<»- Posamezna «eviika i Din, Štev. 143. V Ljubljani, v petek 20. julija 1923. Poštffina navLailfđdff. 4etot Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12’—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/S. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu; Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Dr. Beneš, Mala antanta in Sinaja - Potovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Pariz in London pomeni dvojen triumf bratske politike: poskušena arbitraža zunanje-■gu ministra v angleško - francoskem nesoglasju je v času, ko je Mali antanti bolj kot kedaj potrebna pozornost (Evrope, odstranila ono senco desinte-resiranosti na rešitvi srednjeevropske-jja problema, ki jo je bilo že nekaj ted-pov opažati v vodilnih krogih zapada, pr. Benešu gre častna zasluga, da je z ‘yso njemu lastno državniško okretnost-K> opozoril na centrum Evrope, ki je potreben moralne in fizične podpore. Na drugi strani pa se je posrečilo g. Benešu nekaj, česar niti na zapadu niso pričakovali: dosegel je podpis angleško - češkoslovaške trgovske pogodbe, ki vsebuje protekcijsko garancijo v prilog češkoslovaške države. Velik pomen te pogodbe je podčrtala londonska »Sunday Times«, ki je dr. Benešu odkritosrčno Čestitala »k pomembnemu uspehu konstruktivne državniške umetnosti«. Gospo Beneš je pa brezdvomno potoval še iz drugih, mnogo tehtnejših razlogov. Kakor znano, namerava Mala antanta postaviti v Ženevi svojega kandidata za svet Društva narodov. O tem se bo sklepalo še v Sinaji,' na sestanku zunanjih ministrov držav Male antante, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki Poljske. Bolgarski prevrat je pokazal, da je nastalo nekako nesoglasje tudi v Mali antanti. Disakord. ki je v dnevih smrti Stambolijskega mučno Izzvenel. Pojavilo se le vprašanje, ali ]e Mala antanta instrument obrambe, ali pa morda samo paradni organ pri meddržavnih prireditvah. To vprašanje je postalo zelo kočljivo in zopet je bil dr. Beneš eden izmed tistih, ki je situacijo na zapadu in na Balkanu hkrati zapopadel ter se bliskovito odločil za korak, ki je obetal velikih uspehov. Situacija na Balkanu se je po prevratu v Bolgarski sicer nekoliko pomirila, ali nevarnosti še s tem niso odstranjene. V tem kritičnem trenutku bi bü prelom v »Veliki antanti« naravnost katastrofalen za politične razmere v Srednji Evropi in na Balkanu. Ozračje le nasičeno z eksplozivi, ki morejo pri najmanjši detonaciji izzvati nepregledno vrsto novih konfliktov in spopadnih možnosti. Treba si je zapomniti, da je dospela Bolgarska pod novim režimom šele v prvo etapo restavracije »onega, kar je bilo nekdaj...« Madžarska je pričela zopet zavestneje gledati okoli sebe. Ob jadranski obali pa čaka reški problem na svojo končno usodo. In Mussoliniju se hoče naglih ukrepov, ker je postal v zadnjem času uprav tipičen učenec Machiavellijeve šole. Dr. Benešu se je posrečilo z londonskim in pariškim obiskom vsaj za prvo silo zamazati fino razpoko, ki je nastala v organizmu Male antante. Toda na^i skupni nasprotniki se temeljito motijo, če mislijo iz te disonance kovati svoj politični kapital. V zadnjih tednih je pokazala italijanska zunanja politika nekaj šahovskih potez, ki vodijo k sklepu, da je fašizem že sit defenzivnega stanja. Ita-pijanski publicisti zmernejših struj so odkrito pisali, da je Italija zamudila par lepih prilik na Balkanu in da bo morala popraviti, kar je pač potrebno ... Celo Nittijev »Mondo« ni popolnoma prikril laških načrtov, ki so sedaj zelo ozko spojeni z dejanskim stanjem stvari v Bolgarski. Trenutno se more reči, da je g. Beneš tokrat pariral udarec Italije, ki je silila v zadeve, ki so zanjo popolnoma sekundarnega pomena. Balkan je last balkanskih narodov, zato rie more postati kolonija te ali one ve-tesile. Zgodovina je neštetokrat doka-2ala, da se je vsako tuje vmešavanje V balkanske razmere maščevalo z vso «krutnosuo, Ali se n} Italija res nič na_ 1 Bivša Avstro ■ 0grska naj bi ji Služila kot šolski primer, nam bi pa na ta način prihranila svetovnemu miru nasprotujcd0 pripravljenost. Nekaj dni nas še loči od sestanka v brnap. Ako se ne bi zg(>(iilo kaj nepričakovanega, je računati s tem, da se bodo razgovori odigrali brez spremem-be programa. Velike važnosti je pro- Sr"1 VS-op, Poliske V Malo antanto. Pridobitev je tem večjega pomena, ker bi utegnila ublažiti poljsko - češki Tr™dÄnnt’ v ostalem Pa bi zaokrožila Madžarsko tudi v zahrbtju. Zavtdsmno se, da je Trianon ona to- Narodna skupščina. Vojaški zakon sprejet tudi v podrobnostih. Beograd, 18. julija. (P) Danes ob 9. uri in četrt se je v skupščini nadaljevala diskuzija glede zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Pred prehodom na dnevni red je predložil minister trgovine načrt zakona o trgovinski konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in poljsko republiko. Ta načrt je bil izročen zakonodajnemu odboru. Na vprašanje poslanca Gavrilovića odgovarja predsednik skupščine, da se bodo »Službene Novine« pošiljale vsem onim poslancem ki oiddajo v to svrho svoj naslov v predsedništvu. Nato je minister poljoprivrede odgovoril na vprašanje poslanca Moskovljeviča o prodaji zemljišča Topčiderske ekonomije patriarhiji. Minister Trifkovič kot zastopnik ministra poljoprivrede je dejal, da to zemljišče ni prodano, ampak da gre samo za zameno. Moskovljevič s tem odgovorom ni zadovoljen, češ da bi to zemljišče moralo pripasti poljoprivredni fakulteti za praktična dela dijakom, sedaj pa je tam patriarhija, da sezida svojo vilo. Nato odgovarja minister vojne na vprašanje poslanca Tome Popoviča, zakaj učitelji po prejšnji odredbi ne odslužijo vojaške dobe v kadru za Časa šolskih počitnic. Minister veli, da je bilo to prakticirano prej zaradi velikega pomanjkanja učiteljev. To pomanjkanje pa danes ne obstoja več. Razen tega je sedaj osnovana šola za rezervne častnike, v kateri dijaki odslužijo svoj vojaški rok v devetih mesecih. To je mnogo bolje, kakor prej, ko so služili v četi, pa je to tudi bolje za učitelje. Popovič se zadovolji s tem odgovorom. Potom se preide na dnevni red, in sicer Specijalno debato, v kateri se brez izpremembe sprejme deveto, deseto in enajsto poglavje zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Poslanec Davidovlč je v tej debati izjavil, da demokrati nimajo nič proti temu, da imajo častniki plače predvidene v zakonu, samo da se morajo te izenačiti z uradniškimi plačami. Častniki morajo dobivati tudi doklade z ozirom na njih naporno delo in pa za obleko. Pri debati o predhodnih naredbah zahteva demokrat Gjorgjevič, da se dijakom, ki so lansko leto začeli služiti v kadru, računa vojaška doba mesto 12 mesecev samo deset mesecev po tem zakonu. Minister vojne sprejme ta predlog. Nadalje predlaga poslanec Gjorgjevič, da se častniki-invalidi postavljajo v invalidski stalež v onem činu, do katerega imajo pravico in da po tem činu dobivajo prejemke in da se nadalje rezervnim častnikom-kapeta-nom, ki so poveljevali v vojni, to računa kot praktični izpit in da jim ni treba polagati teoretičnega izpita za imenovanje za majorja. Nadalje da se vsi častniki, ki se prijavijo za invalidnost, izjavijo, ali hočejo biti invalidi ali pa aktivni. Minister vojne je sprejel tudi ta predlog poslanca Ojorgjeviča. Govorili so še poslanci Lazič, (zemljoradnik), Pucelj (SKS) in Kremžar (SLS). Zbornica je nato prešla k poimenskem glasovanju o zakonskem predlogu glede ustrojstva vojske v podrobnostih. Glasovalo je v celem 187 poslancev, od teh 154 za in 33 proti. Proti so glasovali klerikalci, muslimani, socijalisti in nekateri zemljoradnik]. Ob eni uri je bila seja zaključena. Prihodnja seja je določena za jutri dopoldne. Beograd, 19. julija. (Z) Vlada je že zdavnaj izdelala načrt za posle, ki jih ima izvesti pred parlamentarnimi počitnicami. Včeraj je začela izvrševati zadnje točke programa, ki se mora končati do sobote. Uradniški zakpn. Beograd, 19. julija. (Z) Vlada je sklenila, da stopi uradniški zakon v veljavo dne 1. oktobra t 1. Do tega dne se imajo znižati draginjske doklade hkrati z vsemi dokladami, ki jih imajo tudi častniki. Beograd, 19. julija. (Z) Ministrski svet je sklenil, da se v prehodne določbe zakona o civilnih državnih uradnikih Vstavi tudi odredba, da se z dnem, ko stopi uradniški zakon v veljavo, t j. s 1. oktobrom 1.1., ukine stalnost državnih nameščencev za dobo treh let. Z a ta čas veljajo določbe člena 76. srbskega uradniškega zakona. NOVA ORIJENTACIJA VOJVODINSKIH MADŽAROV. Beograd, 19. julija. (Z) Iz Subotice poročajo, da se zadnje dni opaža pri madžarskih listih gotova izpremem-ba pisave. Tako poroča subotiški »Hir-lap«, da so dobili Madžari v Vojvodini navodilo, naj pokažejo avtonomistom hrbet in naj zahtevajo večjo centralizacijo Vojvodine. O tej novi orijentaciji vojvodinskih Madžarov se mnogo razpravlja v političnih krogih. * ■ Ker Je bila snoči vsied nevihte telefonska proga med Zagrebom in Beogradom pokvarjena, so morale, žal, izostati zadnje vesti. Južna železnica. Dunaj, 19. julija. (K) Družba južne železnice objavlja: Na včerajšnji seji upravnega sveta so od vlad Madžarske, Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v upravni svet predlagani člani naznanili, da so njih vlade pripravljene izvesti v svojih državah čimprej ratifikacijo rimskega dogovora z dne 20. marca 1923. Od avstrijske vlade v upravni svet predlagani člani so izjavili, da se generalni komisar še bavi s proučavanjem dogovora in da v podpisanem zapisniku k dogovoru predvideno odobrenje reparacijske in kontrolne komisije za Avstrijo še manjka. Kar so še drugega razpravljali, se je nanašalo na tekoče posle. REPUBLIKA KRETA? Beograd, 19. julija. (Z) Iz Soluna poročajo: Tukaj so razširjene vesti, da nameravajo dne 22. t. m. proglasiti republiko v Kandiji na otoku Kreti. V Italiji ni „tujejezičnih Italijanov.. Rim, 19. julija. (K) V zbornici je pri razpravi v razdelitvi volilnih okrožij zahteval slovenski poslanec dr. Wil-fan, da se število v načrtu predvidenih dveh volilnih okrožij: Julijska krajina in Benečija, pomnoži, ker bi sicer bili tujejezični elementi popolnoma zadušeni. Poslanec Ciriani je zahteval, da se Furlanija odcepi od Julijske krajine. Salandra je odgovoril, da v Julijski krajini ni nikakdh »tujejezičnih Italijanov« in da se torej tudi ne more zahtevati posebnega zastopstva. Konferenca v Sinaji. Beograd, 19. julija. (Z) Listi poročajo iz Varšave: Poljski listi se zadnje čase stalno bavijo z vprašanjem vstopa poljske republike v Malo antanto. To bo ena glavnih zadev, o kateri bodo razpravljali na konferenci zunanjih ministrov držav Male antante v Sinaji, ki se snide 28. t. m. čka, v kateri je osredotočeno vse sovraštvo Madžarov. Ta pogodba sama na sebi še ni popolna garancija za našo varnost. Sedaj vidimo, da je Mala antanta navezana zgolj nase. Računati moramo na svoje lastne sile in na odločno voljo, vzdržati novi red v Evropi za vsako ceno. V Sinaji se bodo ventilirala najaktualnejša vprašanja srednjeevropske politike. Razčistiti bo treba