C0L03JEVE inFOllilACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVII. JUNIJ 1988 2 6 3 3 6 0 Številka 6 (186) Postanimo bolj ustvarjalni Inovacijska dejavnost za obdobje 1980-1988 (junij) Spričo pomena inovacij v gospodarstvu se moramo vprašati kakšne pogoje moramo še ustvariti, da bi v naših delovnih sredinah čim bolj uveljavljali ustvarjalnost. Samo sprememba inovacijskega pravilnika, zavzemanje strokovnih in vodilnih delavcev pri pospeševanju množične inventivne dejavnosti in ustvarjanju raziskovalnih pogojev za nekatere sredine, niso še zadosten pogoj za hitro in uspešno reševanje vseh tehnologij in organizacijskih in ekonomskih problemov, ki se dnevno javljajo. Vse premalo se zavedamo, da med nami deluje mnogo mladih delavcev željenih ustvarjanja premalo te mlade pritegnemo k rcjKrt^vanju tistih problemov, ki jih (5 # s) dajemo v reševanje izven podjetja. Ne bi bilo napačno da se za tehnične, organizacijske in druge probleme razpišejo interni natečaji preden poiščemo za rešitev ustrezno institucijo izven podjetja. Vse prevečkrat se problemi rešujejo v zaprtih krogih, kjer se ljubosumno čuvajo zamisli in tudi rešitve z željo, da bi se čim več iztržilo. Tako so mladi večkrat odrinjeni razen če ne dobijo svojega »botra«, ki jim pomaga vključiti se v zaprti krog. Vendar moramo biti spričo take situacije, z inventivno dejavnostjo še kar zadovoljni. Statistični pregled prijavljenih in rešenih inovacij v obdobju 1980-1988 nam kaže naslednja slika: Leto Prijavljeno Nerešeno, Rešeno odklonjeno, drugo 1980 i — — 1981 i i - 1982 - - - 1983 3 3 - 1984 3 2 1 1985 2 - - 1986 2 1 1 1987 3 3 - 1988 (junij) 12 4 1 27 14 4 (Nadaljevanje na 2. strani) Računalniško vodenje zalog izdelkov in izpisovanje dobavnic 23. 5. 1988 smo začeli z računalniškim vodenjem zalog izdelkov in izpisovanjem dobavnic. Prednosti, ki nam jih daje računalniški vnos podatkov so: - določitev polnilne oblike pakiranja izdelkov - spremljanje skladiščnega prometa z izdelki - vpogled v zaloge po skladiščih - vpogled v blagovno kartico - poročila blagovnega knjigovodstva \ —. - ostala poročila o poslovanju iz<-delki Z uvedbo projekta se je delo najbolj spremenilo v komercialnem sektorju, pri prodajnih referentih in skladiščni- V reševanju je 9 prijav. Od 27 prijavljenih inovacij je 14 iz področja strojniške tehnologije, 8 iz področja izboljšanja tehnologije in 4 iz organizacije tehnologije dela ter 1 iz računalniškega programa. Od 14 rešenih inovacijskih predlogov je bilo tehničnih izboljšav 12 in 2 koristna predloga. En prijavljen patent je bil prekvalificiran v tehnično izboljšavo zaradi dolge dobe od prijave do podelitve patenta. Kvalifikacijska struktura avtorjev inovacijskih predlogov pa je naslednja; 2 dipl. inženirja, 2 inženiri-ja, 4 tehniki, 4 VKV delavci in 2 KV delavca. V letošnjem letu je bilo do sedaj prijavljenih rekordno število inovacij, vendar jih je en sam avtor prijavil 7, ostali štirje avtorji pa pet inovacij. V juniju bodo izplačane odškodnine naslednjim inovatorjem: - Šarič H. in Vrtnik I. - za dodelavo in montažo etiketime naprave - Vrtnik I. - za vakuumske oprije-malke in tesnenje horizontalnega Dreis - PM in - Hočevar J. - računalniški program za računanje Cassonovih parametrov. Inovacijski dohodek iz teh inovacij znaša 40.309.000 din. Ne smemo in ne moremo iti mimo dogodka, ko smo ob prazniku dela, podelili dvema našima strokovnjakoma iz vrst raziskovalcev razvojnikov denarne nagrade. To se je kih izdelkov. Pred uvedbo projekta je bilo potrebno opraviti veliko dela pri vnašanju matičnih podatkov in začetnih zalog. Številni delavci so pokazali veliko mero razumevanja in so to delo opravili poleg svojih rednih delovnih dolžnosti tudi izven rednega delovnega