Lr
avtotehna
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil	Redna izdaja	Št. 10, november 1982

V OBJEKTIVU MESECA
Več kot poslovnost
Objektiv meseca se je tokrat kljub množici mnogo pomembnejših dogodkov ustavil prav na Ani Smolejevi in Bosclx>-vem kuhinjskem strojčku UM-45.
Pri vsem tem sam strojček sploh ni pomemben, kljub temu, da ima oznako kot kakšna podmornica, in da reže, melje, drobi, meša in počne ne vem kaj še vse z velikansko brzino in prihrani gospodinjam premnogo dragocenega časa. Pomembna je Ani Smolej, ki se že dolga leta ukvarja s prodajo bele tehnike, ki je šla na našem kvalitetne bele tehnike lačnem trgu za med. Boscho-vi aparatom pa v Jugoslaviji sploh ni bilo treba iskati kupca. Kupci so se sami potrudili, da so jih dobili.
Temu so administrativno gospodarski ukrepi v zadnjih dveh letih naredili konec. Cas, ko je dovoljeno prodajati uvoženo blago široke potrošnje je omejen, večina leta je prodaja zaprta, na žalost kupcev, saj jugoslovanska industrija tako po kvaliteti kot po količini ne more zadovoljiti povpraševanja, kot prodajalcev, ki so ob zaslužek. Zato skušajo najiznajdljivejši trgovci kar največ prodati takrat, ko je prodaja dovoljena.
Mednje nedvomno sodi tudi Ani Smolej. Da bi kar najbolje spodbudila prodajo kuhinjskega strojčka, je pripravila kar v svoji pisarni demonstracijo za delavce in predvsem delavke Avtotehne.
Prikazala je njegovo uporabnost, hitrost in enostavnost in da bi kar najbolj poudarila vse njegove odlike je zbrani družbi postregla še s kolačem. Testo zanj pa je jasno zamesila s pomočjo malega UM-54. Demonstracija je navdušila gospodinje, kolač pa sladokusce im prodaja je stekla, kljub kar lepo zasoljeni ceni. Avtotehne demonstracija ni veljala nič, saj je ves material za prikaz prispevala demonstratorka sama.
Kot vidite, je zadeva zares nepomembna. Je pa prijetno biti priča tako zavzetemu im posrečenemu načinu pospeševanja prodaje.
V takih malih dejanjih in ne v velikih besedah se kaže človekova sposobnost in družbena in delovna zavest. Zato jo bom skušal posnemati.
Jurij Černič
Solza, spomin ob dnevu mrtvih
Ves oktober se že čuti v ozračju nekaj trpkega, kot da ima pozna jesen priokus bolečine.
Ljudje nosijo prve šopke krizantem, pogledi so kalni, tonejo v težkih spominih, usta oneme, misel zastane.
Ob dnevu mrtvih je spomin še bolj prisoten, bolečina pa vztrepeta ob realnosti. Solza zdrkne na prižgano lučko na grobu, na pol ugasli stenj zaniha ter naposled utone v temo.
Ko obiščemo grobove naših dragih, nam iz podzavesti privre na dan misel, kako strašno bedni so lahko medsebojni odnosi — živih. Mar je sploh vredno, da si grenimo trenutke, ki se nam tako ali tako iztekajo, kot so se nekoč njim?
Dan žalosti nas vsako leto znova presune z večjo bolečino, s spoznanjem, da je za mrtvimi ostala strašna praznina, zato smo še bolj sami v svoji samoti.
Alja Behrends
NE PREZRITE
natečaja za dodelitev dveh najemnih stanovanj v Ljubljani, ki je bil objavljen v Informaciji št. 19 dne 26. 10.1982.
Čas za prijavo je še do 9. 11. 1982!
Skupna komisija za reševanje stanovanjskih problemov delavcev Avtotehne
Slepomišenje z odgovornostjo
Do stanja, v kakršnem smo zdaj, ko kupujemo bencin na bone in vsakdanje potrebščine zaradi slabih izkušenj zadnjih let (in ne zato, ker naj bi bili 20-milijonska pogoltna potrošniška tolpa, kot nam vse pogosteje trobijo s političnih vrhov, kjer so nad problemi osebne preskrbe seveda vzvišeni), ko se je zajebantsko oblastniškemu vedenju carinikov pridružila še vzhodnoevropska natančnost, ko si kmetje zaradi pomanjkanja rezervnih delov za kmetijske stroje, ki so se čez noč podražili za 500 starih jurjev, pulijo še preostale lase, ko nam mora Boris Bergant v Zrcalu tedna iz znanih vzrokov slikati ves preostali svet v kar najbolj črnih tonih, nismo prišli čez noč.