najprej nekatere zadeve, ki jih člani Male antante še do danes medsebojno niso načelno rešili. Tako na primer vprašanje razmejitve med našo kraljevino in Romunijo v banatskem sektorju. Ali pa vprašanje solunske cone. ki se je vsied nekih italijanskih intrig zopet zategnilo, dasi-ravno je Grška nedvoumno izpovedala svojo dobro voljo in pripravljenost, spraviti to visečo zadevo s sveta. Morda se v tem ali onem pogledu sproži kaka umestna inicijativa, ali eno je gotovo: Mala antanta stoji pred težavno preizkušnjo. Zunanji ministri gredo te dni na izpit, ki bo pričal o zrelosti nazorov. Prepričani smo, da se bodo vsi sledovi zadnjega nesoglasja z državniško spretnostjo odstranili. Od kompaktnosti Male antante je odvisen današnji srednjeevropski sistem, ki je bistveno zasnovan kot baza za gospo- darsko in socijalno rekonstrukcijo evropskega osrčja. Radić pripravlja vstajo? Radič v zvezi s sovražnim inozemstvom. — Člani biv* šega Jugoslovenskega odbora kompromitirani? Beograd, 19. julija. (Z) »Politiki« poroča njen dopisnik iz Zagreba: Danes sem imel razgovor z uglednim Hrvatom. To, kar mi je povedal, je več kot fantastično. Ako ne bi bila oseba, ki mi je dala te informacije, preveč resna, se mu ne bi moglo verjeti. Ta oseba je po lastni inicijativi rekla sledeče: »Rešite naše edinstvo, ampak rešite ga hitro, ker je skrajni čas! Ako Srbi in vlada ne store danes vsega, kar je potrebno, bo jutri že pr ep o zn o! Vse je pripravljeno za vstajo in za ustvaritev nove republikanske vlade. Vse je že pripravljeno z inozemstvom za priznanje nove države. Da je ustvarjena močna vojska, o tem čivkajo danes že vrabci. Mržnja proti Srbom je dosegla vrhunec. N ajuglednejši voditelji Ju-\ g o slo v e n s ke g a narodnega odbora so prešli k hrvatske-mu bloku. K njemu bo prestopila tudi omladina, videvši, da jo je Beograd zapustil. Dejstvo, da Beograd nič ne dela, se smatra za tajen dogovor z Radičem. Ako bi hoteli Srbi amputacijo, bi drugače postopali. Ako se te dni nič ne stori, je vse iz gubi j eno, in v enem prihodnjih dni se bo svet zbudil z eno bolgarsko revolucijo več. Sedaj veste vse. Mojega imena nikar ne imenujte, sicer me ubijejo! Alarmirajte vse, ker j e skrajen čas.U Beograd, 19. julija. (Z) Minister j za notranje zadeve Vujičič je naročil pokrajinskemu namestniku dr. Čirmču v Zagrebu, naj razpusti organizacijo biv-, ših avstro-ogrskih častnikov. Razkol v federalističnem bloku. iztreznenje poslancev SLS? Beograd, 19. julija. (Z) Včeraj je nadaljeval jugoslovenski klub svoja posvetovanja z urednikom Smodejem, članom glavnega odbora slovenske ljudske stranke, o stališču, ki naj ga zavzame do Stjepana Radića po objavljenju »Markovega protokola«. Klub je fomuliral svoje mnenje tako. da se imajo z Radičem prekiniti vse zveze in da se ima ta odločitev sporočiti preko g. Smodeja vodstvu stranke v Ljubljani, ki naj o stvari definitivno odloči. Gospod Smodej je snoči odpotoval proti Ljubljani Zagreb, 19. julija. (Z) V zvezi s posvetovanjem jugoslovenskega kluba o prekinjenju zvez z Radičem se je obrnil vaš dopisnik do vodstva hrvatske republikanske seljačke stranke glede nesoglasja, ki je nastalo med strankami separatističnega bloka. Doznal je, da se pričakuje za danes glavni urednik »Slovenca« g. Smodej, ki se ustavi na svojem povratku iz Beograda v Ljubljano v Zagrebu. Navzlic vestem, ki so se zadnje dni širile o stvari, se more ugotoviti, da so odnošaji med strankami, ki tvorijo federalistični blok, najprisrčnejši.O?) Zaradi tega demantira vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke najodločneje vse take vesti. »Markov protokol« se je objavil v sporazumu. izročitev Radiča sodišču. Beograd, 19. julija. (Z) Imunitetni odbor narodne skupščine ima še pred parlamentarnimi počitnicami rešiti vprašanje izročitve Stjepana Radića sodišču. V tej stvari se ne sestane samo imnunitetni odbor, ampak tudi verifikacijski, da odloči, ali se more Radič in njegovi tovariši, ki so bili izvoljeni za narodne poslance, smatrati kot taki, ker njihovi mandati niso verificiranL Zagreb, 19. julija. (Z) V krogih hrvatskega bloka mislijo, kakor doznava Vaš dopisnik, da Radič ne bo postavljen pred sodišče zaradi njegovega sobotnega govora, v katerem je žalil kraljico, ker so bili njegovi dosedanji govori mnogo Ijutej-ši, ampak zaradi objave zagrebškega protokola. Ni izključeno, da igra v tej zadevi tudi važno ulogo naša zunanja politika. V blokaških krogih domnevajo, da hoče s tem vlada obrniti pozornost javnosti pri reševanju reškega vprašanje na drugo stran. Radič pobesnil? Beograd, 19. julija. (Z) Današnje »Vreme« prinaša vest, da je Radič« pobegnil iz Zagreba. V zvezi s to vestjo se je obrnil na§ zagrebški dopisnik do merodajnih krogov in je izvedel, da v Zagrebu o tem nič ne vedo. Stjepan Radič je pač včeraj odpotoval iz Zagreba, pa se povrne do sobote. Angleški reparacijski načrt. IZBOLŠANJE ANGLEŠKO - FRANCOSKIH ODNOŠAJEV. L o n d on, 19. julija. (K) Diplomatski poročevalec Usta »Westminster Gazette« je označil načrt, da so različna mnenja v angleškem kabinetu zakasnila izgotovitev načrta za odgovor kot neprimerno. Mogoče so bila mnenja različna glede obüke in glede posameznosti spremne note, a o potrebi ureditve reparacijskega in ruhrskega vprašanja so se mnenja popolnoma strinjala. Ravno tako se je izrazil diplomatski poročevalec lista »Dailyl Newe«. (W.) London; 19. julija. (K) Reuterjev urad domneva, da je načrt angleškega odgovora na nemške ponudbe izgotovljen in da bo danes kabinet o njem raz-motrival. Upajo, da bo nota skupno s spremno noto lahko že v najkrajšem času odposlala zaveznikom in Zedinjenim državam. Pariz, 19. julija. »Agence Havas« javlja iz Londona: Večina večernih listov je mnenja, da se je angleško-fran-cosko ozračje nekoliko zboljšalo. London, 19. julija. Kabinet je danes na dveinpolurni seji razmotrival o listinah, ki se naj pošljejo zaveznikom in Zedinjenim državam, namreč o načrtu odgovora Nemčiji, o spremnem pismu zaveznikom in o pojasnjevalni spomenici. Vse te tri spise je sestavil lord Curzon. Pariz, 19. julija. (Agence Havas) »Temps« piše: Da bo mogoča ureditev onih problemov, ki ne morejo rešiti, da dospeta Francija in Nemčija do sporazuma, se mora Anglija izjaviti o tem, koliko zahteva od Nemčije in koliko od svojih nekdanjih zaveznikov, kako si predstavlja plačila Nemčija in kako namerava obravnavati nemški izvoz in plovbo ter razvoj nemških prekomorskih interesov. Anglija mora zasledovati tako politiko, ki ne bo "imela veči namena in učinka, da Nemčijo prot} Francozom nahujska. Protirežimsko gibanje v Bolgarski. Beograd, 19. julija. (B) Iz Sofije poročajo, da se je političnim oblastvom v Plevni posrečilo odkriti dve novi ze-mljoradniški organizaciji, katerima na-čeljujeta poslanec zemljonadiniške stranke Topalžikov v Sofiji in poslanec zemljoradniške stranke Maksilov v Plevni. Po najdenih dokumentih se vidi, da sta imeli ti organizaciji v vseh večjih mestih Bolgarski in združiti vše Pristaše Stambolijskega strmoglaviti današnji režim in maščevati smrt svojega voditelja. Nekaj vplivnih oseb, Id so osumljene, da so v zvezi s tema organizacijama, so bile prijete. Pričakujejo se še nadaljnje aretacije. Kljub temu in morda ravno zaradi tega se vidi, da je vlada v velikih skrbeh. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 19. julija. (Uradno) Zra&u depresija vlada nad severno Evropo. Nizltt tlak nad Adrijo se ie razširil. V severnih Alpah dežuje in je iharno. Nevihte so povzročile bistveno o.tajenje. Napoved: Spremenljivo, boljše vreme, nekoliko tople}«, Kritje za uradniške plače. Zakonodajni odbor razpravlja te dni o predmetu, ki zanima vse državljane, osobito pa naše uradništvo, namreč o uradniškem zakonu. Najzanimivejše in najbolj pereče je pač četrto poglavje, ki govori o plačah in dokladah. O tem predmetu je v zakonodajnem odboru objasnil finančni minister dr. Stojadinovič svoje stališče. Po njegovi izjavi bo možno uradništvu izdatno zvišati plače le v zvezi z redukcijo urad-ništva. Cim popolnejše se bo izvedla ta, v tem 'večji meri bo mogoče izboljšati gmotni položaj držaivnega «radništva. Država izdaja do sedaj za civilno uradništvo 2,600 milijonov dinarjev na leto, in sicer za plače 400 milijonov in za draginjske doklade približno 2.2000 milijonov dinarjev. Po ureditvi plač po novem zakonu bo izdajala država za plače 1.035 milijonov, skupno za plače in draiginjske doklade 3.580 milijonov dinarjev. Razlika med dosedanjimi izdatki za uradniške prejemke in izdatki po novem zakonu znaša 900 milijonov dinarjev. Ker pa stopi novi uradniški zakon Ji veljavo šele s J. oktobrom, ker torej za julij, avgust in september ne pride Beograd, 19. julija. v poštev, bo znašala dejanska razlika med prejšnjimi izdatki za proračunsko leto 1924/24 v celoti 735 milijonov dinarjev. Finančni minister pa ima kritje le za 400 mil. dinarjev. Morda se bodo dali uporabiti za pokritje tega priman]-kljaja povečani dohodki od državnih monopolov in taks. Po mnenju fin. ministra obstojata samo dve možnosti, da se dobi kritje v celoti. Prvo je, kakor že zgoraj omenjeno, redukcija uradništva. Drugo pa je redukcija doklad. Z znižanjem doklad se bodo mogle zvišati plače. Dinar se bo gotovo še v veliki meri popravil, svoje predvojne vrednosti pa najbrž še dolgo ne doseže, kajti za popravo valute je treba dolge dobe, zlasti če so bile zmotnjave velike. Za slučaj pa, da bi se dinar popravil v kratkem času v veliki meri in bi šle torej cene nazaj, ter bi bile potom uradniške plače previsoke, da bi preveč obremenjevale proračun, ima zakon gotove možnosti, da se pride temu v okom. Te možnosti so znižanje doklad, ukinje-nje raznih ugodnosti, ki jih uživa uradništvo sedaj, obdavčenje uradniških plač in pa sprememba uradniškega zakona. Pismo iz Češkoslovaške, Po časopisju se pojavljajo že zopet vesti o nekaki rekonstrukciji vlade. Na čelu te novinarske akcije se nahaja seveda neizogibna opozicija, ki povdarja potrebo razširjenja vladne koalicije. Ne. kateri bi najraje videli rdeče-zeleno koalicijo. Dasiravno se pri nas še nobena vlada ni vzdržala na površju dalje, kakor leto dni, vendar ni podana verjetnost, dh bi se ta prorokovanja uresničila. Sicer je res, da vzdržuje ta domnevanja edinole disharmonija v koalicijskem tisku, ali ta stvar je postranskega pomena. Tej obskurni medsebojni gonji smo se že tako privadili, da se nam je potrpežljivost celo ustalila. Vladna koalicija še ima pred seboj ve-fiko dela, ki ga je pri svojem rojstvu označila v obširnem programu. Tri .vprašanja, vsebovana v programu koalicije, in sicer izvedbo agrarne reforme, ureditev razmerja med cerkvijo in državo ter vprašanje invalidsk. zavaro-yanja, še do danes ni rešila. Koalicija se dobro zaveda, da bo morala svoje obljube izpolniti Do rekonstrukcije kabineta ne bo prišlo iz naravnega razloga, ker je poslala vsaka koalicijska stranka svoje najboljše predstavnike v vlado. Zamenjava z drugimi osebnostmi ne bi prav ničesar spremenila na ceh stvari. Za slučaj, da bi koalicija svojega programa ne mogla izpolniti, bi se po vsej verjetnosti razpisale nove volitve. V jeseni se bodo vršile občinske volitve, ki bodo prav gotovo upli-vale na vladno koalicijo. Dokler pa niso izršene, je vsaka vest o rekonstrukciji vlade preuranjena. Naša javnost zasleduje z mnogo večjo pozornostjo ureditev gospodarskih odnošajev z drugimi državami. 