brušene) HRAST, JESEN: dim. 2.730 X 1010 X 18 2.310,00 SIT/m2 IVERAU: BELI LESONIT: deb. 3,2 mm LESOMAL: deb. 4,0 mm 819,50 SIT/m^ 173,80 SIT/m2 326,70 SIT/m2 Poleg tega vam ponujamo VEZANE PLOŠČE, MEDIAPAN, IVERCE raznih debelin in FURNIRJE vseh drevesnih vrst. Vse navedene CENE SO DROBNOPRODAJNE - S PROMETNIM DAVKOM. MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE Z ODLOGOM. Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi, ugodnih cenah in solidni postrežbi. Odprto vsak delavnik od 7. do 16, ob sobotah od 8, do 12. Tel, št, 32932 ali 32708 * Z s T I I I I Odločila sva se za Bramac H4 c I’ d. lil 1 It i £ I 45, 68275 Škocjan - tel,: (068) 322 007, taki). [Č68i TB 200 Vrh - Dravograd, 62373 Šentjanž - leJ.: (0602) Bš 074, laka; (0602) 85 206 u. 'še preden sva začela graditi, sva bila prepričana, da je Bramacova strešna kritina najboljša. Za naju je najjoomemb-nejše, da je streha trdna in varna. Veliko nama pomeni, da so Bramacovi strešniki izdelani iz naravnih sestavin. Všeč so nama bile oblike in barve strešnikov, ker se res lepo • vključijo v okolje, to pa je tu okrog nas prečudovito. Presenetila naju je bogata ponudba dodatne opreme, saj si nisva predstavljala. da lahko dodatni deli tako olajšajo pokrivanje strehe. Čeprav sta biti razgibani strehi najine hiše in gospodarskega poslopja zelo zahtevni za pokrivanje, krovci z Bramacovimi strešniki niso imeli težav. Verjameva, da je Bramacova streha zares streha za vse življenje, čeprav misliva, da naju bo naša zagotovo preživela. Kdo Vam lahko ponudi več? Zakonca Matjaž in Gisala Boss PantaliC pred svojo hiSo na Ptanl. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. za 26 i vestnik, 13. aprilaja! PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.o.o. 69220 Lendava, Industrijska 4b telefon: (069) 76 111 S POMURSKI GRADBENI SEJEM GORNJA RADGONA VARIŠ, d.o.o. Lendava J od 18. do 22. aprila Hala A, paviljon 137 - poleg že znanih oblik radiatorjev MONCER novi modeli radiatorjev - raztezne posode - sanitarne kabine, namenjene izvozu Obiščite jih! POSLOVNI PROSTORI, STRNOVRNJR INVESTITOR; SKB, INVESTICIJSKO PODJETJE, d.o.o., LJUBLJANA ZASTOPNIK: PROJEKTIVNI BIRO, INŽENIRING, p.o., MURSKA SOBOTA Pred kratkim smo zgradili poslovno-stanovanjski objekt v Murski Soboti na vogalu Lendavske in Cvetkove ulice. IŠČEMO KUPCE ZA: - PISARNE v II. in lil. nadstropju, - TRI ENOSOBNA STANOVANJA V MANSARDI z lastnimi komunikacijami (velikost; 36, 38 in 42 m^), - LOKAL V KLETNIH PROSTORIH (40 m*). . I* ■JR G -'■ PREDNOSTI OBJEKTA SO; H j H 1' ■ I ■' l iti ft afer- «1 : 4 š La 'Hj. ■'is' ■<—' GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA Qido5 dd Smo delniška družba, ki je ena najcelovitejših izvajalcev kompletnih projektov in gradbeno obrtniških ter instalacijskih del v Sloveniji. Za nami so številna kakovostno opravljena dela in objekti širom po Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, Češkem in v Nemčiji. Na Madžarskem poslujemo z našim podjetjem GIDOS-H, na Hrvaškem z GIDOS-CRO. DEJAVNOSTI L ' t ii projektivni inženiring biro d.o.o. - izjemna lokacija, - atraktivna arhitekutra, - kakovostna izvedba, - ugodna cena in , možnost posojila. INFORMACIJE; PROJEKTIVNI BIRO, INŽENIRING Štefana Kovača 28 69000 MURSKA SOBOTA Sedež: Lendava, 1 Partizanska 93, 1 tel.: 76 055, h.c., j direktor 75 420, nabava 75 708. telefaks 75 254 9 WB « m DELNIŠKE /—J DRUŽBE: I - izvedba kompletnih projektov f i__- gradbena dela ■____■ - mizarska dela i. - keramična in kamnoseška dela - vse vrste električnih in -j Strojnih inštalacij - slikopleskarska, " podopolagalska in druga obrtniška dela Obiščite nas na v Gornji Radgoni na običajnem mestu v hal^J' oofcajnem mestu y ■ razstavni prostor Št. 2v^‘ J POSLOVNI PROSTORI, j LOKALI, STRNOVRNJfl INVESTITOR: SKB, INVESTICIJSKO PODJETJE, d.0.0., LJUBLJANA ZASTOPNIK: PROJEKTIVNI BIRO, INŽENIRING, p.o., MURSKA SOBOTA V NOVOZGRAJENEM poslovno-stanovanjskem objektu ob Cesti na stadion v Gornji Radgoni (pri *■! IŠČEMO KUPCE ZA: PREDNOSTI .1 i: osjekta^^' , - VEČ PROSTOROV VI, NADSTROPJU (41 do 74 m’), primernih za gostinsko, trgovsko ali drugo dejavnost (ordinacije, pisarne), - ENO DVOSOBNO STANOVANJE (54 m^ v mansardi (Vhod z dvoriščne strani - ločen od vhodov v poslovne prostore in lokale). - izjemna lokacija, - atraktivna arhitektura. - kakovostna izvedba, - možnost notranje razp' Krt**" ureditve po želji kupca. - ugodna cena in možnost , I projektivni inženiring INFORMACIJE: PROJEKTIVNI BIRO, Štefana Kovača Zd inženiriHO 1.0.0. 