Da smo prišli do tega, smo rabili dobrih 35 let. To je teh 35 let, ko je bilo naftnih derivatov sicer dovolj, zato pa je bila odgovornost na bone, le da so bile tu mere omejitve porabe še vse ostrejše, kot so danes pri porabi bencina. Za zavožene investicije,
Novinarska konferenca v Kikindi
V času, ko se v naši delovni organizaciji del delavcev TOZD »Zastopstva« in TOZD »Servisi« organizira v novi TOZD »Vozila in servis« je direktor DO IDA — Kikinda Žarko Petkov sklical novinarsko konferenco s ciljem, da se širša javnost spozna tako s problemi, ki so prisotni pri kooperacijskih poslih s tujino, kot tudi z okvirnim planom prodaje za leto 1983.
Predmetni konferenci dne 5. 10. 1982 so prisostvovali novinarji večjih časopisnih hiš iz AP Vojvodine in SR Srbije kot tudi RTV, vsi vodilni delavci DO IDA in AUTOKUCA-KI-KINDA, ter predstavniki AV-TOTEHNE.
Direktor Petkov je v prvem delu izčrpno prikazal težak finančni položaj IDE, ki je predvsem rezultat sistema zamrz-njenih cen; kar pa je za posle na bazi kooperacije neživljenjsko, saj vso svojo proizvodnjo odlitkov oz. obdelanih odlitkov prodajajo inozemskemu partnerju po pogodbenih cenah za kar iztržijo le 18,90 din z?4 1 DM.
Zaradi take situacije pričakujejo v tem letu izgubo v višini 15 milijard S-din, od tega 11 milijard pri prodaji vozil ter 4 milijarde pri prodaji rezervnih delov, to pa pomeni, da je današnja prodajna cena tako pri vozilih kot tudi pri rezervnih delih prenizka.
vanskim kupcem ca. 5.000 vozil v naslednjem asortimentu:
—• 1700 do 2.000 vozil modela kadett z motorji 1,2 S (60 KS) in 1,3 S (75 KS) z dvoje, troje oz. 5 vrati v standardni in »L« izvedbi;
—	1.000 vozil modela asoo-na z motorji 1,3 S in 1,6 S v izvedbi 2, 4 in tudi s 5 vrati;
—	1.000 vozil modela REKORD (novi) predvsem z novim motorjem 1,8;
—	1.000 vozil modela SENATOR (novi) z motorjem 3,0 E ter 2,5 (nadomestilo za dosedanji model Commodore), ki naj bi se na našem tržišču imenoval »KIKINDA«.
Pri tem je zanimivo tudi to, da bodo pri prodaji iz kooperacije tudi vozila z diesel motorji (rekord 2,3 diesel, ascona in kadett novi 1,6 diesel motor).
Medtem ko je prodaja novega IDA-OPEL rekorda predvidena od februarja 1983 dalje, in SENATORJA od aprila 1983 dalje se težko pričakovani mali OPEL-CORSA v naslednjem letu še ne bo pojavil na našem tržišču. To iz razloga, ker je v prvi ponudbi to vozilo namenjeno le kupcem v Španiji, Italiji in Franciji, šele v drugi polovici leta 1984 pa v ZR Nemčiji kar pomeni, da je realno pričakovati prve CORSE pri nas šele konec 1984. oziroma V začetku 1985. leta.
V zvezi s planom IDE naj bi v naslednjem letu naš novi
napačne odločitve, izgubljene milijarde nismo iskali krivcev in raziskovali vzrokov negativnih pojavov. Raje smo prirejali proslave in kongrese in najemali kredite v tujini.
Z uvedbo bonov za bencin smo nekateri nepopravljivi optimisti mislili, da bodo boni za odgovornost ukinjeni. Ampak prva tovarišica SFRJ je televizijskim gledalcem že povedala, da smo krivi vsi, kar
jasno pomeni, da ni zopet kriv nihče. Krivci in vzroki za težave bodo tako zopet ostali skriti in neraziskani. Namesto s krediti, ki jih ne moremo več dobiti, bodo odločilni (izraz odgovorni je postal jasno že povsem neprimeren) reševali položaj z začasnimi ukrepi brez omejitve trajanja. Nekateri bodo seveda tudi iz takega stanja znali potegniti zase premnoge bonitete, vsem drugim pa bodo ostali le boni.