13. t m. je bil podpisan češkoslovaški-madžar-skl finančni dogovor. Tozadevna pogajanja so se vršila s presledki od oktobra 1922 db danes. Sedaj je medsebojna oprostitev depozitov zajamčena. Zopet je odstranjena velika zapreka, ki Je ovirala gospodarske stike med obema dr- Praga, 17. julija. žavama. Še večjega pomena je pa naša trgovska pogodba z Anglijo, ki sta jo 14. t. m. v Londonu podpisala dir. Be. neš in lord Curzon. Ta pogodba vsebuje tudi trgovski dogovor z britanskimi kolonijami. Upati je, da bo dr. Beneš uredil tudi naše trgovsko razmerje do Francije, ki je vse prej kot povoljno. Zbližanje Poljske in Male antante se vedno bolj oddaljuje. Na inicijativo Pilsudskega se je Poljski posrečilo sklicati konferenco baltiških držav v Rigi in tri dni pozneje v Sinaji. Poljska je že parkrat pozvala zastopnike baltiških držav, da bi ustanovili blok za »nadna-rodno« politiko, paralelno z delom dr. Beneša za Malo antanto. Spočetka so te države o tem projekt oni simpatizirale, nato pa so se ustrašile odločno pro-tiboljševiške politike, Iti jo zasleduje Poljska. Zdi se, da je bila to največja zapreka in zato so poljske sanje o tem bloku zopet splavale po vodi. Baltiške države so edina sfera, kjer bi Poljska lahko delala zunanjo politiko v pozitivnem smislu. Baltiška politika Poljske je politika prestiža. Poljska danes uvi-deva, da zaostaja njen moralni upliv na mednarodno situacijo daleč za njeno fizično močjo. Težišče srednjeevropske politike je danes v Pragi, vendar pa se v Varšavi igrajo z brezbrižnostjo. Za njih Mala antanta ne eksistira vse dotlej, dokler ne bo igral v tej organizaciji zunanji minister dr. Mary an Seyda kako vlogo. Dosedaj se ni našel še noben državnik Male antante^ ki bi bil dr. Seydi ponudil vodstvo. Dokler se to ne zgodi, ah pa dokler razmere same ne bodo Poljske prisilile k priznanju srednjeevropskega bloka, tako dolgo se razmerje Poljske do Male antante ne bo spremenilo. »Journal de Pologne« je na primer priobčil te dni intervju zunanjega ministra dr. Seyde o baltiški konferenci. Minister je povdaril velik pomen baltiške konference, istočasno pa je ta poloficijozni list dementiral, da bi se Poljska udeležila konference v Sinaji... Iz prosvetnega življenja. —' V nedeljo popoldne koncertira LJublJ. JProa ▼ dvorani zdravilišča Laško. Vstop-nfee prodaja iz prijaznosti trgovina g. J. OtiHna ▼ Laškem. — Koncert »LJublJ. Zvona« v Rogaški BtoHal se vrši v soboto, dne 21. jul. 1922 ob & «večer v veliki dvorani Zdraviliškega lotmu Vstopnice za koncert in besedilo ikladb »e dobe v predprodaji v petek in v soboto vet dan pri blagajni ob vhodu v dvorano. — K. Silvin, Hudobna bčL Izšla je nova knjiga pod naslovom »Hudobna hči«, ki obsega poleg naslovne povesti še nekaj krajših povestic istega pisatelja. Pisana je v preprostem, lahkem jeziku, vsebina je zelo različna fn zanimiva. Stane 15 Din, dobiva se v vseh knjigarnah, v tajništvu Unije In pri založniku dr. Zupancu, Tržaška cesta št 24JI. Kdor želi knjigo, naj vpošlje denar naprej. Knjigo priporočamo. — OJ Doberdob! Narodna pesem Iz trojne. Na lanskih in letošnjih koncertih pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se z velikim uspehom poje in opetovano na željo občinstva ponavlja pesem »Oj Doberdob« v harmonizaciji pevovodje Prelovca. Besedilo pesmi je sledeče: OJ Doberdob, oj, Doberdob, slovenskih fantov grob, Kjer smo kri prelivali za svobodo, domovino, kjer smo mi pokopali slovenske fantč. Oj Doberdob, slovenski grobi — Pesem je glo-t>oko občutena in tudi seže v srce. Med poslušalci pa so se našli ljudje, ki so trdili, da io je kratkomalo zložil Prelovec. Da razpršimo take In podobne domneve, ugotavljamo, da je pesem nastala med našimi fanti - vojaki, ki so se borili in umirali v strašnih bojih na doberdobski planoti. Eden :eh vojakov je na dopustu v Ljubljani melodijo pesmi zapel pevcem »Ljubljanskega Zvona«, ti pa pevovodji Prelovcu, ki jo ,e potem zapisal in docela priprosto har-•noniziral za moški zbor ter jo prepustil irednlku »Pevca« g. dr. Franu Kimovcu za ibjavo v njegovem listu. — Ruski bariton, operni pevec g. Balaban, ki je letošnjo sezono pel v ljubljanski operi, je baje angažiran na beograjski operi. — Grafična razstava v Splitu. V Splitu je otvorll Radovan Tomaseo in Peter Bibič razstavo svojih del. Bibič je prvi Dalmatinec, ki se posebno bavi z grafiko In sicer z vsemi njeninimi vrstami in najrazličnejšimi tehniki. Razstavil bo nekaj svojih oljnatih slik, razen tega pa tudi nekaj leso- in bakrorezov. — Razstava slik Splita. V Splitu je razstavil BorovIČ precej fotografij mesta Splita in okolice. Poleg teh je razstavil tudi nekaj akvarelov in oljnatih slik. — Prihod češkega pevskega društva v Jugoslavijo. Češko pevsko društvo »Hla-hol«, ki je dobilo pri nedavni pevski tekmi v Amsterdamu prvo nagrado z vsemi glasovi juryja, namerava meseca aprila prihodnjega leta obiskati našo državo, kjer priredi več koncertov. »Hlahol« je bil na turneji po Jugoslaviji leta 1921. Zbor šteje 130 oseb. — Knjiga predsednika Masaryka. Pod naslovom: »Jan Hus, naša reformacija in prerojenje«, je izšla v založbi Busika In Ko houta v Pragi, zbirka predavanj In razprav, kl jih je držal predsednik Masaxyk v prejšnjih časih ob raznih prilikah oz. jih objavil, jih pa ni bilo mogoče dobiti. - Smrt češkega pesnika. V Štokah pri Plznu je umrl češki pesnik Krostermann. Njegov oče je bil Nemec in tudi njegova prva dela so bila napisana v nemškem jeziku. Pozneje pa je pričel pisati v češčini in je postal popolnoma češki pesnik. Bil je dolgo vrsto let profesor na nemški realki v Plznu. — Institut za inozemsko pravo na Dunaju. Nedavno se je vršil na Dunaju ustanovni občni zbor avstrijskega Instituta za Inozemsko pravo. Institut zasleduje nalogo zbirati prava vseh držav, kakor tudi držati ves zbrani materijal v lahko pristopni evidenci. Pri institutu se bo ustanovil posebni urad za informacijo interesentov v vsakem oziru. Institut bo naibrže priključen narodni knjižnici. Dr. Lukan pred padcem? K tozadevnemu poročilu »Slovenec« z dne 19. t. m. 1. Dr. Sajovic je discipliniran in organiziran pristaš Narodne radikalne stranke v Sloveniji ki se nahaja organizacijsko še v statusu poroda. Kot tale točno ve, da nima pravice v smislu našega statuta v imenu stranke niti poročati niti vplivati na glavni odbor v Beogradu in poedine ministre v svr-ho izmenjave vladinih funkcijonarjev. 2. Dr. Sajovic ni dobil od akcijskega odbora, ki je provizorno najvišji forum ustanavljajoče se Narodne radikalne stranke, nikake polne moči, da v imenu stranke pregovarja, razume se torej, da dr. Sajovic, kot discipliniran pristaš tega ni storil. ' 3. Glavni odbor Narodne radikalne stranke v Beogradu, kakor tudi gospod Pašić in Ljubo Jovanovič, kot stari izkušeni političarji in organizatorji že v principu se ne morejo ozirati na Informatorje, pa bilo to v stranki ali izven sranke. To so tehtni razlogi, da je vest »Slovenca« le pobožna želja naših klerikalcev, ker mi dr. Sajovica dobro po4-znamo. Gospodje, zapomnite sledeče: 1. NRS je sicer še v porodu ali js njeno dosedanje število članov naraslo od volitev pa do danes črez 250 odstotkov. Izjave vam stoje v glavnem tajništvu na razpolago. 2. NRS ne bo vodila nikake osebne politike, temveč politiko širokih mas in politiko stvarnega dela. 3. NRS bo tista, ki bo v Sloveniji potom mas usmerila vašo demagoško politiko. Gospodje, razumemo vaše brige za našo stranko v Sloveniji razumemo vašo brigo za avtonomijo! Glavno tajništvo NRS, Ljubljana. Organizacija NRS. — Litija. V soboto, dne 21. t. m. bo v Litiji ob 7. uri zvečer v gostilni »Pri pošti« sestanek pristašev in simpatizerjev NRS. Na tem sestanku bo poročal delegat iz Ljubljane. — Ribno. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj bo v Ribnem sestanek pristašev in simpatizerjev NRS. Pristaši NRS, udeležite se tega sestanka polnoštevilno! Na tem sestanku bo poročal delegat iz Ljubljano. — Zapuže - Begunje. V nedeljo, dne 22. t* m. ob treh popoldne bo ustanovni občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NRS. Občni zbor bo v prostorih g. Alojzija Stroja v Zapužah. Poročal bo delegat Iz Ljubljane. Zaupniki, skrbite, da bo občni zbor lepo uspel! — Na Štajerskem so bili izvoljeni v nedeljo, dne 15. t. m. sledeči odborniki v sledečih krajevnih organizacijah: I. Gornja Radgona z občinami Čreš- njevci. Police, Ivanjševci, Zbigovci in Čreslavci: predsednik: Rančlgaj Josip, trgovec, G. Radgona; namestnik: Briož-uik Franjo, carinik, G. Radgona; tajnik: Jurkovič Filip, železničar, G. Radgona; blagajničar: Janko Čirič, kavarnar, G. Radgona; odborniki: Uršič Valentin, policist, G. Radgona; Paar Janez, mizarski mojster; Kaučič Ferdo, invalid, Podgrad; Lokovnjak Matija, viničar, Crešnjevci; Strmšek Ivan, tov. delavec, G. Radgona; Prejac Bogomir, invalid, G. Radgona; Kramberger Matija, posestnik, Radvenski vrh; Horvat Ivan, posestnik, Podgrad; Vajngerl Franc, viničar, Police; Vrbnjak Valentin, posestnik, Ivanjševci. II. Radenci z občinami Kapela, RJh-tarovci, Boračova in Turjanci: predsednik: Poljak Franc, mag. pharm., Kapela; namestnik: Jaušovec Josip, delavec, Boračova; tajnik: Mir Matjaž, tajn. posojil., Radenci; blagajničar: Wilcnig Franc, industrijalce, Radenci; odborniki: Klobasa Franc, pos., Boračova; Adamič Andrej, invalid, Boračova; Šrol Oto, trg. pomočnik. Radenski vrh. III. Murščak - Zasad z občino Sta- netinci: predsednik: Klajnšek Ivan, posestnik. Rački vrh 13; namestnik in blagajničar: Kovačič Ivan, invalid, Božički vrh 49; tajnik: Nedog Franc, viničar, Bački; odbornika: Filipič Gregor, viničar, Božički vrh 63; Žilavec Alojz, viničar, Turjanski vrh. III. Sv. Jurij ob Ščavnici z občinami TerbegovcI in Galušek: predsednik: Kozar Franc, viničar, invalid, Sovjak 194; namestnik in blagajničar: Ferenc Jožef, viničar, invalid, Sovjak 42; tajnik: Šorl Alojz, viničarjev sin, Sovjak 140; odborniki: Kaučič Andrej, hlapec, Sovjak 185; Kurbus Vlncenz, viničar, Sovjak; Pfeifer Franc, viničar, Kütnici 12. « IZENAČENJE TAKS IN PRISTOJBIN. Beograd, 18. julija. (B) Finančni minister dr. Stojadinovič je predložil narodni skupščini zakonski načrt o novih taksah in pristojbinah, ki naj veljajo za vso kraljevino. Ministrski svet se je izrekel ugodno za ta zakonski predlog, s katerim se izenačilo vse takse in pristojbine v državi A. D. Hanc In Lassalle. Ljubljana je dobila med topografskimi prenaredbami tudi Marksovo ime. Za koliko časa, to se ne ve. Ob tej priliki bo morda zanimalo slišati, da je veliki socijalistični teoretik globoko mrzil svojega tkzv. prijatelja Lassallea. Tretji teoretik Lassalleovih posmrtnih del, ki ga je pravkar obelodanil v