časa. Dejstvo je, da uvedbo vsakega novega načina dela spremljajo porodne težave, zato vse prizadete ob tej priliki še enkrat prosim za potrebno razumevanje in hitre povratne informacije, ki so nujne za pravočasno reševanje tekočih problemov. Vodja organizacije poslovanja Jolanda Pokorn zgodilo prvič po več kot 20 letih. Večina kolektiva ne ve ali ni bila seznanjena zakaj sta bila tov. Založnik Andrej in Muha Krunoslav nagrajena in zato kratki povzetki in utemeljitve njihovih nagrad: Založnik Andrej je v letu 1987 z ustvarjalnim raziskovanjem omogočil konvertibilni izvoz poliesterskih smol za najnovejšo tehnologijo uporabe (SMC in BMC tehnoologijo). S to raziskavo je omogočil 1.540 mio din konvertibilnih deviz priliva. Po izračunu je njegov delež pri ustvarjanju inovacijskega dohodka 208 mio din. Muha Krunoslav je v letih 1985-1987 razvijal področje poliure-tanov in uvedel naš program Poliolov za različne uporabe v industriji obutve, hladilnikov, penjenih materialov itd. Po ekonomskem izračunu je ustvarjen inovacijski dohodek 80 mio din. Pogoji gospodarjenja po 15. maju z izrazito tržno usmeritvijo zagotavljajo preživetje le tistim organizacijam, ki bodo z uspešnim inventivnim in poslovnim delom dokazale, da so se sposobne bojevati z domačo in tujo konkurenco. Smatramo, da smo sposobni voditi tako poslovno politiko, ki bo zagotovila uspehe v sožitju razvojno raziskovalnega oz. inventivnega dela z marketinško finančnim poslovanjem. V. K. ZDRAVNIŠKI PREGLEDI Vsako leto organiziramo za približno polovico članov našega kolektiva preventivne zdravstvene preglede, kar je glede na vrsto naše proizvodnje nedvomno nujno. Velika večina delavcev se zaveda, da je to njim v korist, žal pa je tudi nekaj takšnih, ki jima je pregled preveliko breme, in se ga ne udeležijo, ali pa ga opravijo le na pol Rezultat takega pregleda je enak, kot če delavca sploh ne bi poslali na pregled. Ker tudi materialni stroški, ki jih plačujemo za te preglede niso majhni - trenutno je cena ca. 100.000 din, bo služba varstva pri delu v bodoče vsem, ki pregleda ne bodo opravili v celoti, zaračunala stroške pregleda, imel pa bo tudi neopravičen izostanek. 1. K. Vse več težav z zobmi? Najbrž se že marsikdo od vas, ki ste naročeni za popravilo zob v naši ambulanti sprašuje, kdaj bo na vrsti. V tolažbo tistim, ki so se kljub strahu pred zobozdravnikom le prijavili in upanju vsem ostalim želimo povedati, da to ne bo tako kmalu. Zaradi prevelikega števila prijavljenih pacientov, je odšlo na pregled 50 pacientov (po skupinah vsak teden). Le-te je zdravnica po pregledu razvrstila, glede na patologijo zob v tri (3) skupine: zelo nujne, nujne in pa tiste, ki lahko počakajo. Kot veste je popravilo zob sedaj urejeno tako, da vsakemu pacientu popravijo vse zobe, s tem pa se dejanska čakalna doba za vse ostale podaljša. V saka stvar ima zmeraj dve strani - dobro in slabo, tako tudi naša. Predvidevamo, da bomo skupine delavcev (tiste, ki ste prijavljeni v socialni službi) začeli pošiljati na pregled šele proti koncu leta 1988, do takrat pa prosim za potrpežljivost. Če pa imate težave s protezo (da se je zlomila, vas tišči in podobno) se lahko oglasite v socialni službi, ki vam bo uredila popravilo le-tega pri dr. Bizjakovi; za bolečinske nujne primere pa je organizirana prva pomoč, kot ste že bili obveščeni. Janja Kuralt HEfnuq Postanimo bolj ustvarjalni (Nadaljevanje s 1. strani) Katalogi, tehnična dokumentacija Kronično pomanjkanje tehnične dokumentacije nas pesti že precej let. Medvedja usluga oz. glavni razlog za to je bila vsekakor politika cen, bolje zatrjevanje komercialistov, da skozi celotno obdobje stabilizacije (polnih sedem let), ni bilo mogoče formirati cen drugače kot s prijavo