Jurij Černič
Predstavniki IDE so že navezali potrebne stike z Gospodarsko zbornico Jugoslavije, ZIS in drugimi z zahtevo, da se jim odobri prosto formiranje cen. Ker prej ali slej pričakujejo ugodno rešitev so se odtočili, da se od 1. oktobra dalje pri vplačilih vozil sprejema akontacija, cena vozila pa bo veljala na dan prevzema.
IDA bo v letu preko svojih maloprodajnih organizacij Au-tokuče - Kikinda, IDA - Im-pex Beograd in Avtotehne Ljubljana ponudila jugoslo-
TOZD »Vozila in servis« posredoval prodajo ca. 1500 vozil IDA-OPEL (30 %) in to predvsem na teritoriju Slovenije, Hrvaške in BiH, Vsa vozila do 1600 com se bodo tudi v bodoče prodajala za dinarje deviznega porekla. IM prodaji nadomestnih delov ne bo bistvenih sprememb, obljublja pa se izboljšana dobava posameznih naročil pri čemer ne bi več prihajalo do takih oscilacij, kot je bil to primer do sedaj.
Franc Blatnik
Delovni obisk v Avtomontaži
Običajno je, da se delovne organizacije v pripravah na predvidene združitve tudi kar najbolje medsebojno spoznajo. To poznamo že iz priprav na združevanje Avtotehne v sozd LŽTK Kikinda. Primerjava se vsiljuje kar sama po sebi. Zveza s tem sozdom je potem, ko so nas olajšali za tri stare milijarde, sicer bliskovito razpadla, a spoznavanje je bilo na
kaj prostorov hotela Ilirija, seveda tudi bar.
Naše spoznavanje Av-tomontaže prvo soboto v
oktobru je potekalo precej drugače. Ogledali smo si tri tozde: Kovinarsko Vrhnika, Kovinar Hr-
pelje in Tovarno transportnih naprav Cerknica. Povsod so nam na kratko predstavili proizvodni program in nas popeljali na ogled delovnih prostorov, proizvodnje pa pri tem (Avtomontaža je imela delovno soboto) niso prekinili niti za trenutek. Skratka, to je bil v resnici delovni obisk obratov Avtomontaže, ki se je končal ob golažu v obratu družbene prehra-
nivoju. Najprej so odšli naši izbrani delavci v Kikindo, potem pa so nam izbrani delavci iz Kikinde vrnili obisk in smo kar tri dni skupaj veseljačili po Ljubljani in bližnji okolici. Pokazali smo jim ne le naše objekte, na katere smo upravičeno ponosni, ampak tudi blejski grad, gostilno na medvoškem klancu, gostišče v Domžalah in nazadnje še ne-
ne v Tovarni transportnih naprav v Cerknici. In tudi ta golaž si je vsak sam prinesel na mizo. Pove-seijačili smo seveda tudi. A šele na poti domov in na privatne stroške.
Skratka, ni bilo toliko celofana kot ob združitvi s Kikindo. Tam je bil seveda celofan nujen, da je prikril, da se pod njim ne skriva nič. Tu, upajmo, ga ni bilo, ker ga ni bilo treba.
Tozd Kovinarska Vrhnika izdeluje specialne nadgradnje in druge karoserij e; zaboje, dele za ležaje in kotle. V prvem polletju 1982 je ustvarila din 102.133.486,98 celotnega prihodka, 46.058.954,52 din dohodka in 10.104.413,19 din akumulacije oz. 14.632.116,69 din sredstev za reprodukcijo.
Dohodek na delavca znaša 229.144 din, akumulacija v dohodku pa je 21,9 %. Delitveno razmerje — osebni dohodek + sredstva skupne porabe : akumulacija je 69:31 = 100 %. Povprečni mesečni neto OD je bil 13.930 din.
V tozdu Tovarna transportnih naprav v Cerknici pa izdelujejo nadgradnje, palete in prikolice. V prvem polletju 1982 so ustvarili 129.373.318,19 din celotnega prihodka, din 29.502.521,25 dohodka in din 10.998.347,75 akumulacije oz. 13.463.994,87 sredstev za reprodukcijo. Dohodek na delavca znaša 301.041 din, akumulacija v dohodku pa je 37,3 %. Delitveno razmerje — osebni dohodek + sredstva skupne porabe : akumulacija je 52:48 = 100 %. Povprečni mesečni neto OD je bil 13.338 din.