69000 MURSKA SOBOTA lel.: 31 762 A projektivni . . . biro inženiring d 69000 Murska Sobota Ul. Štefana Kovača 28 Telefon: (069) 31 782 Telefid•7 PONUJAMO VAM TUDI: - uporabljate jih lahko kot opaž pri betoniranju stropov, zidov, - z njimi preprečujete toplotne mostove ob betonskih konstrukcijah (rob plošče, preklade, stebri, protipotresne vezi...), - idealen material za izolacijo naravnih zidov (okrogli stolpiči, vbokline, izbokline), - pravilna izolacija fasade kot eden bistvenih elementov pri varčevanju z energijo, - pri izdelavi konstrukcije »plavajočega poda« kot zvočni in toplotni Izolator, | - pri adaptacijah starih talnih konstrukcij kot nadgradnja obstoječega tlaka, - pri hidromontažnem sistemu toplotne in zvočne izolacije stropov v garažah, kleteh, delavnicah... - kot zaključni nosilni stroj pri izolaciji mansard in predelnih sten v funkciji odličnega nosilca ometov. - hladne komore in drugo opremo za živilsko industrijo, - protipožarna vrata. POIŠČITE NAS NA SEJMU GRADBENIŠTVA V GORNJI RADGONI V HALI A! 28 vestnik, 13. aprila^ o Povsod in venomer Vam ostaja skrb za Vaše oči in Vaš vid, „ - bodisi da so očala (jOSIVSL^S IeLEPO)!: f)SS22}^.:3^ Vaš Stolni spremljev- p T f K Naj skrb ne ostaja te Vam, dovolite, J alec ali priložnostno _ pri delu, športu, na počitnicah. V naših ZA VAS IN Z VAMI ■ da jo delimo z Vamil optikah so Vam na voljo: - kakovostna sončna očala s 100 % UVA- in 5-zaščito. - izdelava vseh vrst očal in servisiranje v garancijskem roku, - kakovostna korekcija stekla Zeiss in Essilor, ki jih odlikujejo zlasti čistost materiala, manjša teža, dabelina, širše vidno polje, raznovrstnost obdelav in posebnih izvedb, lažja prilagodljivost in udobnost nošenja, - v^ik izbor uvoženih in domačih okvirjev za očala vseh cenovnih razredov, vse potrebno za nego in čiščenje očal, foto storitve ter pregledi okulistov za očala. BOMO TUDI NA 8. MEDNARODNEM BIENALNEM SEJMU GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV V GORNJI RADGONI od 18. do 22. aprila. ABA optika Murska Sobota, Tržnica, tel.: 21287, in Lendavska 8, teL: 21 703. belinka Obiščite nas na GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI, kjer Vam bomo predstavili naše nove izdelke! r s UJ s 1 -I k .'1 0Q Q O o n pSs' V I I [ I t£ O O < K I t Jf z z 3o LU O I t J F >o CQ lu OVi I KEDR ZAŠČITNE LETVE ODGOVOR NA MNOGA VPRAŠANJA! KEOR ^JkEOrTj^oŽl Zrkov^ 87 M^bor tel,: 062 511 364 in 513 897 rc Beltinci Ravenska27, tet.: 42 151 PE Celje -Teharje tet.: 063 411 502 i ]&: I i i ll » i [>■ 1 IMI tJBE jf I r t VESTNIK VEN ERA Radio Murski val 94,6 MHz I I Poiščite nas v lovskem domu na sejmišču- ----------------------------I DA VAM BO V STANOVANJU PRIJETI^. H Na trgu ■ »N I ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Veta 95/96 : A ■l I [I l 7 ; tapete proizvodnja - izvoz - veleprod®!^ ' drobnoprodaja >■ ! I Tovarna tapet Veta, d.o.o. Vevče, Vevška c. 52 61260 Ljubljana Polje tel,; 061 483 331 telefaks: 061 485 903 i lastn® in u^oza • lep’*'® ,o<' Nakup VetSnih idelkov tudi v vseh specializiranih prodajalnah po Sloveniji. . disp®^^" . ovojn’ P®’^‘ 29 jj|| 'I ll 8. MEDNARODNI BIENALNI SEJEM gradbeništva in ■ DRAGOCEl^E STVARI IZ PLEMENITEGA LESA gradbenih materialov ___18.-22. APRIL 1995 STROKOVNA POSVETOVANJA Pomni 1®' 13.00 do 16.00 bVODMi^Sci^^®”' “ dvorana 2 ^dni referati OBNAVUANJE IN GRADITEV OBJEKTOV NA CESTAH od 10,00 do PREDPiSt®/?’'^ ~ dvorana 2e ,^pisi V gradbeništvu ^0.30 OKRori?®- dd 15.00 do 16.30 2agotau.^’^’ aktualni problemi rsr,Ty’^AVLjAN.lA k-Avrsv/rsoTi^ ®'’*wA'us'?w ' “I’ ž O DO l ~ dvorana 2. I službe v občinah ^GmursVi ??'**• Od 10.00 do 13.00 ~ dvorana 2 2^tVANJE IN KADRI V GRADBENIŠTVU 21 STAVBNO POHIŠTVO STOLI 10 o / SEJEMSKI o POPUST! • vseh oblik in dimenzij ali v standardni izvedbi • suhomontažna zamenjava lesenih oken • izmere in svetovanje • montaža z dostavo KLI Logatec, p.o. SALON MARIBOR Mlinska 22, Maribor tel.: 062 224 339 telefaks: 062 224 35 70 let tradicije lesarstva 70 let rasti kakovosti KLl i ž s S' E *. _ _________ lA BaA Mvuicinti £. ^računalnika m gradbeništvu ) I D,. !”