novih izdelkov. Za večino je jasno, kaj to pomeni - spremembo imena, ime nekega izdelka pa je v bistvu pol njegove osebne izkaznice. Trg in kupec namreč nista plastelin, ki bi ga poljubno gnetli in preoblikovali (beri nategovali). Precej dela, tako razvojnega, kakor marketinško-pro-dajnega je namreč potrebno, da nek izdelek zaživi, da ga trg sprejme in da se tam uveljavi. Vsak izdelek ima namreč svojo življenjsko dobo; ko je na polici v prodajalni, je pol njegovega življenja že skoraj za njim, saj je od »spočetja«, ko je bil še kot ideja v glavi razvojnika, preteklo obilo vode, da se je tam na polici znašel in da ga prodajalec ponuja kot novo, vendar njemu že poznano stvar. Koliko časa bo ostal v prodaji, je odvisno od njegove kvalitete, poznanos-ti med potencialnimi potrošniki in tudi cene. Tako so v našem proizvodnem programu izdelki, ki šele prihaja- Kot smo vas seznanili že v prejšnji številki, se v Medvodah pripravljajo na graditev nove športne dvorane. Danes o tem nekaj več. Medvode in okolica je območje, kjer je močno razvejano športno udejstvovanje. Žal imamo v ta namen v Medvodah samo dom »Partizana«, ki je bil zgrajen že pred vojno in nikakor ne služi več svojemu prvotnemu namenu. To tudi ni čudno, saj so takrat Medvode štele mnogo manj prebivalcev. Kasneje sta bili zgrajeni na področju Medvod še dve šolski telovadnici, ki pa v glavnem pokrivata le potrebe osnovnih šol. Želja za novo športno dvorano ni nova, nov pa je načrt. Bodoča dvorana naj bi bila večnamenska in ne predraga za vzdrževanje. Služila bo za ligaška tekmovanja, kot tudi za rekreacijo, kulturne in druge prireditve. V njej bodo tri košarkarska in teniška igriš- jo, drugi, ki tvorijo jedro komercialnega uspeha, ki so tako rekoč na vrhu moči in taki, ki so že napol kadavri ali pa bi vsaj morali biti, saj pač vse hipoteke naše zgodovine ni moč vleči za seboj (je vsaj ne bi smeli zaradi komercialnega uspeha in imagea firme). Zakaj tak uvod? Morda nekaterim v pojasnilo, drugim v opravičilo, slednjim tvorcem katalogov tehničnih podatkov zlasti. Dobro leta mineva, kar smo se v razvojnem sektorju dogovorili za celostno tehnično dokumentacijo našega proizvodnega programa. Le-ta naj bi obsegala kataloge tehničnih informacij in ostalih za uporabnika prepotrebnih podatkov za sedem področij oz. segmentov trga: - gradbeništva, - lesne industrije, - kovinske industrije, - antikorozije, - ladijskih barv, - smol, - široke potrošnje. Za slednje se je kasneje izkazalo, da je način trženja povsem različen in bodo po dosedaj veljavnem vzorcu posamezni izdelki ali skupine sorodnih proizvodov namenjenih široki potrošnji opremljeni s prospekti, ko širši ča, ki jih bo mogoče pregraditi. Visoka bo 8 m, merila bo 1734 bruto m2 površine, od tega približno 300 m2 za garderobe. Dvorana bo imela tudi tribune za približno 1200 gledalcev. Tlaki bodo montažni, prirejeni za različne namene. Zunanja podoba nove dvorane je zasnovana tako, da bo imela »nekakšen« izgled, da ne bo podobna industrijskemu objektu in bo lahko v okras kraju. Lokacija bodoče dvorane je predvidena na sedanjem »atletskem« igrišču za »Partizanom« in je po mnenju pri-pravljalcev in tudi urbanistov izbrana najbolj racionalno. Kar je zelo pomembno, dvorana naj bi se po zgraditvi vzdrževala sama. Z različno športno in drugo dejavnostjo naj bi zaslužili toliko, kolikor bo potrebno za vzdrževanje. Seveda pa bo dvorano potrebno najprej še zgraditi, za kar bodo potrebna prav gotovo precejšnja sredstva. množici potrošnikov na razumljivejši način prikazujejo tehnične karakteristike predvsem pa aplikacijo in napake, ki so možna posledica nestrokovnega dela oz. uporabe. Delo vsekakor glede na obsežnost ni mačji kašelj, še manj je možno izpeljati