Tozd Kovinar Hrpelje izdeluje vijačno blago, garniture oken, garniture galerij, šoferska in priklopna okna. V prvem polletju 1982 je ustvarila 77.093.138,35 din celotnega prihodka, 31.524.394,02 din dohodka in 3.791.536,43 din akumulacije oz. 7.187.536,43 din sredstev za reprodukcijo. Dohodek na delavca znaša 182.220 din, akumulacija v dohodku pa je 12 %• Delitveno razmerje — osebni dohodek + sredstva skupne porabe : akumulacija je 83:17 = 100 %. Povprečni mesečni neto OD je bil 12.582 din.
BREZ DILEM NA REFERENDUM
Vse, ki bi radi še kakršenkoli podatek ali pojasnilo v zvezi z združitvijo, vabimo, da pošljejo svoja vprašanja na Glasilo, mi pa bomo poskušali najti odgovore, ki jih bomo objavili v decembrski številki.
TOZD SERVISI
Uresničiti
pričakovanja
Da si ob doseženem zadovoljen, je v veliki meri odvisno od realnosti pričakovanega, to pa pogojuje načrtovanje v mejah dejansko dosegljivega. Temu lahko po domače rečemo, da si naloži toliko, kolikor boš lahko nesel.
Ta misel je bil osnovni moto vseh debat v TOZD Servisi v času, ko so nam bili znani poslovni rezultati za obdobje I. polletja, in ko smo si pričeli oblikovati poslovne in delovne naloge kot odgovor na vprašanje, kakšen poslovni rezultat lahko pričakujemo do konca leta.
Na prvi pogled so bili poslovni rezultati I. polletja ohrabrujoči, saj smo izkazano izgubo prvih treh mesecev v drugih treh mesecih v celoti krili in ustvarili minimalen ostanek čistega dohodka, ki pa je zadoščal za polletno ugotovitev, da TOZD Servisi ni posloval z izgubo. Vendar pa se ob tej ugotovitvi v TOZD Servisi zavedamo, da je doseženi rezultat skupna posledica več opravljenega našega dela in tudi ureditve medsebojnih odnosov v okviru DO Avtotehna, ki jih dokazujejo realizacija udeležbe TOZD Servisi v dohodku TOZD Zastopstva in priznanje udeležbe TOZD Servisi pri prometu z materialom iz sodelovanja s TOZD Zastopstva in TOZD Notranja trgovina. Skrbna analiza realnih možnosti za dosego ugodnega poslovnega rezultata v TOZD Servisi ob koncu leta pa nam je pokazala, da naša poslovna pričakovanja kljub izredno ugodnemu trendu, ki ga nakazuje polletni poslovni rezultat, lahko skrčimo le v troje osnovnih predvidevanj:
—	doseči ob koncu leta pozitivni poslovni rezultat;
—	ustvariti minimalni ostanek čistega dohodka in
—	obdržati osebne dohodke oziroma vrednost točke na sprejetem nivoju, ki je za 7,5 % višji od vrednosti v I. polletju.
Kljub času kislih kumaric smo v TOZD Servisi že meseca julija in avgusta razmišljali o možni realizaciji v drugem polletju. Taka razmišljanja so bila potrebna, saj primerjava doseženih rezultatov s planiranimi za to leto, v drugem polletju ni več možna. V TOZD Servisi poslujemo v drugem polletju brez enote servis Beograd, poslovna predvidevanja našega partnerja TOZD Tovarna vozil v Avtomontaži o številu predvidenih montiranih avtobusnih šasij, pa tudi bistveno odstopajo od načrtovanega števila ob pričetku leta.
Vse enote TOZD Servisi — servis komercialnih vozil, servis osebnih vozil in servis elek-troproizvodov, so pripravile napovedi poslovnih rezultatov, ki so bile obravnavane na poslovnem svetu direktorja TOZD Servisi in nato v obliki skupne napovedi poslovnega rezultata db koncu leta posredovane tudi delavskemu svetu TOZD Servisi.