«"• že 2» 3.300 DEM velikosti 200 s 12000 x 2000 cm sestavi sam (v ceni vsa oprema). 104, 38 705, telefaks: (062) 31 150. lagodna prodaja SOLARIJEV. EdiJ’ Inles, toplina doma, d.0.0. radost življenja ^^^'gfierjeva !9a, ^nart teiefon: 062/ VA 010 062/TU LIJ te/e/ahs: 00 3S6 (0) 62 723 010 l'& *M*ta !Pi! lil U L*MpNTAŽA* PRODAJA OUIZMA garažna V*ArA I I " .d f i h •J t ‘7 I r ‘nduat ”“Uai — materialov ®* "Gl 110 Liubli '(061) 445 * 61 110 Ljubljana, Slovenija ■182, telefon: (061) 1403-096 .prijazna do ''AS in okolja 8. c^^i^^RODNEM NA IN SP BIENALNEM ^^A^^BENIŠTVA gradbenih '^otekt \/ 1 MATERIALOV Gornji Radgoni. IBITOL stiropor Ko rečemo da, to obvelja. Svetujemo Vam pri vseh vrstah tolarskih in deviznih poslov. Na voljo so Vam izkušnje naše bančne skupine, ki posluje po vsem svetu. Na nas se lahko zanesete. Creditanstalt, Murska Sobota, Lendavska 11, tel.: 069/ 21 780, faks; 069/ 33 023. Creditanstalt, banka uspešnih. CREOnANSTALT Centrala: Banka CredilanstaM d.d., Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 132 11 74, taks: 06U1-32 52 06. ( ! I 30 vestnik, aprila]^ Trgovina na drobno VERA HORVAT ŽIŽKI 61 a Telefon: 70 211 Pomladni nakupi! ygodn® cen©' Želimo Vam vesele velikonočne praznike in vas vabimo na nakup! majice, kratke hlače, kompleti Velika izbira lončnic in sadik skratka, pomladna objačila pelargonij ter drugega cvetja ZA VSO DRUŽINO za okrasitev vašega doma. I 'O' Company Veščica d.o.o. 69000 H. SOBOTA, Veieica 4«, tol.: 069/23 507, tox: 31676 * \fsEM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGIM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVLJEN^ VELIKONOČNE PRAZNIKE! L v ČASU GRADBENEGA SEJMA V GORNJI RADGONI VAM LESNA ZA GOTOVINSKI NAKUP NUDI; 80% xa M 9 a 28% za 20% za suhomontažne podboje in vratna krila znamke SUMO vseh tipov, stenske, stropne in talne obloge PAMO okna IZOLIR okna IZOLIR SOLAR in senčila g OBIŠČITE NAS V HALI C IN IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOSTI Lesna, to je partner! lesna lesna f orodij, orodjarstva in orodnih strojev 3. mednarodni sejem KAIULV export-import BAREX, D.O.O. Trgovina $ keramiko Nemčavci 1 d (BTC) ugodno * ugodno * ugodno * ugodno * ugodno I generalni pokrovitelj maribor dvorane tabor 19.-22. april 1 mednarodni • sejem plastike, gume in kemije -m? AM uteiit ecKcutHi ntonuvMiA Trgovina BAREX KERAMIKA, Nemčavci 1 d - BTC ponuja 10 % velikonočni popust za talne in stenske keramične ploščice iz Španije. Opuščene programe keramičnih ploščic in sanitarne keramike pa prodajamo tudi do 50% ceneje. Kupcem želimo vesele velikonočne praznike in se priporočamo za obisk. Hkrati vas vabimo, da nas obiščete tudi na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni - hala F. Priporoča se BAREX KERAMIKA 4- ■H i VEM ERA agencija za trženje, Slovenska 41, Murska Sobota, tel.: 22 403. I Zaupajte nam svoje želje! 'J '9 I ] I i i O ' I b' j9| 'I A ,'ri h 3 I ii ll .1' ll s J * - 1 'j i: ' r ; I ■I < ' II 'V I i 9, £ f t s < 'v;?: :^i': ,r V MAAJRNA GOAZA s.pu 62311 HOČe - BOHOVA 72 TBieFON: (062)611-062.611-416, FAX; (062)611-417 S p g lesna plaOk«*' organi73^“^ sejma Od 12. aprila nas . lahko obiščete : Murski Soboti lil*'' Štefana Kovača 2^* (v prostorih , Projektivnega hi ' '^1 i" i4' h •i J Vse vrste zave^' karnis, žaluzil* posteljnine, \ talnih oblog, EKSTIL svetovti^ c/ekok znanih izdelovalcev. J 0 13. aprila 1995 n laiy .1 I $ »i H* IK* »f RENAULT Pri nakupu v našem salonu vas čakajo razne ugodnostU POSEDI Ljulomer, d,o.o. p.e. AVTOSALON IN TRGOVINA Prešernova 7, 69240 Ljutomer Telefon: 069 81 166,81 014 SMO FHDOBLAŠČENI PRODAJALCI VOZIL AViO^ČRVi^ »ŠKAFAR« BRATONCI SERVIS IN PRODAJA VOZIL Najugodnejša posojila do 3 let. I Vse dodatne informacije pokličite po telefonu, številka je: 42 283. t rte e ^sem poslovnim partnerjem, kupcem in drugim želimo vesele velikonočne praznike. E I ‘nosilnic »litko I d.o.o. _^_STrukovcI 23a 69265 BODONCI Tel.: 069/49 195 069/49 395 ——Tel./faks: 069/49 495 e na ■ t I r. S; S II 'A Audi GOLF RABBIT Rabbit - simpatičen zajec - bo v prihodnje popestril in oživil prodajo GOLFOV. Rabbit je želo prijetno vozilo, v katerem se skriva GOL-FOVA kakovost. Je avtomobil za novince, mlade družine in kupce, ki se zavedajo