— 12 —PRIRODOPISNO - NATOROZNANSKO POLJE. 0 p i c e. ^BKtk Med vserm živalmi, ki nam je našteva ^JJEaKS prirodopisje, so opice človeku, kar se tiče J&me8mrjwL telesne njegove postave in obnaše, gotovo naj- ^^mfmj^^m^. ^olj podobne. Ako je pa bolj natanko opa- jJH^^^^M^i zujemo, našli bomo vendar, da ta podobnost .#Spl!SBlEi?#wlll fli ravno tolika, kakor nekteri ljudič navadno ^P^^SNk M raislijo. Opice so razun lica in dlani po ' WbMwL¦ B vsera životu tosmate. Glava je okroglasta I^HHhHL BH kakor človečja, toda čelo je nizko iu uazaj hHHuH^. wk stlačeno, ustnice so ozke in teiike, uos je po- ••^fc »lllPlBiil ral tlačen in čeljusti raol^ naprej, tak<5 da je ^^fe- ^H/HT l^R M zares ves obraz le bolj živinski. Opice imajo HSHš: m&M Wmi $01 ^'r^ ^0^' *° ]'eopi'ostih in gibljivih perstov, ^^^¦^J^ mff m me(^ ^er'rai se Palec z vsemi drugiini persti ^MKfll^.Kf uMW -f lahko sklepa, ter dela roko pripravno tudi za ^^¦§HB||SHftJ^jp>^'l|^5= prijonianje. Toda s tein niso opice prav nič na ^BPv/1^ ^LfiL?!^^ boljšem od človeka; dasiravno se po drevji lahko ^^Va^^^^Sl^ŽšS^5" Spenjajo in plezajo, po.zemlji vendar ne morejo Orang-utan. podveh hoditi, ker sta zadnja dva uda ob enem tudi roki, ter nimata niti podplatov, uiti pete, niti raeč. Po ravnem se opice težavno in nerodno premikujejo, opirajo se na palico, ali pa po vseh štirih prav urno tekajo iu skačejo. Nektere opice imajo dolg rep, ki jim sljiži za peto rok<5, ž njim se derže za veje, na kterih se sim ter tje gugajo ali zibljejo. — Opice se štejejo mnd najživejse ia najgibčniše sesavce. Kedar si iščejo živeža, niso ne.za trenotek mirne, v eno mer se sučejo in gibljejo, da je je le veselje gledati. Jed(5 pa tudi vse, kar jira pod zobe pride. Sadje gomoljnice, korenstva, semenje, orehi, cvetje, listje in sočnate bilkp, to je njihova poglavitna hrana, pa tudi nektero žužke, sosebno mravlje, rade po- birajo; po gnejzdih izpijajo tičja jajca iu še cel6 nilade ptice pohrustajo. V sužnosti žr6 vse in pij6 tudi vino, žganje iu druge vpijanljive pijače, ter se včasih prav do dobrega vpijanijo. Njih prava domoviua so velikanski gozdi iu sterme pecine v gorkib deželah Azije, Afrike in južiie Amerike. Izmed obilne versti opic naj omenimo tukaj le bolj ob kratkera azij-skega Orang-utana ali tako hnenovanega divjega moža, ki je člo-veku še najbolj podoben. Kedar doraste, visok je čez 4 čevlje in po vsem životu z dolgimi rujavimi dlakami obrasen. Prednji tenki roki mu segate do pod kolen. Kepa nima, pa tudi mošnjic niina v ustih, kakor je imajo — 13 — skoraj vse druge opice. Po ravnem prav nerodno hodi po zadnjih rokah, v prednji roki pa vzame palico, da se na njo opira. Azijski Orang-utan živi posamezen v velikih gozdih na otokih Borneo in Sumatra. Najrajše se plazi po drevesih, ki mu dajejo sadje in listje za hrano. Ta opica je prav pohlevna in mirna žival; pred človekom ne beži, le kedar je v nevarnosti, brani se prav dobro s kamenjem in oklestki, ki je za ljudmi meče. V mla-dosti se pusti ukrotiti, privadi se človeka in se marsikaj nauči. V našem merzlem in ostrem zraku Orang-utan ne živi nikoli dolgo. Kmalu dobi jetiko. Berž ko pride pod naše podnebje, postane žalosten in revež začne kašljati. Klaverno gleda pred se; ko se odkašlja, sklene roke na bolne persi ter s prosečim glasom gleda po ljudčh, kakor bi od njib. pomoči prosil. Malokteri preživi našo zimo. Žirafa. Žirafa (Giraffe, Camelopardalis giraffa) je jvfi^. v živalstvu znamenita in čudua žival. Glava je JW§rak podobna konjskej in je nasajena na dolgem, s ^^jlls kratko grivo ozaljšanem, od strani nekoliko stis- Wk njenem vratii. Na čelu ima dva nazaj vpognjena, jSm 'I palcer dolga in s kožo obrasena roglja, ki jej ilils. Pa n^0^ ne izpadeta, kakor pri jelenih. Žirafa icHA 'm^ v zSornJeJ i'1 spodnjej Mjusti kočnike, 6e- j§PS§jk kanov ali skranjekov nima, prednje zobč