V mesecu avgustu je DS TOZD Servisi sprejel predlagano napoved poslovnega rezultata do konca leta, ki predvideva celotni prihodek v višini 77.477.500 din in dohodek v višini 22.466.000 din. Ob kritju prispevkov iz dohodka, prispevka za DSSS in izplačilu oseb-
nih dohodkov pri povečani vrednosti točke v II. polletju, lahko pričakujemo poslovanje TOZD Servisi brez izgube. Vendar pa je že za dosego tega rezultata potrebno upoštevati nekaj pogojev:
— v servisu komercialnih vozil mora biti zagotovljena montaža vsaj 40 kos. avtobusnih šasij na podlagi dobave setavnih delov od DO Av-tomontaža. Zaradi problemov, ki nastajajo z osvajanjem novih pozicij in nadomeščanjem uvoženih z izdelanimi v DO Avtomontaža, pa je realizacija tega pogoja zelo vprašljiva. V mesecu juliju in avgustu smo namreč imeli na voljo sestavnih delov za montažo samo dveh šasij.
— Izkoriščenost delovnih kapacitet v servisu osebnih vozil je zadovoljiva in jo bomo proti zimi, ko upada število strank servisa nadomestili s povečano predelavo oziroma izdelavo sanitetnih vozil. Pogoj je pravočasno dospetje 50 vo-
zil za predelavo, vendar pa zadnja situacija kaže, da tu ne bo problemov in zastoja.
—• Kapacitete servisa elek-troproizvodov trenutno ustrezajo povpraševanju po naših uslugah in je realizacija zastavljenega programa v temu delu TOZD Servisi odvisna le od zadovoljive oskrbe z rezervnimi deli. Ta oskrba pa po mnenju nekaterih delavcev TOZD Zastopstva ne bo slabša kot je bila v prvem polletju, kar pa nam zagotavlja dober poslovni uspeh.
— Poseben problem, ki nastaja v TOZD Servisi je slabšanje razmerja med direktno proizvodnimi in posredno proizvodnimi delavci, saj v zadnjem času odhajajo predvsem proizvodni delavci. To neugodno razmerje moramo v drugem polletju izboljšati, za to pa so možnosti s premeščanjem delavcev na direktno proizvodna delovna mesta. Ce tak ukrep ne bo zadovoljiv pa bomo morali tudi v TOZD Servisi res-
neje razmišljati o ukinjanju nekaterih neproizvodnih delovnih mest.
— Eden od bistvenih pogojev, ki nam zagotavlja doseg zastavljenih ciljev in rezultatov ob koncu poslovnega leta je ureditev dohodkovnega povezovanja in ovrednotenje SaS z TOZD Zastopstva za drugo polletje. Mislim, da lahko odkrito trdim, da problemi, ki nastajajo okoli tega vprašanja nikoli ne bodo dokončno dorečeni. Tako tudi sedaj samo ponovim, da brez udeležbe TOZD Servisi v dohodku TOZD Zastopstva in brez ustrezne participacije pri prometu z rezervnimi deli, TOZD Servisi, v sedanji obliki, ko je organizacijsko izločen iz prometnega toka med proizvajalci in končnim kupcem, ekonomsko ne more pozitivno poslovati samo iz naslova prodaje uslug servisnega dela. Problem ni samo naš, karakterističen je za širše področje in je vsaj za vse ljubljanske servise znan podatek, da poslujejo z družbeno omejenimi cenami svojih uslug, ki s svojo limitirano višino dosegajo le ca. 55 % lastne cene delovne ure, izračunane brez tudi minimalne akumulacije.
Akcijsiki program, s katerim želimo zagotoviti pričakovan poslovni rezultat ob koncu leta obsega še dogovor o kritični obravnavi vseh stroškov, o presoji upravičenosti nabav rezervnih delov na zalogo, zmanjševanje zalog in kot posebno nalogo izboljšati delovno disciplino z namenom, povečati izkoriščenost delovnega časa.
Lahko rečem, da je pričakovani pozitivni poslovni rezultat ob koncu leta realen — zadovoljstvo ob doseženem pa bo odvisno od nas vseh. Podatki o delu v mesecu juliju so bili zadovoljivi, že avgustovski pa so nekaj višji od pričakovanih, za letni obračun pa bodo predvsem pomembni še preostali meseci.
Po sprejetih pobudah samoupravnih organov o združevanju DO Avtotehna in DO Avtomontaža naj bi TOZD Servisi v današnji obliki prenehal poslovati. Mnenja sem, da so prizadevanja vseh članov kolektiva TOZD Servisi za dosego dobrega poslovnega rezultata ob koncu leta lahko tudi dokaz zavesti kolektiva -o potrebnosti povezovanja trgovinske, servisne in proizvodne dejavnosti, iki nam v novi organiza-cijski obliki vsem skupaj in tudi vsakemu posamezniku lahko zagotovi mnogo več od samo socialne varnosti iz dela.