cenovnih prednosti. CENA SAMO: 21.990 DEM VOLKSVVAGEN Transporter CENA SAMO: 29.900 DEM Možnost testne vožnje! Zagotovljeni orginalni rezervni deli in servis. Količine omejene! Pooblaščeni originalni servis s 2 5-1 etno tradicijo. Ugodno posojilo do 3 let in lizing. Vsem kupcem, tudi tistim, ki šele razmišljajo o nakupu vozila, in drugim želimo vesele velikonočne praznike! PODJETJE ZA PRODAJO IN SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACUE PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO vrtne kosilnice s koši ali brez njih MTD, MURAV, JONSERED, HUSOVARNA I motorne žage m IH t?:’ HUSOVARNA, JONSERED, DOLMAR, STIHL, PARTNER in rezervni deli iz programa OREGON motokultivatorji motorne škropilnice STIHL, i SOLO ~ri -~n iiiij 'H J is:’ - visokotlačni pralniki KARCHER na mrzlo in vročo vodo - črpalke za pretok in zalivanje - sadjarsko in vinogradniško orodje ter pripomočki - visokotlačne balirke za seno in slamo - rezervni deli za vse programe v zalogi VSE NAŠTETE STROJE SERVISIRAJO OZIROMA POPRAVLJAJO SAMI. MOŽEN NAKUF NA TRI ČEKE ALI POSOJILO. ih BCS, MUTA, SEP, GOLDONI -.4 4 ■?: ■». . t ■ 32 vestnik, 1 3. aprila lip bled, d.o.o. •felip bled d,o.o. l®sna industrija C|« lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 d-O,o. T B426O bled, ljubJJaneka c. 32 M / X 1 iiC VRATA ZA VSE ŽIVLJENJE lip trgovina bled ljubljanska 27, 64260 bled telefaks: 386(0164741 675 telefon h.c.: 386 (0)64 79 50 direktor: 795 282 izvoz-export: 795 231 domači trg: 795 226 drobnoprodaja: 795 230 Odlično kohovostr veliko Izbiro v trgovinah LIP BL€D V I r I program NOTRRNJIH I I ( 'i VHODNIH I , Gnrni|'i ll* , pa seitno 1995 v koVi C Radgo"' r-. 1 f ’ ..J L . IN garažnih VRAT No Bledu in Murski Soboti tel.: 064 795 230, 069 22 941, 22 942 4 Za vašo uspešno podstavitev na sejmu gradbeništva in gradbenih materijalov mobitelov tek iWjr^f^ca dušan jnravljeta nastopajo: II I I VEN ERA Duian Mravlje ultra maratonec Janja Zupan miss Slovenije Alfi Nipič Bojan Rakovec kant avtor Avia Band Duo Animas + brezplačno telefoniranje z mobitelom ! ',1 agencija za trženje, Slovenska 41, Murska Sobota, tel.; 22 403. Murska Sobota 17. 4.1995 ob 11.00 uri D.C IMOBITEL, Lendavska 19 Spoštovani zdomec! I Moja domača banka [ Tudi vi ste Murska Sobota Maribor . Celje I Kranj Ljubljana Postajna Nova Odri ca Portorož mobitel fe: I 3 Z :i i /O Pomurska banka d.d^ Murska Sobo*^. lastnik certifikata. Ne zavrzite ga! Oplemenitite ga z naložbo V V LB Pomurski banki, d.d., Murska Sobota smo vam s ponudbo kratkoročnih in 1 i dolgoročnih posojil za nakup avtomobiloVj drugimi namenskimi ali z gotovinskimi pripravljeni pomagati vedno, ko boste iskal’ odgovor na vprašanje, kako do cilja. v Pomursko investicijsko družbo 2d.d. Posebej vam predstavljamo našo ponudbo posojil za nakup avtomobilov, in sicer odobravamo: ■ posojila na odplačilno dobo do 12 mesecev po R+12 % letni obrestni • posojila na odplačilno dobo do 24 mesecev po R+13 % letni obrestni fn g izv^imo TEČAJ ZA ZAČETNIKE V tod&u cd ob 16.00 izvijamo WORD FOR WINDOWS 6.0 Za doddne infbnnadjc nas po1di£ite» poslali Vam bočno bvezpJB&n katalog. Brezposelni imajo možnost brezplačnih laCajev. počitniško hišico, prodamo, Dill d.o.o , tel.: 32 322. ENOSOBNO STANOVANJE, 43 m3, komfortno, v središču mesta, novo (4 leta), takoj vseljivo, zelo ugodno prodamo. Dill, d.o.o., tel,: 32 322. ml354 STAREJŠO KMEČKO HIŠO z dodatno 7-arsko parcelo, vodovod in elektrika na parceli, in 80-arsko parcela za vinograd, sončna lega, v okolici Radgone prodam. Tel,: 43 048, Robert Novak, Bakovci, Cvetna 5. ml358 GRADBENO PARCELO ob glavni cesti na Petanjcih prodam. TeL; 46 738.ml363 GRADBENO PARCELO, 10 arov, v Murski Soboti, z možnostjo nadomestne gradnje in starejšo hišo na mirni lokaciji na Goričkem s 60 ari zemlje prodam. Tel.: 22 279, m 1364 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, opremljeno, prodam. Tei.: 21 816. ml366 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in gradbeno parcelo, sadovnjak z njivo, v izmeri i ha, v Brezovcih 30. prodam. Markišavci 23. m 1369 GRADBENO PARCELO pri Gradu, □b asfaltni cesti, prodam. Tel.: 53 252. m 1370 STANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, s telefonom, na 13-arski parceli, mali sadovnjak in vinograd, v