Nemčiji profesor Gustav Maver, vsebuje jako zanimivo, deloma še nikjer objavljeno korespondenco imenovanih , dveh teoretikov. Marksova pisma na Engelsa kažejo zavistnega licemerca, skratka povsem nesimpatičnega Mar-ksa. V osebnih dopisih se mu je Marks dolgo laskal kot dobremu prijatelju, drugod ga je pa lasal. Stoprav v poznejši dobi se mu v pismih očito roga in posmehuje. Ponosni Lassalle molči in ne odgovarja. Do razdora je prišlo šele 2 leti pred tragično smrtjo Lassalleovo (1862). Marksovo materijalistično pojmovanje sveta ni moglo trpeti Lassalleove romantizma in ideološkega vzhičenja. V tej mržnji je bilo gotovo nekaj nevoščljivosti, kajti Marks je živel pregnan v Londonu, dočim se mu je Lassalleovo blesteče življenje v Nemčiji moralo zdeti pohujšljivo. Marks se kaže v svojem dopisovanju vsekdar kot čist internacijonalec, medtem ko se Lassalle bolj zanima za narodno življenje, za nemško prosveto in nemški napredek, za združeno Nemčijo. (Znano je, da se je hotel v tej točki pogajati z Bismarckom). Vendar pa se nam danes zdi da Marles veliko boli nego njegov dopisnik uteleša pravega germanskega duha. Toliko kakor Bismark je avtor »Kapitala« prispeval za izoblikovanje materialistične Nemčije, za katero ne obstoji ne dobra vera, ne plemenitost mišljenja, ne blagosrčnost in ki je smatrala kot usodno, torej pravično nujnost, zatör latinske omike. Potemtakem zaničljivo ravna s svojim »prijateljem* Lassalleom, poslednjim občanom romantične Nemčije, z Lassalleom, ki je preveč francoski odprt in zapeljiv duh. Prorokovanje bodoče volne. »Giornale di Roma« prinaaš nekaj prorokovani F. Crispija, ki so za nas zelo zanimiva. »Ne samo, da verujem v možnost evropske vojne« — je odgovoril na stavljeno vprašanje — »marveč sem trdno prepričan, da bo izbruhnila prej nego mislijo najhujši pesimisti. Ne samo, da slutim, ampak sem trdno uverjen, da bo prišlo do vojne radi dveh važnih zadev, ki ste ostali zaenkrat nerešeni. Na eni strani neizbežen spor med slovanskim svetom in german-stvom in vprašanje Carigrada. V slovansko - nemškem sporu se bo neizbežno pojavilo tudi vprašanje Poljske, ki bo morala biti obnovljena. Ni je sile na svetu, ki bi mogla to zadržati, ko bo prišla usodepol-na ura. Druga zadeva se tiče turške države, ki je opisala v Evropi svojo parabolo. Diplomacija ne bo v stanu trajno vzdržati sedanjega stanja. Tudi Italija bo pritegnjena na bojne poljane, kjer bo dovršila svojo veliko nalogo. Onega dne vstane velika Italija. Devetnajsti vek je prinesel vstajenje Italije in Grške, dvajseti pa bo videl vstajenje Poljske in definitivno ureditev balkanskih držav, kakor tudi turški izgon iz Evrope. »Na neko nadaljno vprašanje je odgovoril: »Znano vam je, da sem zagovornik trozveze, toda ta ni večna. Ce bo obstojala onega dne, ko se bo nahajala Evropa v plamenu, ne vem, vendar pa je mogoče da pride do spopada med Latini in Germani. To sta dva sveta, dve duši, ki boste predno se združite, križali svoje sablje.« Mala inozemska poročila. GUVERNER - BIKOBOREC. Civilni guverner v Valenciji je bil odstavljen, ker se je osebno kot bikoborec udeležil borbe z bikom. IZPREMEMBA V LASTNIŠTVU »SECOLA«. Milanski »Secolo« priobčuje izjavo, da je prešel list v last skupine milanskih industrij cev. UDOVA USTRELJENEGA MAKSIMILIJANA. »Vossische Zeitung« poroča, da vdova Charlotte mehikanskega cesarja Maksimilijana, ki je bil leta 1967. ustreljen leži na lijana, ki ie bil leta 1867. ustreljen, leži na smrtni postelji na gradu Bouchon pri Bruslju. DVIGANJE POTOPLJENE »LUSITANIJE«. Kakor poroča »Berliner Tageblatt« Iz Dovra, je dospel tja veliki dvigalni parnik »Semper Paratus«, da pripravi dviganje potopljenega parnika »Lusitanije«. Upajo predvsem, da dobe zlate zaklade »Lusitanije«. KONEC BOJKOTA NEMŠKIH MUZIKALU V FRANCIJI Kakor javlja »Matin«, je strokovna zbornica francoskih založnikov . muzikali! zaradi tega, ker so tudi nemški založniki muzikali! prenehali z bojkotom francoskih muzikalnih del, razveljavila _ prepoved glede nemških muzikalnih proizvodov. VOJAŠKA SLUŽBA V BELGIJI. Zbornica je s 86 proti 76 glasovi sprejela zakonski načrt, da se službena doba za pehoto določi z 12 in za druge vrste orožja a 13 meseci Meka! la vse. V Ljubljani izhaja list, ki eksploatira v teh pasjih dnevih, če treba, tudi najočivid-neišo tiskovno pomoto. Je to zelo praktičen način polemike. Smo v pasjih dnevih in stara izkušnja uči, da je ta čas kakor nalašč dobrodošel tiskarskemu škratu. Tudi nam se je te dni pripetilo nekaj takega, samo čudimo se, da iz »osebnih koristi« niso nastale kake »osebne obisti«. Tista tiskovna pomota je v Jutrovi deželi vzbudila baje toliko veselja, da se je za hip ustavilo preganjanje klerikalnega zmaja. Toda veselje se je kmalu spremenilo v žalost. Neki ljubljanski zdravnik, ki je najvernejši čitatelj »Jutra«, ie zasledil nekaj strahovitega: novo bolezen, ki se je oprijela javnega mnenja. Po dolgotrajnem mikroskopičnem raziskovanju je našel neki bacil, ki ga je prinesel domov na svoji lastni rokavici. Spomnil se je,'da je na predvečer stiskal enemu izmed svojih političnih prijateljev roko v slovo. Zdravniki so soglasno ugotovili, da je ta bacil zelo nevaren. Po simptomih, ki se pojavijo pri obolelemu, ni dvoma: da gre za takozvani »bacillus radicalis«. V seji načelstva JDS so te dni pozno v noč razpravljali o preteči nevarnosti. Komunikeja niso izdali, pač pa bo stranka mobilizirala v svojih vrstah vse medicince in veterinarje, da se ukrenejo vse potrebne preventivne odredbe. Uboga »demokratija«! Na eni strani veliki klerikalni lintver, v zraku pa vse polno strupenih glivic! To je strašno ... Spectator. Ali je to prav? »Jutro« ie dne decembra 1922, št. 287, objavilo feljton z glavnim naslovom: »H. S.: Malenkosti, ki niso malenkost!«. Feljton je obsegal tri kratke sestavke, vsak zopet s posebnim naslovom. Pozneje je sledilo še nekoliko sestavkov. Prijatelj, kl v literaturi in žurnalistiki ljubi le, kar je kratko in jedrnato, mi ie prinesel dotični izrezek iz lista, rekoč: »Poglej tele eseje! Ali ne spominjajo ina Turgenjeva? Ali niso podobni njegovim »Poezijam v prozi«? . . Boga mi, radoveden sem, kdo Je ta H. 3 ?« . Ugibala sva, ne da bi mogla dognati ali vsaj slutiti avtorja. V mišljenju, da je zasvetila nova zvezda na nebu našega feljtona, sva čakala daljnih dogodkov. Čakala sva zaman. Menda je zagonetni H. S. padel v nemilost pri uredništvu, sva mislila. Te dni me je srečal na ulici prijatelj, kl v literaturi in žurnalistiki ljubi le, kar je kratko in jedrnato. »Hej. sedal vem, kdo je avtor »Malenkosti...«, o katerem sva toliko premišljevala«, mi je rekel. »Kar pojdi, v moji sobi te čaka!« Radovedno sem sledil. Ko sva došla v njegovo podstrešno domovanje, me potegne k mizi in se skrivnostno nasmeje. »Boga mi, tu je... pa tukaj... in tu ... je hitel, metaje pred mene razne številke monakov-ske »Jugend«. Kaj je tu?« »Le beri tale naslov in ime avtorja!« Berem: »Finessen. Von Horst Schöt-tler.« »Sedaj pa beri tam, kjer sem ob Stranj potegnil rdečo črto.« Berem in berem.., »Glej ga spaka,« vzkliknem, »Nemec je prevedel in si prila-, stil »Malenkosti...« našega H. S.!« »Ni mogoče, ker jih je »Jugend« objavila že leta 1909. in 1910., vendar v mnogo večjem številu in brez posebnih naslovov.« Pogledal sem letnico lista. »Aha, sedaj urnem... Ali je to prav?« »Ne, ni prav! To je neke vrste — pre» varantstvo.« y Majnovejši govor g. Poincarčla. Te dni je povzel ministrski predsednik g, Raymond Poincarč o priliki odkritja spomenika padlim vojakom v Senlisu besedo ter je izvajal sledeče: »Francija si ne želi poloma Nemčije. Prvič zato ne, ker ne odgovarja francoskemu duhu, poganjati se besno v premaganega sovražnika, drugič pa je treba pomisliti, da je Nemčija dolžnik. Francija je medtem dospela na konec koncesij. Obljuba glede sprejetja pogodbe, ki bi jamčila za moralno pomoč, je splavala po vodi Reparacije ter po reparacijski komisiji določene cenitve so postale problematične in Francija je morala dovoliti Nemčiji 100 milijard predujma. Prišel je torej trenutek, ko je morala Franclja nastopiti s pritiskom. Zagrabila je za garancije. Kaj bi se zgodilo, da smo gledali tok dogodkov s prekrižanimi rokami?, Predstavljajmo si, da - li bi bila naša slabost pripomogla k finančni sanaciji nemške republike? Ali bi ta slabost odstranila iz centra Evrope to ognjišče gospodarskega poloma? 2e tri leta sanjajo zavezniki o tem in tri leta traja to silno zlo. Ako ne bi stale naše čete v Poruhrju, bi bila Nemčija medtem zdrknila v prepad, ki ga je izkopala sama. Mi bi bili ostali praznih rok, tako pa imamo danes jamstva, ki jih hitro ne bomo spustili iz rok. Življenjski Interesi Francije so nam vsilili to odločnost. Ta odločnost pa ne oprošča naših zaveznikov soodgovornosti, saj vendar hočejo, da Francija ostane pri življenju, njihovi interesi pa se bistveno ne razlikujejo od naših. Obdaja me laskavo čuvstvo, da sem bil že pred vojno zvest pristaš francosko - angleške alijance. Prijateljstvo med Francijo in Anglijo sem tolmačil vedno tako, da Ima varovati med obema narodoma neodvisnost mišljenja In svobodo besede. To prijateljstvo je imelo nalogo, izenačevati medsebojne interese, ne pa jih podrejevati. Z drugimi besedami: vodilo naj bi k medsebojnemu razumevanju ob medsebojnem spoštovanju enakosti. Svetovna vojna je privedla k ustanovitvi cele vrste novih držav. Skončana je bila po trudapolnem delu v pogodbah, ki so bile sklenjene v Versaillesu, Trianonu Neuillyju in St. Oermainu, Kdor bi sam*1 enega izmed navedenih dokumentov spremenil, bi nehote oslabil vse druge. Koncesije, ki bi se dovolile najmogočnijšlrn premagancem, bi hkrati postale zahtevi slabotnejših. Francoska prava so zvezana nepesrdno s pravicami vse!1 zaveznikov: S tem, da vzaržuje Francija mirovne pogoje, dela za mir in vse človečnnstvo « AH ste že obnovili iiar©& nino za Jutranje Novosti ? — Kraljevska dvojica na Bledu. Včeraj zjutraj se je peljala naša kraljevska dvojica z dvornim vlakom na letovišče na Bled. Vlak je dospel v Ljubljano točno ob 8. uri 15 minut zjutraj in je stal na glavnem kolodvoru samo 10 minut. Potovanje se je vršilo na izrecno željo kralja inoognito brez vsa-Idh oficijelnih sprejemov in pozdravov. Visoka gosta so pričakovali na ljubljanskem glavnem kolodvoru veliki župan g. dr. Miroslav Lukan, deželno vlado je zastopal g. dr. K r e m e n š e k, dalje komandant dravske divizije polk. Vučkovič, ljubljanski župan dr. Lud. Perič in policijski ravnatelj dr. Guštin. Voz kraljeve dvojice je bil popolnoma zastrt, zastopnike Iz mesta je pozdravil spremljevalec vlaka, g. kapetan Pogačnik. — Na vsej progi od Ljubljane do Lesc je prebivalstvo, ki je, čeprav potovanje kraljevske dvojice ni bilo naznanjeno, zvedelo o prihodu, priredilo kraljevski dvojici spontan in prisrčen sprejem. Šolska mladina je ob progi čakala na dvorni vlak ter živahno pozdravljala kralja in kraljico. Na Lescah sta kralj in kraljica izstopila. Pozdravila sta jih okrajni glavar dr. Vavpotič, župan občine in