zastavljeno v kratkem času. Postopoma je seveda šlo, tako da sta bila v lanskem letu dokončana dva kataloga in to ladijske barve in lesna industrija v slovenskem in srbohrvaškem jeziku Letos je tema dvema sledil katalog gradbeništva, ki zajema vsa tri področja: mineralne podlage, les in kovino in bo posebej dobrodošel projektantskim organizacijam. Tudi katalog SMOLE je v tisku. V pripravi na tiskanje je gradivo za področje antikorozije in kovinske industrije, ki je dokaj obsežno, saj področja vozil, bele tehnike, embalažne industrije in kovinske galanterije zahtevajo ločen pristop in detaljno obdelavo. Jasno je, da izdelani katalogi niso oziroma ne bodo dokončni, vsekakor so možne spremembe, dopolnitve ali izboljšave, vendar v celoti pomenijo uspešno predstavitev proizvodnje »Colorja«. Tehnično plat je nosil razvoj, oblikovno pa je prispeval naš novoimeno-yani oddelek za tržne komunikacije. Že od samega začetka smo vsi sodelujoči pogrešali idej s komerciale, saj je katalog v roki referenta kljub negotovi situaciji močan argument oz. dokaz firme, ki ve kaj hoče in kako se trgu pristopa. ef Drugi objekt, ki se gradi v Medvodah pa je balinišče, bolje rečeno balinarska dvorana. Prizadevni člani balinarskega športnega društva so se namreč odločili, da bodo že pokrito dvostezno balinišče popolnoma zaprli in ga opremili z vsemi spremljajočimi prostori tako, da bodo dobili lepo balinarsko dvorano. Na ta način tudi ne bodo več toliko odvisni od vremenskih razmer. Z deli so pričeli že lansko leto in so do danes s prostovoljnim delom že ogromno naredili. Vse dosedaj opravljeno delo cenijo že na več kot 20 milijonov din, od tega so jih člani sami prispevali ca. 2,5 milijona. Do dokončanja pa jim ostaja še kar precej dela, vendar upajo, da bodo sezono 1988/89 že pričakali na domačem zaprtem in ogrevanem balinišču. To pa še ni vse. Balinarska dvorana naj bi bila le del balinarskega centra. Poleg dvosteznega zunanjega balinišča bodo zgradili še dve stezi, uredili pa bodo tudi okolico tako, da bo v okras kraju. IK Nove športne pridobitve v Medvodah Izbira delovnega mesta zaradi preostale ali spremenjene delovne zmožnosti Sodobna industrijska družba posveča veliko pozornosti zdravstvenemu stanju delavcev, delovnemu okolju in organiziranosti zdravstvenih in socialnih služb. S tem naj bi dosegli večjo skrb za zdravje delavcev, obenem pa tudi večjo skrb delavcem, ki se jim je zdravstveno stanje porušilo in ne morejo več opravljati svojega dela. Logično je, da invalidna oseba brez ustrezne skrbi družbe ne bo mogla enakopravno konkurirati z zdravo osebo pri pridobitvi zaposlitve. Delovnemu invalidu je zagotovljena stalnost zaposlitve, ne glede na to ali organizacija razpolaga z ustreznim delom ali ne. Zakon o združ. delu posebej omenja invalidne osebe, ki so usposobljene za določene naloge, posebej pa ureja tudi obveznost delovne organizacije do varstva delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb. Stalnost zaposlitve je ena izmed temeljnih pravic iz invalid, zavar. na podlagi zakona o temeljnih pravicah iz pokoj, in invalidskega zavarovanja. Tudi zakon o delov, razmerjih zagotavlja delovnemu invalidu ne le stalnost zaposlitve, ampak tudi razporeditev na ustrezno delo, ne glede na morebitno izvedbo prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. Zakon daje prednostno pravico pri zaposlitvi nezaposleni invalidni osebi, ki ima v postopku kandidiranja in izbire prednost pri zaposlitvi pred vsemi drugimi kandidati, če izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del. Stalnost zaposlitve delovnega invalida pomeni tudi obveznost organizacije združenega dela, da zagotovi ustrezno delo. Pri tem ni pomembno ali gre za invalida