Oto-vcih, ob cesti, prodam. Tel.: 22 334. m 1372 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, nad Blagovnico, stanovanje 8, prodam. ml373 GARSONJERO, 29 m2, v Murski Soboti, prodam. Tel.: 31 929. po L9. uri. m 1374 NJIVO, 53 arov, in gradbeno parcelo, 21 arov, v Trnju in gozd, 23 arov, ter travnik, 29 arov, v Veliki Polani prodam. Tel.; 71 058. ml375 OBJEKT, 30 X 6 m, na območju KS Turnišče dam v najem. Naslov v upravi lista, m 1380 VINOGRAD, počitniška hišica, primerna za poslovni prostor. Kog 12. prodamo. Tei.: 00 38 540 040 831 220. ml384 KMEČKO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem (lep sadovnjak in brajde), takoj vseljivo, na lepi, mirni lokaciji, Križevci 103 pri Ljutomeru, z 1,07 ha zemlje z več zazidljivimi parcelami (stanovanjskimi) prodamo v celoti ali po parcelah, Cena po dogovoru. Tel,; 62 275, vsak dan do 9 ure in po 19. uri. ml385 VINOGRAD z opremljeno kletjo v Čentibi in njive v Kotu ugodno prodam.Tel.: 75 383. ml392 MANJŠO HIŠO, zgrajeno do 6. faze, primerno za počitniško hišico, z 20-arsko parcelo na Kukeču ugodno prodam. Tjtl.: 23 742. nil400 STAREJŠO KMETIJO na Goričkem z zemljo ali brez nje prodam. Tel.: 23 372. m 1403 GARSONJERO v Cvetkovi ulici 19, I. nadstropje, v Murski Soboti, prodam, Tel.: 23 lil, Ambrus, m 1406 ZAZIDALNO GRADBENO PARCELO v Rakovcih in moped BT 50 prodam. Tel.: 24 985, po 15. uri m 1408 HIŠO v Selu, na 13-arski parceli, prodam. Tel.: 46 221. ml4l3 ENOSOBNO STANOVANJE v Mu rski Soboti prodam.Tel.: 21 510, po 16. uri. ml425 GRADBENO PARCEID, 22 arov, z lokacijskim dovoljenjem na Dolini pri Vaneči prodam. Cena 8000 DEM Tel.; 22 87i.ml439 GOZD v Mlajtincih. 44 arov, prodam. Tel.: 0602 83 639. m 1440 HIŠO v 4. gradbeni fazi na 20-arski parceli na Petanjcih, primerno za poslovni prostor, prodam Tel : 46 590. m 1441 Vestnik! Oplemenitite svojpenerpo lelo ugodni obrettni meri in Irratkoročna premostitvene posaiila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhltakta Novaka 4 Tel.-talefaks: (069) 3ZB48 PLASTIČNE REŠETKE ZA OPREMO SVINJSKIH HLEVOV in etažne kletke za kokoši, zajce in druge domače živali prodajamo, Maučec, Bratonci 10, tel,: 42 096,011427 kmetijska mehanizacija BOČNO TRAKTORSKO KOSO ZA IMT 539 in 3 okna 60x140 prodam. Tel.: 43 116. m 1303 ŠKROPILNICI SUPRA in PANONIJA, plug, 10-colni, visok klirens, prodam. Tel.: 51 527, po 16. uri. m 1305 OBRAČALNIK Panonija prodam. Trnje 115. m 1322 NOVO DVOOSNO PRIKOLICO Lifam 4 t, pr eku eno, prodam a1i zamenjam za manjšo. SAMONAKLA-DALKO, 17 m3, zelo malo rabljeno, in puhalnik prodam. Tel,: 49 069. ml325 KOMBANJ za žetev Klas Konzul, širine 2,60, po izbiri med dvema, traktorsko frezo Holder, širine 2 m, s prestavami, dvobrazdni obračalni plug, mehanski, SIPOV tračni obračalnik ter koruzo v zrnju prodam. Tel.: 55 074. ml329 AVTOMATSKI SADILNIK ZA KROMPIR, obračalnik Panonija, koso za traktor DT prodam. Štefan Madjar, Ivanci 74, p, Bogojina, tel.: 47 188. ml330 KUPIM cisterno, 1700 1. Tel,: 53 201, ml347 SEJALNICO ZA KORUZO IMT. dvoredno, prodam. Petrovci 40, m 1357 MOTOKULTIVATOR HODA F 400 s frezo in koso ter nahrbtno škropilnico Panonija prodam. Tel.: 24 614. ml361 PUHALNIK TAJFUN za seno in črpalko Tomos prodam. Tel.: 53 143. ml368 ŽITNI KOMBANJ DURO BAKOVIČ M 770 z adapterjem za koruzo. IMT-žitno sejalnico in obračalnik Panonija prodam. Tel.: 45 502 ali Jože Kuzmič, Šalamenci 54. m 1371 ZARADI BOLEZNI LASTNIKA prodam Tarap, dvoosno prikolico, silokombanj, slamoreznico in sejalnico za pšenico Becker. Tel.: 43 054, m 1383 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 22 kubično, dobro ohranjeno, obnovljeno, prodam. Tel.: 68 231. m 1387 DVOOSNE PRIKOLICE, 5 in 7 ton, ter traktor Zetor 90 KS in Fend 125 KS prodam. Tel.: 82 580 in 8) 487. ml39O VISOKOTLAČNO PREŠO, polj-sko, in krožne brane prodam. Strii- kovci 8. m!399 TRAČNI OBR.\CALNiK, malo ra- bljen, prodam. V račun vzamem dvoredno sejalnico za koruzo. Tei.: 62 094, zvečer, m 1407 KOMBANJ EPPLE 250 prodam. Marič, Vadarci 90. m 1409 HIDRAVLIČNI OBRAČALNI PLUG BATUJE, letnik 1992. dvobrazdni. malo rabljeni, prodam. Tel ; 57 841. m 1424 ŽITNI ADAPTER z podaljškom za oljno repico za kombanj Zmaj 142 prodam. Tel.: 062 775 910. m 1433 KROŽNE BRANE z drobilniki in sejalnico Olt, 4-vrstno, prodam. Tel.: 41 979 ml438 razno VINO, laški rizling, prodam Tel ■ 76 700, zvečer m 1297 SEDEŽNO GARNITURO (tri- in dvosed, raztegljiva ter dva fotelja), moderno in ohranjeno prodam za 45.000 SIT, Tel: 21 068 m 1298 NAMIZNO BELO. VINO z analizo prodam. Tel : 60 06 I m 1316 TELEVIZIJSKI PRENOS EVANGELIČANSKEGA BOGOSLUŽJA iz Puconcev bo v petek, 14. 