mnogobrojno zbrano občinstvo. Kralj se je za prijazen sprejem zahvalil s toplimi besedami ter se nato s kraljico med špalirjem ondotnega prebivalstva in kopaliških gostov, ki so vzklikali kraljevski dvojici odpeljal z avtomobilom v grad Suvobor na Bled. — Novinarski kongres. Iz Beograda poročajo: Novinarskega kongresa, ki se vrli od 5. do 7. avgusta v Ljubljani, se udeležijo tudi zastopniki češkoslovaškega in poljskega časopisja. — Novi upravnik državnih monopolov. Na mesto g. Reveja, ki je podal ostavko kot upravnik državnih monopolov in odpotoval v Francijo, je imenovan g, Stevan Todorovič. — češkoslovaško učiteljstvo v Ljubljani. Jugoslovensbo-češkoslovaška liga v Ljubljani naznanja v imenu Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništva Ljubljana, Slomškove zveze in Češkoslovaške obče v Ljubljani, da prispe v petek, dne 20. t. m. ob 14. uri Iz Zagreba v Ljubljano okrog 45 zastopnikov češkoslovaškega učiteljstva pod vodstvom poslanca češkoslovaškega parlameta Ogriška in sekcijskega načelnika Jovanoviča. Imenovane organizacije pozivljejo ljubljansko občinstvo, da te v obilnem številu udeleži sprejema češkoslovaških gostov, ter vabijo zlasti v Ljubljani se nahajajoče učiteljstvo, da polnoštevilno prihiti na kolodvor k sprejemu češkoslovaških tovarišev ter jih spremlja tekom njihovega bivanja v Ljubljani. — Slovaški učitelji v Zagrebu. V sredo je Prišlo v Zagreb 30 slovaških učiteljev, ki že nekaj časa potujejo po naši državi- Slovaki so že obiskali Slovake v Bački, nato Novi Sad, Beograd in Kragujevac, kjer so položili na grobove 40 slovaških mučenikov vence. V Zagrebu so jih »prejeli zelo prisrčno. Sprejema so se predvsem udeležili njihovi stanovski tovariši, kalflor tudi zastopniki oblasti. Navzoča je bia tudi češkoslovaška kolonija in konzul Udon Para. Danes pridejo v Ljubljano. — Belgijski konzulat v Ljubljani. Da se *zogne raznim povpraševanjem, sporoča-H10. da je belgijski konzulat v Ljubljani že popolnoma instaliran in se nahajajo njegovi uradni prostori v pisarni Ljubljanskega velesejma ob Gosposvetski cesti. — Odkritje spominske plošče pesniku Simonu Jenku. Osnoval se je pripravljalni odbor in si Je razdelil delo po različnih odsekih. Ob tej. slavnosti dne 2. septembra se bo vršila tudi ljudska veselica v novih prostorih Narodnega doma, katerega so začeli v zadnjem času pokrivati. Seveda bodo prostori le provizorno urejeni. Istega dne slavi Narodna čitalnica svojo šestdesetletnico m obletnico polaganja temeljnega kamna. Kot kaže, bo udeležba pri tej veliki slavnosti zelo velika. — Pogreb polkovnika Janka Vukaso-viča se vrši danes popoldne ob 3. uri izpred garnizijske bolnice v Ljubljani. — Železničarske šole. Prometno ministrstvo bo otvorilo meseca septembra v Nišu železničarsko šolo. Pozneje se bodo otvorile slične šole tudi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, ker ni zaenkrat na razpolago dovoli kredita. — Smrt beograjskega zdravnika. V pondeljek ie umrl v Beogradu znan beograjski zdravnik in specijalist za ženske bolezni dr. Jova Jovanovič. Pokojnik je bil šef beograjske državne bolnice. — Razpis zdravniških služb. Zdravstveni svet za Slovenijo razpisuje mesto šefa-zdravnlka za protituberkulozni dispanzer v Celju v VIII. razredu. Pravilno opremljene prošnje naj re pošljejo do 20. avgusta na zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. — Razpisano je tudi mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Velike Lašče. Prošnje naj se pošljejo do 15. avgusta na zdravstveni odsek za Slovenijo. — Iz notarske službe. Notar dr. Ivo Šorli zapusti z dnem 7. avgusta svoje notarsko mesto v Rogatcu in nastopi svoje mesto v Šmarju pri Jelšah. — Nov kazenski zagovornik. Višje de-žslno sodišče je sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša deželno-sodnega svetnika v p. Aleksandra Rav-“•karja v Mariboru. — Na drugi strani pod zaglavjem *r.r- Lukan pred padcem« se mora gla-svti: »K tozadevnemu poročilu »Slo- v®i_ca z dne 19. t. m. ugotavljamo principijelno sledeče itd. ... TT, Spored kongresa Jugoslovanskega v Ljubljani. Zborovanja bodo Ir« JoU o dnL v nedeljo, dne 5. avgusta se vrsi od 8. uri dopoldne v mestni posveto-I?a2istratu seja Glavnega Odbo-™ n3l Ju&oslov. Učiteljstva, v ka-beograjskega vodstva tudi u ecZiastop,niki Pokrajin in sicer iz Hr-Dalmacije, Bosne in Her- krajinskih ^ ega društva To So torej delegacija, na kateri bodo delegati iz vse države Delegacija bo zborovala v veliki dvorani hotela Union. V pondeljek, dne 6. avgusta se novosti. vrši v veliki dvorani hotela Union ob 8. uri III. državna učiteljska skupščina Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Skupščina bo zborovala ves dan. Na skupščini se bodo reševala organizacijska, notranja vprašanja UJU za celo državo. V torek, dne 7. avgusta se vrši ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union II. kongres Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Prvi kongres se je vršil leta 1920 v Beogradu, ob ustanovitvi UJU. Kongresi se vrše vsako tretje leto, drž. učit. skupščine pa redno vsako leto. — Prireditve ob priliki kongresa Jugoslovanskega Učiteljstva v Ljubljani. Običaj je bil ta. da so dosedaj vsa mesta, Beograd, Zagreb in Sarajevo priredila v narodnih gledališčih slavnostne predstave na čast učiteljskim gostom. Ker pade letos kongres izven sezije, v Ljubljani ne bo gledališke predstave, pač pa se vrše druge prireditve. Dne 5, avgusta se vrši pozdravni večer na vrtu restavracije Zvezda. Dne 7. avgusta se vrši ob 7. uri zvečer velika javna telovadba, ki jo priredi Jugosloven-ski Sokolski Savez na čast udeležencem kongresa jugoslov. učit. na trgu Tabor. Po končanem sporedu istotam narodna zabava. Dne 7. avgusta se vrši ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union koncert Glasbene Matice, na čast udeležencem kongresa. Istega dne se vrši v kino Matica predavanje, ki ga pojasnjujejo skioptične slike Slovenije in neodrešenega ozemlja. Predavanje priredi Jugoslovenska Matica. — Ljubljanske družine, ki imajo svojce na letoviščih opozarjamo, da potrebuje Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva še več prenočišč za kongres dne 5., 6. in 7. avgusta. Prijave sprejema pisarna poverjeništva UJU v Učiteljski tiskarni. — Ureditev modernih municijskih skladišč. Iz Beograda poročajo: Vlada je odobrila vojnemu ministrstvu potrebne kredite za ureditev modernih skladišč, v katerih bo shranjena municija, ki je bila izdelana doma in ona, ki je prišla iz inozemstva. Da se nadalje preprečijo nesreče, bodo vsa municijska skladišča nameščena zunaj mest in bodo dobro zavarovana. — Reliefna karta Beograda. Mestna občina beograjska je kupiia reliefno karto mesta in okolice, ki so jo izdelali ruski topografi Velmozni, Lamin in Mamajev. Karta je stala 15.000 Din. — Angleški vojaški grobovi. V Beograd je prišla angleška misija, ki ima nalogo poiskati vse kraje, kjer ležijo pokopani angleški vojaki. Angleška vlada namerava pokopati vse angleške vojak*5 na enem mestu in jim nato postaviti spomenik. Misija je stopila v stik z ministrstvom ver. — Veliki zvon ohridske katedrale. Iz Ohrida nam poročajo: Zvon sv. Klimenta, ki je bil vlit v zvonarni Ljubljanskih strojnih tovaren in livaren in slovesno blagoslovljen dne 15. junija v prisotnosti ljubljanske pravoslavne občine, je zapel prvikrat na zvoniku ohridske katedrale 7. julija t. 1. Bilo ga je čuti na severu do Struge, na jugu do samostana Sv. Nauma in veličanstveno so se razlegali zvočni valovi daleč nad sinjo gladino velikega ohridskega jezera. — Velik naval v kopališčih. Iz vseh kopališč v Sloveniji, Dalmaciji in na Hrvat-skem prihajajo poročila, da so kopališča naravnost izredno obiskana. V nekaterih je nemogoče dobiti prostora. Najbolj obiskana so kopališča ob naši morski rivijeri. Tam se nahaja poleg številnih naših gostov tudi precej tujcev. — Kričeče razmere vladajo na obmejni postaji na Jesenicah«. K tej notici v 137. štev. našega lista, ki vsebuje uradno konstatacijo dogodkov, nam je bil poslan sledeči popravek: Ni res, da leži krivda v konkretnem slučaju, objavljenim pod gorenjim naslovom, na restavraterju, res pa je, da nima rstavrater nikakšne krivde. Ni res, da bi moral restavrater obvestiti cari-narno, da bo pri vlaku serviral 300 zajtrkov, res pa je, da nima restavrater te dolžnosti, marveč le dolžnost, obvestiti postajnega načelnika, kar se je tudi zgodilo. Ni res, da bi bila carinama podvzela svoje mere radi dobička restavraterja Osvalda, res pa je, da ni restavraterjev dobiček v nikakršni zvezi s temi merami. Končno ni res, da odgovarja restavrater Osvald pri carinarnici za tihotapstvo težje narave, res pa je, da ne odgovarja za nikakršno tihotapstvo. Glede točnosti podatkov poslanega se bomo obrnili na pristojno mesto, da seznanimo javnost tudi z nekaterimi podrobnostmi, ki jo utegnejo zanimati. — Morilec Paskijevlč. Aretirani morilec Paskijevič je včeraj izjavil preiskovalnemu sodniku, da je izvršil umor skupaj s tovarišem Draženom Thierryjem, sinom uglednega zagrebškega zdravnika. Vsak od njiju je ubil po enega in ga oropal, denar pa sta potem delila. — Koliko splitskih pripadnikov je optl-ralo za Italijo. Splitska »Nova Doba« poroča, da je optiral'0 za Italijo 1462 oseb, ki stanuje v Splitu in v okolici. Večina teh renegatov je optiralo radi osebnih koristi, ker se hoče izogniti vojaški službi. — Povratek »Vile Veleblte«. Naš šolski parnik »Vila Velebita« je pristala po dovršenem poučnem potovanju v Gružu. Ekskurzisti so obiskali Vis, Benetke, Rab, Šibenik, Jelšo, Sumartin, Makarsko in Korčulo in so se počutili na potovanju zelo dobro. — Pomanjkanje delavcev pri gradil železnic. Beograjska borza dela sporoi da vlada pri gradnji novih železniških pr veliko pomanjkanje minerjev in dninarje — Hišnim posestnikom ljubljanski! Ker je rok za vpogled predpisa hišnonajei ninskega davka za leti 1923/24 pri davč administraciji v Ljubljani že potekel z dne 15. t. m. se hišni posestniki ljubljanski, r si bodo člani ali nečlani društva hišnih p sestnikov ponovno opozarjajo, da je dr štvo preskrbelo plačilne naloge za hiš: najmarino, ti se dobe v društveni pisat med običajnimi uradnimi urami. Ker je č za morebitno pritožbo proti odmeri san še do konca tega meseca, se hišni poses nlki v lastnem interesu vabijo, da vsi br izjeme pridejo po za nje napravljene pl čilne naloge. — Društveni odbor. — Vohunska afera v Zagrebu. Prve v sti o vohunski aferi v Zagrebu so učink yaie kot bomba. Nekateri zagrebški listi Jo spravili v zvezo s povratkom Gaglia ulja- Po poznejših obvestilih pa je bilo ja no, da m v afero zapletena nobena strank Uo artacije krivcev pa so prišli na slede način. Neka gospodična, ki se je predst vila za Lido Birner, je prišla h polkovni! Vojnoviču in izjavila, da bi rada odkri precej važnih stvari, ki jih ve o Itali Vojnovič je bil nezaupan in jo je spra* v zadrego in do protislovij. Končno mu priznala, da le njeno pravo ta» Danica A drovič. Preiskava je dognala, da je vohunila v prid Italiji polni dve letL