III. kat. oz. II. kat. invalidnosti, delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo ali pa delavca, ki se mora razporediti na druga dela, ker mu sicer grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. Izbira ustreznega dela ne pomeni zgolj ugotavljanja na podlagi samoupravnega splošnega akta o razvidu del, saj je v bistvu pravna problematika pri izbiri omejena zgolj na kasnejšo ureditev opisa določenih del. Opredelitev del, ki so primerne za delovne invalide v samouprav, spl. aktu o razvidu del nima ustreznega strokovnega pomena, pač pa lahko prispeva k temu, da se delovni invalidi zaposluje na takih delih, na katerih ni možno pričakovati niti produktivnega dela, niti napredovanja. Razvid del je pogosto podlaga za ugotovitev spremenjene delovne zmožnosti v smislu zakona o pokoj, in invalid, zavarovanju. Delovnega mesta oz. dela ne more izbirati zdravniški konzilij, ampak strokovna skupina v organizaciji, ki upošteva možne korekture v pogojih dela, adaptacijo ali readaptacijo delovnega mesta. Pri tem ni pomembno, kakšne pogoje določa samoupravni splošni akt, ampak so odločilne psihofizične zahtevnosti določenega dela. Sprememba delovnega mesta je možna na več načinov, kajti neprilagodljivost bi pomenila za rehabilitanta več škode kot koristi. Torej mora imeti prvo in zadnjo besedo zdravniški konzilij oz. medicina dela. Med trajanjem razporeditve lahko zdravniški konzilij ugotovi, da je treba delo spremeniti oz. da mora delavec opravljati delo s skrajšanim delovnim časom ali ostati v bolniškem staležu. Novi pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokoj, in invalid, zavarovanja je prinesel dve bistveni novosti: prva novost je ta, da invalid, komisija kot izvedenski organ ni več sestavljena izključno iz medicinskih strokovnjakov, ampak sodelujejo praviloma v invalidski komisij tudi strokovnjaki s področja varstva pri delu, industrijske psihologije, tehnologije ali iz drugega ustreznega področja; druga novost pa je pravna in dejanska udeležba organizacija v postopku in še posebej pri delu invalidske komisije. Invalid, kom. namreč povabi k delu tudi ustreznega strokovnjaka iz delovne organizacije. To sodelovanje ima lahko pri povečanju strokovnosti izvedenskih mnenj veliko večji pomen, kot pravni status udeleženca. Samo sodelovanje strokovnjaka iz delovne organizacije pri oblikovanju izvedenskega mnenja še ne daje nobenih garancij pri izbiri ustreznega dela, če se poprej ne pripravi ustrezna strokovna analiza. Torej pripraviti podatke, ki se nanašajo na konkretno opravljanje določenih nalog in sicer tako tehnološkega, kot ekološkega vidika in tudi varstva pri delu. V prvi vrsti mora strokovna analiza upoštevati zavarovančevo osebnost, njegovo pripravljenost do dela ali usposabljanje, njegove navade, pridobljena znanja in podobno. Če trajna okvara v zdravstvenem stanju onemogoča delavcu dosedanje delo, obstaja pa možnost, da se razporedi na druga dela, ne da bi se pri tem razporejanje odrejalo na manj zahtevna dela od prejšnjih, gre za spremenjeno delovno zmožnost in ne za invalidnost. Za primer razporeditve zaradi spremenjene delovne zmožnosti morajo obstajati naslednji razlogi: a) zahtevana usposobljenost za določena dela mora ustrezati delavčevi strokovni usposobljenosti; b) izbrana dela morajo biti take narave, da jih delavec lahko opravlja, kljub trajnim spremembam v zdravstvenem stanju, ne da bi obstajala nevarnost poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem nastopa invalidnosti; c) taka dela morajo biti v delovni organizaciji na razpolago, saj bi v nasprotnem primeru lahko prihajalo do sočasnega razporejanja več delavcev na ista dela, čeprav se delo opravlja le z enim delavcem; č) možna je razporeditev v drugo