4. 1995, ob 17.55 na 1. programu TV Slovenija. Pokrovitelj: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., območna enota Murska Sobota SOLARING Janez Dvoršak, s. p. Dol. Počehova 16č 62211 Pesnica telefon, telefaks: 062 653 351 STOnEDIVCR-, • 4 « • I t I I I ■ 1 OOPRAVTTE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 M.: 001/971875 3000 I LAŠKEGA RIZLINGA prodam za 160 SIT/U Tel.: 79 030, zvečer 75 877, Štefan Varga, m 1340 KORUZO V ZRNJU prodam Tel: 46 278. ml341 PREKLICUJEM vpisni nalog za mleko za september 1994 v hranilno knjižica HKS Panonka M. Sobota št. 06625-8. Jože Sukič, Šulinci 5, ml342 JEDILNI KROMPIR kupujemo. Tel.; 062 211 139. ml353 OTAVO, seno v balah in obračalnik SIP Šempeter, prodam. Tel.: 26 685. ml356 ELEKTRIČNO MOGORNO ŽAGO, cirkularko, novo, prodam Tel.: 22 279. ml365 TERVOL. trdi in mehki, ugodno prodam. TeL: 33 003, m 1367 SENO in slamo v balah prodam, Strehovci 22, tel,: 49 194. m 1376 OKNA, rabljena, z roletami, 180x140, prodam. Kolesarska 6, Tropovci. tel.: 46 718. ml378 KUHINJSKO POHIŠTVO, kombinirani štedilnik, kavč in garderobne omare za spalnico prodam, TeL: 21 202. ml359 KUHINJSKE ELEMENTE s pomivalno mizo prodam. Drago Horvat, Zelena 24, M. Sobota, popoldan. ml381 BALIRANO KRMO. 4 tone, prodam. Pečarovci 51. tel.: 51 575. m 1397 ŽAGANO OSTREŠJE, večjo količino, in kole za vinograd prodam. Tel.: 66 311. ml401 MOTOR ZA ČOLN, kletko za kure nesnice. gume za tam 650x16 s platišči prodam ter fasadni oder dam v najem, Alojz Marič, Ropoča 17. m 1402 OKNA aluminijasta, 130x140, prodam, Tei.: 48 565. ml415 BALIRANO SENO prodam. Kanče-vci 27, p. Križevci v Prekmurju. ml431 GOSPODINJE! Oe vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel,: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJENKO. ki bi bila voljna gospodinjiti in negovati dve nehodeči (nepokretni) ženski. Stanovanje in hrana zagotovljena v hiši oskrbovatik. Plačilo po dogovoru.Tel.: 062 772 858. ml352 HONORARNO ZAPOSLIM ZIDARJA IN DELAVCA Tel: 62 392 ml411 srečanja VDOVA, 54 let, želi po tej poti spoznati iskrenega prijatelja. Avanturisti in alkoholiki izključeni. Ponudbe pošljite pod šifro »POMLAD«. ml346 ' storitve NAREDIMO VAM PODSTREŠNO STANOVANJE z mavčnimi ploščami programa Knauf. Mizarski servis Fenx, tel.. 57 032. ml286 ROLETARSTVO KLANDER DOMŽALE izdeluje in opravlja montažo vseh vrst rulet in Žaluzij. Tel.: 06 i 721 521 ali mobitel 0609 6 17 107.mlJ48 NOVO! novo! NOVO? Ekcent. akne in luskavico vseh vrst, tudi najtrdo vratnejšo, lahko odpravite za vselej Biomav, p,p. 82, Slovenske Konjice, Naročila po telefonu (063) 763 346, ra 1.3 91 delo KVALIFICIRANEGA MIZARJA takoj zaposlimo. OD 1000 DEM. Tel.: 45 604. mI311 PARNAD, d.o.o., Maribor išče nove sodelavce za delo na terena na območju POMURJA. Pogoj - lasten prevoz m zaželjen telefon. Pisne vloge pošljite na naslov: PARNAD, d.o.o., Maribor, Partizanska 30, p.p. 137, do 19. 4, 1995, tnI313 SiVHJO s prakso šivanja moške in ženske konfekcije iščemo in prodam šivalna stroja, »zankarico«, 4-nitno, Brother in namizni šivalni stroj, vgrajen v omarico, malo rabljena, cena po dogovoru. Mobitel: 0609 623 386ml334 Vestnik obvešča, da lahko male oglase, osmrtnice in naročnino poravnate v novi zgradbi v Ulici arhitekta Novaka 13 V Murski Soboti. Nova telefonska številka je 31 998, T ZIDARSTVO, FASADERSTVO IN IZOLACIJE ZIDOV Jože Horvat, s.p. Filovci 110 69222 Bogojina tel.: 47 014 I Želi vsem strankam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter se s svojimi storitvami priporoča tudi v prihodnje. ml382 I 34 vestnik, 13. aprila 19^, Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, saj v življenju vse preveč si garala. A v naša srca se zarezala je rana in krik močan: Zbogom, mama, in HVALA, MAMA; ZAHVALA 27. marca je v 79. letu starosti umrla naša draga mama Marija Kumparič iz Veščice pri Ljutomeru Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem za darovano cvetje in za sv. maše. Posebna