Prenesla je 12 važnih vojaških dokumentov in ključ za dešifriranja, ki ga je tudi poznala. Živela je v konkubinatu z nekim aktivnim častnikom v Debru in je občevala tudi s številnimi drugimi častniki. V afero je zapletenih tudi nekaj civilnih oseb, med njimi sarajevski pustolovec Abdagič, ki se je že večkrat ponudi! za vojnega vohuna, toda vedno brezuspešno. Danica je bila usluž-bena na raznih mestih, med drugim tudi pri vojnem ministrstvu. Nekoč je bila celo v Ljubljani, kjer je skušala stopiti v stik z nekaterimi tukajšnjimi častniki, ki pa so njeno znanje odklonili. — Ureditev mestnih ulic. Javna tehtnica. Za prihodnjo, občinsko sejo so vložili podžupan dr. Stanovnik in obč. svetovalci Moškerc, Žumer. Zajc in Krč dva predloga in sicer radi zasilne steze čez Mirje in javne tehtnice na Gosposvetski cesti. — Zasilna steza čez Mirje, kjer se križa z lepim potom do podaljšanja Blei-weisove ceste, naj se uredi in zgradi v pravo cesto. Tudi naj se primemo prometu, legi in kot dohodna cesta iz glavnega jcolodvora, ki ima še vedno posebno močan pešpromet, uredi naša Kolodvorska ulica, ki je raztrgana in razorana ter silno umazana. — Javna tehtnica na Gosposvetski cesti, ki je bila premeščena v Šiško, je na Gosposvetski cesti nujno potrebna in sicer radi državnega kolodvora. Stranke morajo ‘sedaj hoditi na Tržaško cesto ali pa na glavni kolodvor, kar znači gotovo precejšno zamudo časa. To tehtnico bi lahko upravljali obenem organi kontrolnega urada mestnih dohodarstvenih uradov. — Ljubljanski trg je zadnje dni jako oživel in je vedno izredno dobro založen z domačimi kakor tudi uvoznimi pridelki. Na trg se dovaža krasna domača zelenjava in izredno lepo sadje. Cene so seveda tudi zelo »lepe«. Krasna, velika in popolno dozorela jabolka in hruške po 40 do 48 Din, dobre domače češnje od 9 do 10 Din, maline Skodelica 3 Din, marelice po 17 do 20 Din kilogram, razne slive po 14 Din, fižol po 3 do 4 Din kilogram, kumare po 2 do 3 Din, ogras po 9 Din, paradižnik po 8 Din in krasne kolerabe. Ponekje je že uvožena in zgodnja domača solata. Endivija komad po 2 Din, ostala prva salata pa že ponehava. Bogat je trg ob Vodnikovem spomeniku na raznih cveticah, za čevljarskim trgom pa prodajajo okoličani vrtno, travniško in gozdno zelenje in cvetje. Trg je vsak dan izredno dobro obiskan. — Čudna pretnja. Splitska »Nova Doba« poroča: Neki resnicoljuben človek nam poroča, da ga je nedavno srečal neki berač in zahteval miloščino. Ker je nastopil tako samozavestno, mu ni hotel dati ničesar. Radi tega mu je berač zagrozil sledeče: »Čakaj, čakaj, dal te bom v časopise«! — Neznanega utopljenca so našli ob 11. uri dopoldne 18. t. m. v Ljubljanici in sicer pod pritokom Ižlce. Utopljenca je težko spoznati, ker je moral biti že delj časa v vodi. Do sedaj še niso ugotovili njegove identitete. — Pazite na kolesa! Karlu Krašovcu iz Vrhnike 158 je bilo ukradeno kolo, znamke »Waffenrad«, črno pleskano, vredno 2000 Din. — Antonu Boskoviču iz Bistrice pri Tržiču pa ie bilo ukradeno iz dvorišča pred delavnico kolo znamke »Panzerrad« št. 112.108. vredno 2500 Din, pnevmatike tvrdke »Vulkan«. — V vlaku proge Rogatec—Grobelno je bil ukraden Anici Zdončevi soprogi orož. nar. iz Kozjega v kupeju muf iz lisičje kože, vreden 500 Din. — Novomeške novosti Izpiti pri čevljarski zadrugi za okraja No-vomesto in Trebnje se bodo vršili v času od 23. — 28. julija. 16. t. m. se je poročil g. Adolf Avsec, žel. asistent z gospodično Albino Darovec. Poroka se je izvršila v Šmihelu pri Novem mestu. Čestitamo. — Na tukajšnjem glavnem trgu prenavljata hiše gg. Leopold Kopač, trgovec z manufakturo in dr. Ivanetič je povečal svojo hišo z novimi podstrešnimi prostori. Delo napreduje tu zelo hitro. Obe hiši pridobite tako mnogo na ličnosti, glavni trg našega mesta pa na lepoti. — Po brzojavnem obvestilu iz Zagreba je umrl tamkaj g. Fran Blažon, urar iz Novega mesta. Star šele 43 let je podlegel po daljšem bolehanju svoji težki bolezni ravno v času, ko je iskal zdravniške pomoči na kliniki v Zagrebu. Pokojni je bil v našem mestu zelo priljubljen vsled svoje prijetne šegavosti in zdravega humorja, ki ga tudi v času bolezni nista zapustila. Prizadetim naše iskreno sožalje. — Celjske novosti Popravila kapucinskega mostu so oddana stavbeniku Vinko Kukovcu. Stroški za popravilo bodo znašali priucno 190.000 Din. — Izposojanje mestnih zastav. Mestni občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da se v bodoče principijelno ne bodo društvom več izposojale mestne zastave; društva naj to vpoštevajo ter se s tozadevnimi prošnjami ne obračajo več na mestni magistrat. — Ne hodite v globoko vodo. Te dni bi'bil na nekem globokem mestu v Savinji pri kopanju skoro utonil neki invalid, katerega pa se je še pravočasno rešilo iz valov. Po umetnem oživljanju so ga zopet spravili k zavesti. — Srbsko planinsko društvo iz Beograda priredi prihodnji teden svoj prvi oficijelni izlet v slovenske planine. V Celju se je osnoval poseben odsek planincev, kateri bo sprejel in pozdravil bratske goste. — Mariborske novosti. Nevihta, ki je v sredo divjala nad Dravsko dolino, je po došlih poročilih napravila ogromno škodo. V približno pol ure je uničila celoletni trud in ves up poljedelcev. V Rušah je padala toča, debela kakor golobja jajca. Tam, kakor tudi v Bistrici in Limbušu je uničen ves pridelek. Ker se je nevihta nad Mariborom obrnila proti severovzhodu. Dravsko polje ni tako težko prizadeto. — Šte-.Vilne gobe, ki so se pojavile po zadnjem dežju, so privabile mnogo nabiralcev v gozdove. Da pa ni dobro zavživati gob, glede katerih ni gotovosti, ali so tudi res zavžitne, dokazuje več slučajev zastrup-Ijenja, ki so se dogodili. Včeraj je po za-vžitju gob obolela na težkem zastrupljenju 20-letna zasebnica Marija Karner. V brezupnem stanju so jo spravili v tukajšnjo bolnišnico. Razen imenovane se je zastrupila z gobami v Usnjarski ulici stanujoča Mari-ja Kobal, ki je bila tudi prepeljana v bolnišnico. — Pri kovaškem mojstru Kothbau-erju zaposleni vajenec Avgust Haldner je med delom tako neprevidno ravnal s težko železno ploščo, da mu je padla na noge in mu zdrobila levo nogo nad kolenom. Voz rešilnega oddelka ga je spravil v bolnišnico. — Tehnične priprave za letošnjo industrijsko obrtno vzorčno razstavo napredujejo tako razveseljivo, da se bo prihodnji teden zaprl oni del Prešernove ulice med Al»* ksandrovo in Razlagovo ulico, ki tvori v načrtu del razstavnega prostora. — V Mariboru se je pojavil še izza leta 1920 dobro znani nemški rovar In hujskač proti naši državi strojevodja Wallisch, ki je svoj čas imel vsled svojega nastopanja toliko masla na glavi, da se je s pravočasnim begom čez mejo odtegnil zasluženi kazni. Motil pa se je, ako je mislil, da so njegove »zasluge« pozabljene. Ko je te dni prišel v Studence, so ga kmalu aretirali in izročili sodišču, ki se bo podrobneje poba-vilo z njegovo osebo in njegovim nekdanjim delovanjem. — Ljubljenec strojepiscev je edinole »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelen-burgova ulica 6/L , Iz raznih krajev naše kraljevine. — Materina ljubezen. »Večernje Novosti «pišejo: Znani subotiški zdravnik dr. Maiušev je te dni izvedel v sarajevski bolnici nenavadno operacijo, ki se mu je popolnoma posrečila. Že delj časa je zdravil nekega triletnega dečka, ki je trpel na razširitvi drobovja. Uvidel je, da bi ga mogel ozdraviti edino s človeškim mesom. Otrokova mati je bila pripravljena dati od svojega telesa potreben kos mesa. Zdravnik je izvedel operacijo s tem, da je odrezal materi kos mesa na nogi in ga prišil otroku. Mati in sinček se počutita dobro. — Nenavadna smrt zaljubljencev. V nekem kraju blizu Turina sta si vzela življenje dva zaljubljenca na način, ki se ne dogaja vsak dan. Kaj ju je gnalo v smrt, se ni moglo ugotoviti. Njemu je bilo 25 let, ona pa je bila stara komaj 15 let. Šla sta na najvišje mesto nekega mosta, kjer sta se zvezala z debelo vrvjo, da bi ja skupaj umrla. Ona je celo prosila, da ji zveže tudi roki, da se ne bi skušala rešiti Ko je bilo vse pripravljeno, je sledil še poslednji poljub in nato zadnji korak. Drugi dan so ju našli mrtva ob obali. Bila sta še vedno trdno zvezana v smrtnem objemu. Novosti iz Primorske. — Otroški vrtec v Rocolu. Gojenci ro-colskega otroškega vrtca so priredili lepo uspelo zaključno veselico. Spored je bil zelo raznovrsten in je pokazal, kako se naši malčki zanimajo za delo. Priredili so par otroških iger, ki so lepo uspele. Marljivi vrtnarici so starši poklonili šopke cvetlic v znak priznanja za njen trud. Sport in turlstika. — Čak. Sportski Klub — S. K. Ilirija. K tej naši notici v včerajšnjem listu nam S-K. Primorje sporoča sledeče: CSK je dober klub, kljub temu, da ga je Primorje porazilo svoj čas, ko je gostovalo v Čakovcu, s 3:2. Ni lepo pa od Ilirije, da dela reklamo v tem smislu, ko javlja, da je isti klub porazil karlovško Olimpijo z 6:3, a Olimpija ljubljansko Primorje z 6:3. Ce bi Primorje nastopilo kompletno proti Olimpiji, tedaj bi rezultat drugače Izpadel. V Karlovcu je gostovala rezerva Primorja, ojačena po 3 igralcih iz I. moštva. Razen tega je sodnik diktiral proti Primorju 3 enajstmetrovke. Kljub temu pa je rezerva Primorja pokazala boljšo igro od domačinov, kateri so se izrazili, da bi v slučaju,, če bi en teden prej gostovali proti njim v tej postavi, sigurno zmagali. Dotlej ni bila še Olimpija ojačena po domačih študentih, ki študirajo in igrajo v Zagrebu. Končno bodi omenjeno, da je Primorje nastopilo v Čakovcu z eno rezervo in sicer ža branilca Birso, ki je eden najboljših igralcev Primorja. Sedaj si športniki lahko napravijo pravo sliko o moči Cak. Športnega kluba. Ilirijo bi pa prosili, da napravi vprihodnje reklamo, ki naj odgovarja resnici ne pa potvarjati dejstva v moralno škodo ostalih klubov. — Motoklub »Slovenija« razpisuje na dan 29. julija 1923. I. klubovo hitrostno tekmo na 10 km dolgi progi Gaštanj (Kram) — Medvode (gostilna Bohinec). Start pri km 23.4, cilj pri Inn 13.4. — Stoječi start. Propozicije se bodo objavile članom na sestanku pri Mraku dne 20. t. m. ob 8.15. Vsi člani se poživljajo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. — Odbor. — Motoklub »Slovenija«, vabi številne vozače DKW in drugih pomožnih motorjev k pristopu. Lastniki pomožnih motorjev imajo popust pri vstopnini in članarini. — Prijave sprejema društv. blagajnik g. Stanc Baraga, Jugobanka, Kolodvorska ul. — Dunajski klubi v Inozemstvu. Poletni odmor v prvenstvenem tekmovanju je izrabila večina dunajskih klubov za daljše turneje v inozemstvu. Medtem ko gostuje Slovan z znanimi uspehi v Jugoslaviji, so absolvirali Amaterji celo serijo tekem v Skandinaviji in sicer povsod z visokimi zmagami. Dne 14. t. m. so zmagali reprezentanco Norköpinga s 6 :0, dne 15. t. m. reprez. Oeröbro s 5:1; večino golov le dosegel zopet znani Schaffer. — First Vienna F. C. čegar rezerva gostuje te dni v Ljubljani, je igral 15. t. m. svojo prvo tekmo na Poljskem in sicer proti Poloniji v Varšavi z neodločnim rez. 