delovno organizacijo v okviru sestavljene organizacije, toda le pod pogojem, če tako predvideva samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo. Pri izbiri delovnega mesta ob spremenjeni delovni zmožnosti ni treba ugotavljati, niti potrebnosti usposabljanja, niti morebitnega adaptiranja delovnih naprav ali priprav, kajti kakor hitro gre za take nujne posege, obstaja invalidnost in ne spremenjena delovna zmožnost. Analiza z interdisciplinarnim pristopom pa je nujna takrat, kadar gre za izbiro delovnega mesta invalidu s preostalo delovno zmožnostjo. Postopek za izbiro ustreznega delovnega mesta se lahko v organizaciji začne že prej, preden se začne postopek na SPIZ. Izbira delovnega mesta v postopku pred dokončnostjo odločitve o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti je pogojna. Ta izbira rabi strokovnjaku iz delovne organizacije pri posredovanju podatkov invalidski komisiji za njegovo sodelovanje pri delu te komisije. Pri tej pogojni izbiri delovnega mesta se morajo upoštevati naslednji podatki: a) značaj trajne okvare v delavčevem zdravstvenem stanju; b) dosedanja usposobljenost, ki je bila podlaga za razporeditev na delo, ki ga je delavec opravljal pred invalidnostjo; (Nadaljevanje na 5. strani) Izbira delovnega mesta zaradi preostale ali spremenjene delovne zmožnosti (Nadaljevanje s 4. strani) c) delavčeva usposobljenost za delo, ne glede na to ali je bila pridobljena s strokovno izobrazbo ali ne (z delom pridobljena delovna zmožnost); č) delavčeva starost, družinske razmere, stanovanjske razmere, oddaljenost od delovnega mesta, možnost prevoza itd.; d) delovni pogoji na delu, ki ga je delavec doslej upravljal in delovni pogoji na delu, ki bi ustrezali delavčevi preostali delovni zmožnosti; e) možnost adaptacije delovnega mesta, uvedbe novih tehnoloških postopkov, organiziranje novega delovnega mesta v delovni organizaciji statusno nepovezani delovni organizaciji; f) delavčeva pripravljenost za dela in naloge, ki se predvidijo v izbiri; g) možnost produktivne zaposlitve na delovnem mestu in možnost doseganja pričakovanih rezultatov ob normalnih delovnih naporih. Dokončna izbira se opravi vselej po dokončnosti sklepa o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi invalidnosti IH. oz. II. kategorije, če se delavcu hkrati s pravico do dela s skrajšam im delovnim časom prizna tudi pravica do dela na drugem ustreznem delu. Taka dokončna izbira se opravi ob striktnem upoštevanju izvedenskega mnenja, ki je bilo podlaga za odločitev o pravicah iz invalid, zavarovanja. Če je organizacija opravila vse potrebno delo v zvezi s predhodno izbiro delovnega mesta, vendar je bilo ugotovljeno, da se delovnemu invalidu ustrezna dela ne morejo zagotoviti, mora invalidska komisija za vsakega zavarovanca, ki še ni star 45 let pridobiti dodatno strokovno mnenje o poklicni usmeritvi oz. usposabljanju. Enako mora storiti tudi v primeru, če ugotovi, da predlagano drugo delo za zavarovanca ni primemo, torej predhodna izbira delovnega mesta ni ustrezala delavčevi preostali delovni zmožnosti. Vse to je v interesu delavca in delovne organizacije, saj je znano, da se delovni invalidi po daljših časovnih presledkih težko vključujejo v delovno okolje, sicer pa mu mora organizacija za čas čakanja na zaposlitev plačevati nadomestilo, ki pa nikakor ni enako kot osebni dohodek in nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka, ki ga med delom prejema invalid IH. kategorije invalidnosti. V zvezi s poklicno rehabilitacijo ima predhodna izbira delovnega mesta odločilen pomen, saj po uspešno končani poklicni rehabilitaciji nima druge možnosti, kot rehabilitantu preskrbi tisto delo, za katero se je usposobil Prolesionalna rehabilitacija