hvala družinama Žižek in Sudec za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku Marjanu Roli, govornikoma Adolfu Pergarju in Mirku Sercu, podjetjema Murales in Vesna - uprava in sodelavcem Jagode. Hvala pevcem cerkvenega zbora Razkrižje in g. Kovačiču za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi osebju intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Nežika, Micka, Sabina in Julijana z družinami ter brat Jože z Marijo, muk Željko ter vnukinje Tanja, Biba in Mihajela I i V SPOMIN 22. aprila bodo minila 3 leta žalosti, j odkar nas je zapustil naš dragi brat ' in stric Mirko Kumparič iz Veščice pri Ljutomeru Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 1. aprila je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče in pradedek Ludvik Kološa iz Vučje Gomile 65 in avgusta bo minilo 20 let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama Marija Kološa iz Vučje Gomile 65 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vajini najdražji J ZAHVALA Ana Farkaš p« domače Hancova roj. 1914 iz Črenšovec Ostaja boleča in velika žalost. Njeno življenje seje prekmalu izteklo. Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, pevkam Jutranjega zvona, osebju Zdravstvenega doma Črenšovci, dr. Editi Hadymaš in družini Poglič iz Črenšovec. Iskrena hvala gospe Olgi Jaklin za ganljive besede slovesa in Maleju Horvatu za odigrano "fišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Črenšovci, Ljubljana, Lesce, Jesenice, Grosuplje Neutolažljivi vsi tvoji I t^e si, ljuba mama, (ge tvoj mitiJe obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, tašča in sestra Gizela Sukič roj. Šiftar iz Strukovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter jo skupaj z nami pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Hvala za darovane vence, šopke in sveče ter iztečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpele žalostinke. Hvala osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, še posebej g. dr. Tobijevi in družini Kuhar iz Fuconec za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Prežalostni so naši dnevi, ker zapustila si nas ti. r naši hiši je praznina, . a v srcih velika bolečina. I K ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica iA? Temga Sobočan iz Upe 43 1 ] Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, 1 a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 14. aprila bo minilo 5 let, odkar seje oinas poslovila Ema Frčko od Sv. Jurija Hvala vsem, ki z lepimi spomini post oj it e ob njenem grobu. Njeni najdražji iz Upe 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in sv. m^e ter infekcijskemu oddelku, posebno dr. Primožiču, in osebju doma ostarelih v Rakičanu. Posebna hvala g, kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči; hčerka Terezija, vnukica Bernarda z možem Francem ter hčerkama Aleksandro in Alenko ter sin Ivan z družino ZAHVAIA Spokojno se je v 76, letu starosti poslovila od nas Marija Šabjan iz Kobilja ’ Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji med -------------------boleznijo kakorkoli pomagali, hvala sosedom, prijateljem in znancem za obiske v času njene bolezni, Hvala g. župniku Halasu za pogrebni obred, pedstavniku KS za poslovilne besede, kolektivu Moravskih Toplic, podjetjema Komunala in Saubermacher - Komunala, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izraze sožalja. Žalujoči: mož Peter, hčerka Kristina in sin Mirko z družinama Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani... Ne morem... Med nami je krsta lesena, in grob je nad nami... tišina prsti... ZAHVALA V 78. letu jc odšel od nas naš dragi mož, ata in dedek Anton Glogovšek iz Križevec pri Ljutomeru Najtopleje sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, kj ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku, gasilcem, govorniku Dragu Rakušu, pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter g^beniku za odigrano Tišino. Vsi njegovi ZdAnVAluA ln to ljubeče srce je prenehalo biti 26, 3, 1995 v 87. letu starosti naše drage in nadvse dobre mame, babice, prababice, tašče in sestre Ljubezen ni nobena tak globoka, kot ljubi mali svojega otroka, ko srce matere preneha biti, ljubezni zadnji žarek dogori ti. Nobeno te srce več tak ne bo ljubilo, saj eno Je le materino bilo. ZAHVALA Ančke Jerič roj. Tratnjek iz GanČanov Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako lepem številu pospremili k njenemu večnemu počitku. Posebna hvala gospodu kaplanu Ediju in g. Janezu za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, Tilikinim in Ireninim sodelavkam, primariju dr. Zadravcu in dr. Zelkovi za lajšanje bolezni. Hvala pogrebništvu Jurič. Vsem in vsakomur posebej - hvala! Vsi, ki smo jo neizmerno ljubili V SPOMIN 10. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Terezija Horvat iz Murske Sobote Daneta Šumenjaka 1 Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni i 1 Vendar ne umrem nikoli; narisan med trte, grobove in gore živel bom večno... V skalo vklesan bom, kdor vidi, v veter bom vdahnjen, kdor sliši .•• (L. Krakar) INMEMORIAM Z nami živiš, dragi sodelavec m prijatelj Drago Žižek 11.4. 1994-11.4. 1995 Tvoji ožji sodelavci I I ) H;; CtJlž juleluui Ul Janezom z družinama, sestra Ana in vsi drugi sorodniki Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni. prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. F/' ■■ »s ličem ivoj glas, pa ga ni in ni. ostane mi le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. ZAHVALA V 73. letu starosti naju je za vedno zapustil najin »striček* Anton Kolar iz Bcitinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, njega pa pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujeva g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku g. Zveru. Vsem še enkrat iskrena hvala' Mojca in Tanja V 73. letu nas je za vedno in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, stari Oče in brat Geza Počič iz Vučje Gomile 54 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nas tolažili v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, dragemu pokojniku pa darovali prelepo cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Prisrčna hvala za odigrano Tišino in pevcem. Posebna hvala kolektivu Moravskih Toplic. Vsem še enkrat - iskrena hvalal Vučja Gomila, 23. marca 1995 Žalubaj' tja, r™ rču i ženo Jožico, vnuka Sašo, Dejan in sin Geza z družino iz Francije, vsi bratje in sestre ter krstni hčerki Majda in Marijanca z družinami Dan, ki zarezal nam j c bolečino, dan, ki naredil je praznino je 7. april 1992 ko nas je nepričakovano zapustil naš dragi V SPOMIN Igor Recek iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi I 2£IIDt< KRI NI ifbiicoiai condam bani de Lindva (1374)^ M^lfalnišfci teč^ Pomorske banke z dne, 10. aprila 1995r tec^T 11,4.1995 od ««.««. . Srednp tečaj Banke Slovenije velja od 11. aprila 1995 «d ««-«9 Država Avstr^ Fraacija Italija Švica ZDA Enota 1«« 10« 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,158,7273 2,346,9711 8353,7351 6,6502 9,928,8032 114,2338 Nakup , [~ pre<^ 1.120,00 2.277,00 8.000,0« 635 9.645,00 109,70 1(5’' ' ■■■"11.»-*’* Llriiner HMh piauNie kanm knUt IbiiM Uit inntM Mtiith neh. Mlita ndi, rdeil niltii kiruil Ctbult Hitlll 2tl|t (iMiKlIe UMipi, ihri »ll IG« ItO ISi 1» ISO 250 360 1» 30« in 250 150 ISO 1» 13« to 200 1» I«« 156 180 1t« 250 35« I«« 3(10 ŽE« 240 IS« IH IH IH l«0 200 Ilt 140 1» 2H IM 24« 3«ll ISO 2tD 2H 24« 15« 170 120 120 S« 2H POSEBNA PONUDBA DOLGOROČNIH Dolgoročni depoziti LB Pomurske batike, d.d., Vam omogočalo, u' mo z inflacijo in dobiček v obliki stimulativnih obresti. Tolarski depozit s premijo - za komitente banke Obrestna meta: od 9,43 do 9,97 letno Najnižji znesek vezave: 80.000 SIT Doba vezave; 12 mesecev Izplačila obresti: Če vežete znesek nad 500.000 SIT, se lahko plačilo obresU mesečno, trimesečno oziroma šestmesečno Depozit z valutno klavzulo - za komitente banke ONestna mera: od 9,08 do 9,61 letno KafniSJi znesek vezave: 100.000 SiT: znesek glavnice se na pozita preračuna v DEM, ob konco varčevalnega obdobja pa v “ sto pomeni, če ste vezali npr. 1.300 DEM v tolarski protivrednosh, prejmete prav tako 1.300 DEM tolarske protivrednosti in severa odloS'*^ vezana sredstva. Doba vezave: 12 mesecev Dolgoročni tolarski depoziti nad 24 in 36 mesec®* tf 1 otK«’’" Najnihi znesek vezave; 10.000 SIT Izplačilo obresti; če vežete glavnico 500.000 SIT in več, vatn ^jj^ želji nakaže na vaš račun vsak mesec, vsake tri mesece ali ik Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah LB Pomurske