2:2. — Dne 22. in 29. t. m. igra Vienna v Lodzu in Vrati-slavi ter event. v Draždanih. izpred sodišča. PLAČILO ZA NOCIŠČE. Delavci Jernej Nolimal iz Moravč, Aloj zij Lisjak iz Dobruč in Anton Jarc od Št; Ruperta so hodili k Rajko Turku na seno nočevat. Mož se je večkrat jezil in jezni so mu obtoženci razrezali jermenje nekega ko- > mata vredno 3000 kron. Obtoženci so priznali in so bili obsojeni Lisjak in Jarc vsak na 2 meseca težke ječe, Nolimal pa na 6 tednov ječe. Sokolski vestnik. — Bratje! K pogrebu brata Jauka V u k a s o v i č a se zbiramo danes, petek, popoldne ob dveh na vrtu Narodnega doma. — Savez. Iz društvenega življenja. — Pevci ljubljanskih pevskih zborov! Udeležite se polnoštevilno pogreba g. polkovnika J. Vukasoviča, ki se vrši v petek, dne 20. julija t. 1. točno ob tričetrt na 3. popoldne izpred garnizijske bolnice na Zaloški cesti na glavni kolodvor. Društva naj se pogreba udeleže z zastavami. — Odbor »Zveze slov. pevskih zborov«. — Odbor društva »Soča« vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba biagopokojnega sorojaka, polkovnika Janka Vukasoviča - Štibila. Zbirališče danes v petek ob tričetrt na 15. (3J pred garnizijsko bolnišnico na Zaloški cesti. — Češkoslovenskfi obes. — V pfiWi-tosti zžjezdu sdruženi bratislavskčho učl-teistva, zveme svč k hojnč učasti na pfa-telsky večirek poFädany v pätek dne 20. t. m. o 20. hod. v zahradni restauraci »Zvezda*. Šah. V nedeljo, dne 15. L m. je bil ustanovljen v Celju ob udeležbi delegatov po-, edinih slovenskih šah. klubov šahovski podsavez, ali z oficijelnim nazivom »Slov.' šah zveza«. V odbor so bili izvoljeni gg.: B. Pleničar (Lj. šah. klub — predsednik) ter L. Vagaja (Celjski šah. klub) in E. Kramer (Mar. šalu klub). — O pomenu in namenu novoustanovljene zveze izpregovorfc mo o priliki še podrobneje. Dopisi. — Ptuj. »Elfermesse«! Kakor je znano, so vsi obredi v ustavi nepripoznanih veroizpovedanj prepovedani. Ptujsltl nem-čurji imajo svoj stari običaj — katerega jim je celo bivša Avstrija prepovedala — da se zberejo v posebni gostilniški sobi v kateri imajo shranjen tabernakel, kelih, knjigo In neko mašno obleko. Vsalco nedeljo okrog 11. ure predpoldnem zberejo se vsf pristaši te verske sejete, zapre in zastraži se ubod in eden izvoljen odpre tabernakel, se obleče in mašuje pravzaprav oponaša, bolje omalovažuje rim. kat. mašni obred. Vsi navzoči delajo kakor njih duhovnik, pijejo se smejejo in oponašajo kat cerkveni obred. Sedaj se nahaja ta tabernakel v gostilni Pössrl, Prešernova ul Lahko si ga ogleda vsakdo med tednom. Policija naj posveti tem prenapetežem nekoliko več potrebne pažnje, da ne bo zrastlo drevo preveč v nemško nebo. Borzna poročila. Beograd. 19. julija. Devize. London 436—437 Pariz 553—554, New York 94.50— 95, Ženeva 1647.50—1650, Milan 406.50— 0, Solun 0—448, Praga 284.50—285, Berlin 0.031—0.032, Dunaj 0.1323-0.1325, Bukarešta 47.75—48.25, Budimpešta 0,90—1, Sofija 0—87. — Valute. Francoski franki 550—552. romunski leji 46 50—47.50, madžarske krone 0.80—0.90. bolgarskd levi 80 —84. Zagreb, 19. julija. Devize. Dunaj 0.132—0.13275. Berlin 0.0325—0.0355, Budimpešta 0.96—0.99 Bukarešta 0—48.50, Italija 406—409, London, izplačilo 435—436, ček 434.50-435.50. New York, ček 94— 94.50, Pariz 552.50—557.50, Praga 283.50— 284.50, Švica 1647.50—1652.50, Varšava 0.0775—0.0825. — Valute. Dolarji 92.75— 93-25 avstrijske krone 0.1335—0, češkoslovaške krone 279—281. 20 kronski zlati 360—0, francoski franki 0—555, madžarske krone 0—0.90 napoleondori 0—360, leji 42 —45 švicarski frank? 1635—1640. Zagreb. 19. julija. (Priv.) Devize. New York 94—94.50, Pariz 552.50—557.50, Curih 16.475—16.525, London 435—436, Amsterdam 3690—3695, Dunaj 13.20— 13.275, Praga 283.5—284.5, Budimpešta 96 —99, Bukarešta 48. Italija 407.5—409.5, Berlin 3.50—3.55. — Valute. Dolar 92.25— 93.75. čeilcoslovaške krone 2.79—2.81. Curih. 19. Juija. (Priv.) Berlin 19— 20. Holandska 224.50, New York 57150— 572.75, London 2659—26.50. Pariz 33.62— 33.70, Milan 24.65—24.75, Praga 17.125— 17.15, Budimpešta 6, Zagreb 6.10, Bukarešta 2.95, Varšava 45, Dunaj 80—80.75, Sofija 5.20, avstrijske krone 80.75. Praga, 19 julija. Dunaj 4.44, Berlin 1.05, Rim 143-25. avstrijske krone 4515, lire 143.25. Budimpešta 33.75, Pariz 19655. New York 33.225, Curih 58155, Beograd 35.875. Dunaj, 19. julija. Devize. Beograd 750—754, Berlin 0.1975—05175, Budimpešta 6.05—6.15. Bukarešta 363—365, London 324.900—325.900, Milan 3014—3126, New York 70.935—71.185, Pariz 4132—4148, Praga 2127—2137, Sofija 631—645, Curih 12.385 —12.435. — Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 619—927, nemške marke 0.185—0545. funti 323.100—324.700, francoski franki 4085—4115, lire 2980—3000, dinarji 741—747, romunski leji 372—376, švicarski franki 12570—12.350, češkoslovaške krone 2109—2125, madžarske krone 4.15—4.35. Berlin, 19. julija. Dunaj 311.12, Milan 9336.50, Praga 6503.50, Pariz 12.768, London 997.500, New York 217.455, Curih 37.905, Beograd 2354. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. dr. Anton Debeljak naj nam blagovoli sporočiti svoje sedanje bivališče. Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 19. julija 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vrtet Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana 7 759-7 1S-6 brezv. ia*w 2-0 Ljubljana .... . . • 14 759-3 22-0 vzhod dež Ljubljana ■ 21 765-1 15-5 »t ** Zagreb 7 760-2 23-0 brezv. jasno 7 760-1 2211 ♦ / »t ' 7 761-0 17-0 zap. dež 10-0 Praga 7 762-7 17-0 sev. zap. obl 34) Inomost 7 763-3 16-0 brezv. >t 230 Barometar: viiji Temperatur«: nižja Gospodarstvo lil. ljubljanski velesejm. TUJSKI PROMET ZA ČAS LJUBLJAN-SKEGA VELESEJMA. .__ Ljubljanski velesejem, kateri je kot do- bm organiziran pripoznan tudi v inozem-istvu, vzbuja v celi državi veliko zasima-nje: vse že nestrpno pričakuje uspeha. Prijave naših industrijcev, trgovcev in obrt-nlkov h udeležbi se zaključujejo, pripravlja s« že vse, da se opozori tujce na priredi-tov. — Započela se je obširna reklama in propaganda za pridobitev kupcev. Javljeni so skupni poseti (posebni vlaki) že iz Sarajeva, Skoplja, Vel. Bečkereka, Novega Sada, itevilen obisk se pričakuje iz Zagreba, Beograda in južnih krajev naše države. — Po teh informacijah se sklepa, da pride v jeseni v dobi desetih dni ca 60—80.000 tuj-Cev V Ljubljano. — Tej ogromni množini bo treba preskrbeti prenočišča, zato naj Ljubljančani pokažejo gostoljubnost in naznanijo meseca avgusta Stan. oddelku velesejma tmoste sobe. Ljubljanski velesejem bo letos najskrb-•neje organiziran. Ta največja manifestacija paše ind. obrti in trgovine naj najbolje izpade. — Stotisoči oči se bo divilo delu naših pridnih delavnih rok po tovarnah in Btrugih podjetjih Prijavni rok za udeležbo na III. Ljub-skem vzorčnem velesejmu se zaključi Julija, nakar se prične z razdeljevanjem prostorov. Koncem meseca julija se začno razpošiljati načrti o dodeljenem prostoru. Po zaključku prijavnega roka se bo upoštevalo nove prijave samo še po razpoložljivem prostoru, katerega je malenkostno število kvadr. metrov na razpolago. Kupci 1* vseh krajev se že danes številno prigla-šajo h udeležbi, katera bo letos velikanska. Vii Industrijalci, trgovci in obrtniki, vpoš-lilte takoj prijavnico, da se Vam rezervira prostore. Kupčijski uspehi so letos zasigu-rani. Razdeljevanje prostorov: Prihodnji teden se bo pričelo z razdeljevanjem prostorov, za kar je zadnji čas. Zamudnike prijavnega roka, ki se zaključi s 24. t. m., se bo uvrstilo po možnosti razpoložljivega mesta v skupni oddelek ne glede na stroko. — Vsi, ki so se dosedai prijavili, bodo porazdeljeni po velikih skupinah, tako da jih bo kupec, ki se za dotično blago interesira, brez truda in dolgotrajnega iskanja našel. Poleg tega je vele-sejmski urad letos organiziral »Posredovalni oddelek za kupčije«, kateri bo za borzni značaj velesejma in za dobre uspehe udeležencev, razstavljakev kot kupcev velike važnosti. Vsi paviljoni so se ponovno letos prekrili, tako da se v slučaju dežja ne bo bati, da bo voda zatekala v paviljone. Kakšno bo vreme za čas velesejma? Lansko leto je imel drugi Ljubljanski velesejem veliko smolo z vremenom. — Ves čas je deževalo in lilo v potokih. Za letos pravi stoletna pratika, da bo vreme — lepo in stanovitno. — Neki hudo-mušnež je svetoval, naj bi se napotili trije gospodje velesejma k sv. Petru, patronu Jepega vremena, ga povabili k slavnostni otvoritvi dne 2. septembra in ga zaprosili, naj Ljubljani za tisti čas prizanese z v Ljubljani tako redkim dežjem. INDUSTRIJA. X Tovarna svile v Kragujevcu. Neka francoska akcijska družba je kupila v Kragujevcu poleg kolodvora zemljišče, na katerem gradi tovarno za izdelovanje' svilenih tkanin. X Prost uvoz rudarskih potrebščin. Ministrstvo za šume in rude je predložilo ekonomskofinančnemu ministrskemu komiteju projekt, po katerem bi se uvedel v našo kraljevino prost uvoz rudarskih potrebščin. TRGOVINA. X Cene važnejšim življensklm potrebščinam v Celju. (Dinarji) Govedina L vrste v mesnicah 27, II. 23.50—26, na stojnicah L 25, II. 23. Teletina L 25, II. 22—23.50. Svinjina I. 30, II. 28; slanina I. 40, II. 38, na debelo 38; mast domača 42, amerikan. 36, 1 kg šunke 55, L prekajeno meso 45, II. 40. 1 liter mleka 3,75—4. 1 kg surovega masla 50, čajnega 72, masla 55 jajce komad 1.25 do 1.50. Mlevski izdelki: moka »00« 7.40, »0« 7.35, »2« 6.90, »4« 6.40, »6« 5.40, ajdova moka I. 7.50. Špecerija: kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 44, pražena kava L 70, II. 56, III. 50, kristalni sladkor 25, v kockah 27, kavna primes 26, riž L 13.50, II. 7.50, namizno olje 32, bučno 40, testenine I. 21, II. 15. — Kurivo: kub. meter trdih drv 130, 100 kg 35, küb. meter mehkih drv 100, 100 kg 28; 1 stot črnega premoga 43, rajavega 23. Žito: 1 stot pšenice 480, rži 420, ječmena 360, ovsa 400, prosa 400, koruze 340, ajde 400, fižola 550—700. Krma: 1 stot sladkega sena 100. polsladkega 75, kislega 50, slame 50. — Z zelenjavo in raznimi pridelki, kakor fižolom, krompirjem, kolerabo, solato itd. je trg dobro založen. X Trgovski stiki v Švici. Ponovnokrat se je pripetilo, da so jugoslovenski trgovci stopili v poslovne stike s švicarskimi trgovci, o katerih se je pozneje pokazalo, da niso reelne in solidne osebe in so zbog tega imeli naši trgovci znatne gmotne škode. Gre tu navadno za nesolidne elemente, ne-trgovce ki se spuščajo v špekulacije in ne zaslužijo, da se ž njimi navežejo poslovni stiki. Da se zavarujejo naše tvrdke pred takimi elementi, kakor tudi, da se ohrani prestiž solidnih švicarskih tvrdk, prosi švicarski konzulat v Zagrebu, da se vsaka tvrdka, katera hoče stopiti v trgovske stike z nepoznano švicarsko tvrdko, prej informira pri konzulatu o zanesljivosti švicarske tvrdke. Švicarski konzuat v Zagrebu ima seznam vseh protokoliranih švicarskih tvrdk in more tudi v najkrajšem času dobiti vse podrobne informacije o vsaki švicarski tvrdki. PROMET. X Promet z Bolgarijo preko Carigrada je s 15. t. m. zopet vzpostavljen. X Zvišanje