ni omenjena zgolj na postopek v SPIZ, ampak se mora uporabiti vselej, kadar organizacija brez posebnega usposabljanja delovnemu invalidu ne more preskrbeti zaposlitve, ki bi ustrezala delavčevi preostali delovni zmožnosti. Tudi ta prekvalifikacija oz. dokvalifikacija sledi izbiri delovnega mesta, na katerem delavcu ni grozila invalidnost, to pomeni, da bi morala organizacija slediti mnenju strokovne skupine, mnenju medicine dela in organizirati ustrezno poklicno rehabilitacijo. Res je, da se lahko tak delavec razporedi tudi brez poklicne rehabilitacije, toda delo mora ustrezati tako delavčevi strokovni usposobljenosti kot preventivnemu namenu. Uporabljena literatura: Ivan Žužek: Izbira delovnega mesta zaradi preostale ali spremenjene delovne zmožnosti dr. Ljubiša Laban: Medicina rada u udru-ženom radu Posodobitev prodaje Edini problem je doziranje, oziroma pretakanje v manjšo embalažo, kar pa računalnik še ne zna ... Iščemo dobrega gospodarja Slovenija Moja dežela SKRIVNOSTNA MALINCA Ali ste že kdaj slišali zanjo? Tudi nekateri iz deseterice »pogumnih«, ki smo se tisto toplo petkovo popoldne odpeljali preko Katarine do Ravnika, smo za njeno ime izvedeli tik pred spustom vanjo. Verjetno ste že uganili, da je govora o jami, ki so jo leta 1980 raziskali Colorjevi jamarji. Ti so nas tudi tokrat pripeljali do izhodišča in nas jamarsko opremili. Pred vhodom smo dobili še zadnja navodila in že nas je zajel prijeten hlad, saj je stalna temperatura v jami 8 'C. Že takoj na začetku, ko smo se še privajali na temo, je Jože začel vsakega posebej spuščati po lestvi. Po pristanku smo si z baterijami iskali pot naprej. Posamezne sveče, ki so kot markacije ro- mantično osvetljevale nekatere prehode, so nam zagotavljale, da smo v pravi smeri. Hodili oz. plazili smo se posamezno, dokler se naenkrat pred nami kolona ni strnila in ustavila. Tisti, ki smo bili spredaj, smo kmalu ugotovili, da je na levi strani izklesan rov, (delo naših jamarjev) v katerega smo se previdno splazili in tu počakali, saj je spust posameznika potekal kar nekaj časa. Naš vodič Pavle je vsakega navezal in začeli smo se spuščati po viseči lestvi. Do prvega previsa je šlo bolj položno, potem pa se je odprl večji prostor in čakala nas je navpična stena, ki je segala nekam v globino. Nekateri smo za hip pogledali navzdol in se šele takrat zavedli, kako visoko smo, kajti svetloba Sandijeve karbidovke spodaj je bila komaj vidna. Med spustom ni bilo možnosti za razgledovanje, zato je vsak takoj, ko je stopil spet na trdna tla, ves prevzet pregledal okrog sebe in navzgor, kjer se je odpirala velika dvorana. Z baterijami smo osvetljevali posamezne detajle in vsak je odkril kakšno zanimivo skupino kapnikov, ki mu je nekaj predstavljala in jo poimenoval po svoji domišljiji. Med tem časom smo se zopet vsi zbrali in si začeli utirati pot med zasi-ganimi stenami, stalagniti različnih oblik in velikosti in zanimivimi oboki in previsi iz stalaktitov. To je bilo pravo podzemlje. Nekatere je tako prevzelo, da so se med potjo plazili še levo in desno in odkrivali nove zanimivosti. Ob svetlobi karbidovk in baterij so nastajali zanimivi filmski posnetki. Ko smo prišli do konca poti, smo se že dobro naučili, kako zlesti skozi vsako odprtino, tako, da so nekateri hoteli kar nadaljevati z raziskovanjem skozi razpoko, ki sploh ni bila prehodna. Jamarji so nas potolažili, da (Nadaljevanje na naslednji strani) PRIŠLI - ODŠLI od 11. 4. do 16. 6. 