ima rffl$Sj®mL le v spodnjej čeljusti. Gorna ustua jej iuoli čez r^P^SK^l spodnjo. Jezik ima dolg, oster in s terdimi bra- rnlliiilif^k. dovicami posut. Ušesi ste 9 palcev dolgi in špi- \|yi^4§|||j^& časti. Na nogah ima razklane parklje kakor go- l^l^Kl^^i veda- Šest čevljev dolgi vrat jo dela za najvišo ldl ^^! čveteronogo žival, kajti od prednjih parkljev do lHl ^^1 \ ver^ glave meri 18—19 čevljev. Kep je na koncu IfH ^v^ čopast in blizo 2 čevlja dolg. Truplo je pokrito h 1 m r s ^ra*ko, rumeno-belkasto dlako, ki je posuta s I \ A \ ^erPastimi lisami, kar jo posebno lepo in veli- ^S&M&tŽš&S^M^ častno dela. V prednjem delu života je močnejša ^SSeftslasfessial^^ in visokejša; zat6 jej pa tudi herbet od pleč ne- kako stermo visi proti čopastemu repu. Noge ima tenke. Žirafa živi po planjavah srednje in južne Afrike in še le v novejšej dobi so jo v Evropi natanko popisali, dasiravno je bila že starim Bimljanom znana. Julij Cezar je pervi živo žirafo pripeljal v gledališce, kjer se je rimskernu ljudstvu razkazovala. Pozneje so jo pripeljali v Carigrad in na-posled tudi v naše cesarstvo. — 14 — Ker ljudjč žirafe poprej niso poznali, pa je njena podoba tudi zares čndna in znainenita, začeli si so o njpj pripovedovati različne stvari. Tako so na pviliko rfikli, da ima žirafa previsoke pvednje nogč, pa da mora na zeinljo poklekniti ali vaaj. prednji nogi navskriž djati, kedar se pase, sicer ae doseže trave z gobcein. Toda vse to ni res. Žirafa sklone glavo enako drugim živalim in seže ž njo do tal, kedar se pase. Verhi tega ima Se to prednost, da zarad dolgega vratii in visokih predujih nog toliko laglje do-seže listje in berstje iz visokega gennovja in dreves, ktero prav rada objeda. Pri jedi jej prav dobro služi njen ostri in gibljivi jezik, kterega dalee lahko iztegne, da ž njim rastline poprijema kakor z rok<5, iu je tak<5 maSi v usta. V hoji je žirafa nevkrotna in omaliovalna; a to zategadelj, kersezarad teže v prednjein životu ne more pognati naprej, zato pa verže vrat nazaj ter si na ta uačiii zlajša prednji nogi, da skoči ž njima za en korak naprej, ob enem pa zopet zažene vrat naprej in se požene tudi z zadnjima nogama. Po tem takem je razvidno, da žirafa prav za prav ne dirja, ampak skače, a to zel<5 hitro in naglo, ker z vsakim skokom pride 10 do 12 čfevljev na-prej. Pri tem čuduem iu smešnem skakauji se jej v eiio mer zibljn dolgi vrat nazaj in naprej. ¦— Žirafa se rada vleže in počiva a to zategadelj, ker se šteje med preživače in povžite rastline rada v miru prebavlja in pre-žvekuje. Sploh je žirafa rairna in krotka žival, živi rada v družbi, a nikoli ne v velikib, ampak le v majhnih tropah, k večp.mu kakih 8 do 10 skupaj. Lovci so jili videli tudi po 40 skupaj v enem tropu, al odkar so je začeli ljudj^ zarad lepe kožuhoviue neusmiljeno preganjati in loviti, pomeknile so se te živali bolj proti sredini Afrike in jih je tudi čedalje manj. Mlada žirafa se udomaci in postane krotka kakor krava ali ovca. V živež jej pokladajo mleko, turšico in ječmen, posebno pa rada j6 kruh iu sadje. Stare žirafe se ne dajo udomačiti in so vjete zel<5 neporedne in hudobne. Lov na te živali je neki prav težaven in lovci dostikrat po cele tedne za njimi hodijo, predeu je najdejo. Pri nas v Evropi žirafam podnebje ne ugaja; tu ne živž dolgo, bolehajo in kmalu poginejo. Čeravno so zirafe krotke, pohlcvne in boječe živali, ki pred človekom rade bežč, vendar se v Devarnosti in sili prav spretno branijo z zadnjima nogama, v kterih imajo čestokrat tako moč, da cel<5 leva in druge enake živali na tla pobijejo. — Žirafino meso je neki prav tečno in okusno, po-sebno od mladih žiraf. Koža se vporabi za usnje in jerhovino, pa tudi iz parkljev se narejajo mnogoverstne posode in druge koristne reči. Žirafa je po tem takern koristna žival ter vredna, da se udomači in pridno oskerbljuje.