železniških tarifov na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo 18. julija: Ravnateljstvo madžarskih državnih železnic je sklenilo, da se od 25. julija dalje zopet zvišaj» osebni tarifi za 100% in blagovni tarifi za 50%. X Zvišanje železniških pristojbin v Nemčiji. Iz Berlina poročajo dne 18. julija: Na današnji seji stalnega odbora državnega železniškega sveta je prišlo do razgovora o tem, kako bi se osebni in blagovni tarifi prilagodili devalvaciji denarja. Predlog uprave predvideva za 1. avgust zvišanje osebnih tarifov za 300% za I. in II. razred, 250% za III. in IV. razred, in v blagovnem prometu zvišanje za 150% od Istega časa naprej. Od povišanja za I. in II. razred odpade 100% dohodkov, za IH. in IV. razred pa 50% na škode v Poruhrju, dočim bo blagovni promet pritegnjen v to svrho približno s 25%. DENARSTVO. X Novi bankovci. Narodna banka da v kratkem v promet nove bankovce po 10, 100 in 1000 dinarjev zaradi denarne krize in ker zadržuje kmečko prebivalstvo velike denarne vsote. Hkrati se vzame iz prometa gotovo število starih novčanic. KMETIJSTVO. X Izvoz sena. Po podatkih, ki jih' je dobilo poljedelsko ministrstvo, bo naša država mogla letos izvoziti do 1 milijarde kg sena. Tekom tekoče sezone je bilo pokošeno v naši državi okroglo poldrugi milijon hektarov zemljišča ter dobljeno približno poltretjo milijardo kilogramov sena. RAZNO. X Nov zakon o ribolovu. Poljedelsko ministrstvo je izdelalo nov pravilnik o ribolovu, ki bo veljal za celo našo državo. X Pretest proti dobavi znamk od Nemčije. Anglija je protestirala pri repara-cijski komisiji proti, našemu poštnemu mir nistrstvu, ker je naročilo na račun reparacij od neke firme v Nemčiji dobavo znamk za našo državo. Povod temu protestu je določba versailleske mirovne pogodbe, da se na račun reparacij ne smejo naročati državni vrednostni papirji. ' , X Reparacijsko vprašanje. Reparacij-ska komisija je včeraj popoldne vzeli «a znanje izjave nemške komisije za vojna bremena, v katerih se lx> ta izrekla o tem, ali je Nemčija na podlagi mirovne pogodbe, zavezana, da dobavi sladkor na račun reparacij. (W) X Tujci v Dubrovniku. V prvem polletju je obiskalo Dubrovnik 14.325 tujcev. Obisk se razdeli po mesecih sledeče: v januarju 1780, v februarju 1981, v marčui 2198, v aprilu 2913, v maju 2924, v juniju; 2529 tujcev. Vsi fi obiskovaci so bivali Vi Dubrovniku vsaj nekaj dni. Tujcev, ki sö bili v Dubrovniku samo po en dan, pa 'je. najmanj še enkrat toliko. Glavni urednik: Ivan Podržaj, 1 Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani, Poslano.*) Z ozirom na notico »Mistifikaclja«. ob»: javljeno v »Slovencu« z dne 17. julija 1923, št. 158, podpisana izjavljava, da sva zaradi; te notice proti odgovornemv uredništvu »Slovenca« vložila tožbo. V Ljubljani, dne 19. julija 1923. Fabiani, Jurjevec * Za spis pod tem naslovom urednistyoR ni odgovorno. Prosper Mdrimee: Verne duše v vicah. (Nadaljevanje^ fme Flandrija je blagodejno vplivalo na đona Juana. Zapustiti Španijo je zanj pomenilo toliko kakor izbegniti pred samim seboj. Med napori in vojnimi nevarnostmi pač ne bo imel časa za mučna razmišljevanja! *V Flandrijo, v Flandrijo!« je zaklical, »pojdimo morit v Flandrijo!« »Iz Salamanke v Bruselj je precej daleč,« Je resno pristavil don Garcia, »in kar tiče vašo opravo, tudi ne bi mogli takoj oditi. Ce vas pa zasači gospod corregidor, boste pa tudi težko prišli kam drugam kot na galejo Njegovega Veličanstva.« Nato, ko se je don Juan posvetoval nekaj Časa s svojim prijateljem, je ročno slekel svojo dijaško obleko. Vzel je usnjen suknjič, kakor so ga takrat nosili vojaki, del na glavo velik nazaj zavihan klobuk in si pas napolnil z zlatniki, kolikor sta jih pač z donom Garcijo mogla spravlfi Vanj. Vse to ni trajalo dalj časa kot par minuf. Takoj je nastopil pot, odšel iz mesta, ne da bi I kdo spoznal, potoval je vso noč in celo dopoldne | prihodnjega dneva, dokler ga ni solnčna vročina prisilila k počitku. V prvem mestu je kupil konja, se priključil neki karavani in tako dospel brez ovire do Saragosse. Tam je ostal nekaj dni pod imenom don Juan Carrasco. Don Garcia, ki je odpotoval prihodnje jutro, je šel po drugi poti in dohitel prijatelja v Saragossi. Šla sta tudi v cerkev, nekoliko pogledala po aragonskih lepoticah in se nato odpravila v spremstvu svojih služabnikov v Barcelono. Tam sta se vkrcala za Civita-Vecchio. Utrujenost, morska bolezen, novi kraji in prirojena lahkomiselnost, vse je pomagalo donu Juanu na strašne prizore, ki jih je puščal za seboj. Nekaj veselih mesecev sta prebila v Italiji in tam skoro pozabila na cilj svojega potovanja; toda pričelo je jima primanjkovati denarja in priključila sta se četi svojih rojakov, ki so imeli pravtako hrabra srca in prazne mošnje in kateri so bili tudi namenjeni v Nemčijo. V Bruslju si je vsak po svoji volji izbral stotnijo. Obadva prijatelja sta sklenila doseči svojo vojaško slavo pod donom Manuelom Samarro. najprej zato, ker je bil iz Andaluzije, drugič pa zato, ker ni zahteval od svojih vojakov nič drugega kakor pogum in ljubezen do orožja. Ugajala mu je že njuna zunanjost; zato je lepo postopal z njima in ju pošiljal le v najbolj nevarne boje, kakor sta si tadva sama želela. Sreča jima je bila naklonjena in v dnevih, ko je mnogo njihovih tovarišev našlo smrt, onadva niti ranjena nista bila. Generali so postali pozorni; na isti dan sta bila odlikovana. V mnenju, da sta si s tem pridobila neomejeno prijateljstvo in naklonjenost svojih poveljnikov, sta povedala svoja prava imena in začela živeti običajno življenje: to se pravi podnevi sta igrala in popivala, ponoči pa delala podoknice zalim ženskam mesta, v katerih se je ravno nahajala njihova garnizija. Starši so jima bili odpustili, kar ju je komaj razveselilo; poslali pa so jima tudi denar potom antwerpen-skih bankirjev. Tega sta dobro porabila. Mlada, bogata, hrabra in podvzetna kakor sta bila, sta imela povsod številne in brze uspehe. Ne bom pripovedoval podrobnosti; naj zadostuje, če omenim, da so jima bila dobra vsa sredstva, kadar sta ugledala kako lepo žensko. Obljube in prisege so bile za tadva ničvredneža le igrače; in če niso bili bratje in soprogi zadovoljni z njima, sta jim odgovarjala neusmiljeno z meči. Boji so se iznova začeli na spomlad. Pri nekem spopadu, ki se je slabo končal za Špance, je bil stotnik Somare smrtno ranjen. Don Juan ga je videl pasti, pritekel mu je na pomoč in poklical vojake, da bi ga odnesli; toda dobri kapitan je še enkrat zbral pojemajoče moči in mu rekel: »Pustite me, naj umrjem tu, čutim, da je po meni. Smrt je ravnotaka tukaj kakor pol milje odtod. Vodite vojake, imeli bodo trdo delo, kajti' vidim, da Holandci prodirajo. — Dečki,« je pristavil, »pojdite na svoja mesta in se ne vznemirjajte zaradi mene.« Tedaj je prihitel don Garcia in ga vprašal če ima morda kako željo. »Kaj za vraga hočete, da naj bi želel v tem, položaju.« Nekaj časa se je zdelo, da premišljuje. »Nikdar nisem mnogo mislil na smrt,« je rekel, »in ne mogel bi verjeti, da je tako blizu... Rad bi imel poleg sebe kakega duhovnika...; Toda vsi naši patri niso Bog ve kaj prida ... Vendar je težko umreti brez spovedi!« »Nujte, moj molitvenik,« je rekel don Garcia: in mu ponudil steklenico vina. »Le pogum!« Oči starega vojaka so postajale bolj in bolj kalne. Šale dona Garcia niti slišal ni več, toda vsi, ki so stali okoli, so se zgledovali nad njo. »Don Juan,« je rekel umirajoči, »stopite bliže, otrok moj. Vi boste moj dedič. Vzemite to denar-/ nico, v njej je vse moje imetje; bolje je, da pripad* vam, kakor pa krivovercem. Edino, kar vas prosim je, da plačate nekoliko maš za pokoj moje duše.«' (Dalje rrih.) mfiLI DGLflSI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. lliaik * večletno prakso vseh pisarniških del išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, Skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe z navedbo plače pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«. svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. zmožejp 7 jezikov išče mesta po možnosti v restavraciji. Ponudbe na upr. 1. pod „Natakar“. je najboljše, najcenejše tekoče čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha Otročje lahko delo in minimalna ooraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aleksander Wisiak, Ljubljana, Gosposvetska cesta. z večletno pisarniško prakso, zmožna s troj ep is j a in vseh komornih del želi premeniti mesto. Ponudbe prosi pod „Vestna"', aa upravo lista. _____ malo rabljeni (hobelbanki) s primernim orodjem se prodajo. Naslov v upravi lista. Tn ie v novo zgrajeni hiši, vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno vt najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim rellektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št. 54./L pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št, 140. obednioa (mahagoni) in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14.—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. 1. I morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime In morske trave, modrooe na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene] — Najsolldnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike! star 17 let, ki ima že dve leti kijučavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane. večjo svoto posojila proti popolni pupilarni varnosti in ugodnimi obrestmi. Cenj. ponudbe na upravo lista pod „Varnost“. . 1 Hilli! išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takpj. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo lista._ Zilji n malo sta- Solnčna lega ob periferiji mesta Maribor v obsegu 3—6 oralov išče „M O J M IR “ Kreditna in stavbna zadruga V Mariboru. v mestu se Išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo Usta. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo. ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na upravo Usta. PnUiskai! Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa in založbe. Naslov v upravu posestvo, sestoječe iz hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, sado-nosnik, njive, “/« ure od postaje Račje, lepa lega, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika1- na upravo Usta. Pollvo, dobro ohranjeno-kompletna postelja s tuhno in žimnato opremo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura, obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 15. julija zjutraj ob 7»^ uri v Hrenovi ul. 17/11. levo. Mi M kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1. Velika zalosa klobukov in slamnikov se dobi pri Šentjanški Franc Cerar premog drnlba z o. z. tovarna v Mi pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič I Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica Štev. 4. se dobi po ugod nih cenah vsako množino. Prodajni urad šratjanlhega pramogohopa LjubljonaMovtrglO. Različno kopalno perilo za dame in gospode I A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg štev. 10. I. JAX & SIN LJUBLJANA, ftft«posve