1988 PRIŠLI Veljko Bojanič Branimir Manojlovič Marko Stariha Franci Traven Roman Žavi Marko Pavlin Siniša Stankovič Bernard Kostevc Mateja Gabrovšek Anton - Demeter Košir Irfet Kovačevič Mitja Jenko Jože Pekolj Ratko Banjac Hasan Bajrič Bajro Buljobašič Mateja Sedej Sandi Trampuš Ramo Čufurovič Marko Krančan ODŠLI Alojz Jenko - upokojitev Ishref Smajli Jože Fertin - upokojitev Neža Hojkar - upokojitev Marija Knific - upokojitev INOVACIJSKI PREDLOGI Komisija za inovacije objavlja nove zneske nagrad za vsak koristen predlog. Vsaka inovacijska prijava bo, ne glede na to ali bo sprejeta ali ne odslej honorirana z 10.000 din oziroma 2% povporečnega OD v Sloveniji. Izločili se bodo le predlogi, ki ne vsebujejo nobenih novitet oziroma provokativne narave. bodo v prihodnosti poskušali narediti prehod skozi odprtino na tleh, kjer je bilo čutiti prepih. Hoja nazaj in vzpenjanje po steni navzgor je bilo že pravi užitek, in se nam je zdelo, da smo kar po nekakšni krajši poti poskakali v travo pred vhodom. Skoraj zasanjano smo še enkrat v mislih preleteli vsa doživetja in se spraševali, kaj vse še skriva in vabi k raziskovanju to skrivnostno podzemlje. Vsi udeleženci se ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo jamarjem, ki so nam omogočili ta ogled. Zaradi njihove skromnosti bi ta o-bisk - kakor tudi ostale dejavnosti ostal neobjavljen, da se tokrat nismo pojavile med njimi kar tri ženske. Jana (Nadaljevanje s prejšnje strani) A dopisujte NAGRADNA KRIŽANKA _ r t- spstavu. /1^8 MFkšlk. KLOBUK pnč JAMAUAC li£N- PIČENO HUNUU PO^AUUL SRBSKA NAOOt** SOL OlFJNiKb UULLINF Mr- oi JA MADJ&ca. Q>- >A UVNO 3MjrS So tfVJn m MIM.0B m kT-»* SCUSlU čjjEBPr s* m l MOSSPL JOCAvnj- v BELCUl IL8M.PL. PCSFOR i VRSTA CfJ*»NC57) tovarna CINKA D. isoAlEe ban G,RfKA ČUVA TTUTOJ. JUNtlUN* ANA itfh.jrL. >V$PJU) &JrVFQN< iELfrN JAfONSKI SMUČAR eiBAPCNi V-NEnt BERILO SOIBUAC. LUKA V 130AELU pcoocdjE BNJIIA- furr v NADUHA kaombcl CžNAkA ITAL VALVTjr MtNMČiei ^lU. JUN Ati. PSEDrecUO VRSTA ANTU-tff ŠPANSKO ŽEN- IH* umit** TUVI/* OO Mr. o>. ZA FJTKO tona AVTO- 3A ANCONO snrwiti nov. Rpvpe FRANCI fOKD. v Vietnamu U£N.#.. VUAN VSBALKA DAS. DUHov/j. C6LLCILO COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Gralika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 2.000 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. avgusta 1988. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Kratke novice PRODAJA V MAJU V mesecu maju smo prodali 3.094.361 kg naših izdelkov. Na domačem trgu smo prodali 2160 ton, 361 ton smo izvozili na klirinško področje, 573 ton pa na konvertibilno. Za vse skupaj smo iztržili dobri dve novi milijardi (2.061). V domači prodaji še vedno prednjači Slovenija, sledi ji Beograd, Zagreb itd. Značilno je, da prodajamo kar uspešno oziroma bi lahko tudi več, če bi imeli... Na žalost vsi še nismo storili vsega, da bi bila produkcija še večja. To velja predvsem za smole, pa tudi v široki potrošnji in drugod je precej neizdobavljenega. SODELOVANJE S TOVARNO V TRŠČAH Naši odposlanci so v Tvomici kemijskih proizvoda Tršče v bližini Čab-ra naredili poizkus proizvodnje hidro-kola, ki naj bi ga ta tovarna izdelovala za nas. Naredili so 4500 kg disperzijske barve in ugotovili, da so strojne naprave kvalitetne in usposobljene za tovrstno proizvodnjo, da imajo delavci zadostno usposobljenost za delo, da pa manjkajo nekatere naprave, ki jih bo potrebno nabaviti, če bi hoteli proizvajati omenjene izdelke. Upajmo, da bo sodelovanje steklo uspešnejše, kot je bil naš prvi poizkus v BiH. COLOR -POKROVITELJ EVROPSKIH DNEVOV BAROKA V nedeljo, 5. junija, je bila v dvorani »Svobode« Medvode glasbena prireditev ob evropskem dnevu baroka. Na koncertu je akademija za glasbo v Ljubljani izvajala dela Handla, Bacha in Vivaldija pod vodstvom znanega dirigenta Antona Nanuta in slušatelja Boruta Smrekarja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki je vzporedno potekala v več evropskih državah, je prevzela naša delovna organizacija.