Direktor TOZD Servisi Bojan Zalokar, ing.

Zahvala skakalcev
SMUČARSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE KLASIČNE DISCIPLINE Parmova 33, 61000 Ljubljana Datum: 13. 9. 1982
AVTOTEHNA TOZD ZASTOPSTVA Titova 36
61000 LJUBLJANA (tov. Božo Osterman)
Delovni organizaciji Avtotehna TOZD Zastopstva se najlepše zahvaljujemo za pomoč pri nabavi VIDEO opreme, ki jo bo uporabljala jugoslovanska reprezentanca v smučarskih skokih.
Upamo, da bomo tudi v bodoče deležni takšne pozornosti, naši tekmovalci pa bi se vam najlepše zahvalili z dobrimi rezultati na najpomembnejših tekmovanjih doma in v tujini.
S športnimi pozdravi!
Direktor YU SKI POOL Lojze Gorjanc
NOV TOZD
Vozila in servis
To je posnetek z referenduma v katerem so se delavci tozdov Zastopstva in Servisi, ki so predvideni za novi tozd z veliko večino izrekli za ustanovitev novega tozda, ki ga je narekovalo poslovno sodelovanje z Ido. En dan prej so o tem razpravljali tudi na zboru delavcev, kjer so v celoti sprejeli predlog sklepov (ki jih tudi objavljamo), le s pripombo, da če se noben tozd po združitvi ne bo imenoval Avtotehna, se bo tako imenoval novi tozd Vozila in servis
Novi prostori v Varaždinu
Tole pa je pogled na nove prostore predstavništva v Varaždinu. Skupna površina znaša 304 kv. metre. Od tega je 92,82 kv. metra skladiščnega prostora, 211,18 je poslovno prodajnih prostorov vključno s pomožnimi prostori, 44 kv. metrov pa meri terasa. Predračunska vrednost za predstavništvo v Varaždinu je znašala v letu 1980 6.182,080 din. Ocena vrednosti 30. 3. 1982 je znašala 9.758.599, končni obračun pa je pokazal, da je predstavništvo veljalo 11.347.125,35 din. Na višjo ceno je vplivala predvsem večja kvadratura in nekatera dela, ki niso bila zajeta v pogodbi. Kljub temu je cena kvadratnega metra, ki znaša 38.650 dinarjev (terasa tu ni vključena) manjša od povprečne prodajne cene stanovanjskih prostorov.
Zbor delavcev 6. oktobra 1982
Predlog sklepov
1.	Po opravljeni javni razpravi se je izoblikovala naslednja makro organizacija, TOZD:
—	vodstvo s tehnično operativno službo;
—	komercialni sektor z oddelki vozila in rezervni deli;
—• servisni sektor z oddelki servis vozil in obnova vozil.
2.	Zbor delavcev, delavcev, ki se organizirajo v TOZD, ugotavlja po opravljeni javni razpravi o pobudi o ekonomski upravičenosti organiziranja TOZD IDA-OPEL (delovni naziv), da so izpolnjeni vsi pogoji iz 320. člena Zakona o združenem delu, za organiziranje TOZD.
3.	V TOZD Vozila in servis se organizirajo:
—	delavci sektorja IDA-OPEL — vodstva, obračuna, tehnične službe, prodaje vozil — dinarska, prodaje rezervnih delov — dinarska, prodaje vozil — devizna, prodaje rezervnih delov — devizna;
—	delavci: BE 1112 — prodaje vozil z rezervnimi deli;
—	delavci sektorja skladišč, ki opravljajo dela in naloge na programu IDA-OPEL;
—	delavci servisa osebnih vozil — vodstva, prevzema, kontrole, planinga, obračuna, servisnega skladišča, nabave, servisnega oddelka — remontne skupine, predelavne skupine, skupine za antikorozijsko zaščito, kleparsko ličarskega oddelka — kleparske skupine, ličarske Skupine, avtopralnice.
4.	Dejavnost TOZD Vozila in servis je:
I.	Glavna dejavnost
1.	Zastopanje tujih firm
2.	Uvoz-izvoz blaga v naslednjih skupinah proizvodov — cestna in motorna vozila, deli, pribor in gume za motorna vozila.
3.	Trgovina na debelo v naslednjih trgovinskih strokah:
—	motoma vozila, rezervni deli in pribor;
—	barve, laki, kemikalije in potrebščine;
—	proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
—	naftni derivati, maziva, olja in masti v originalni embalaži.
II. Stranska dejavnost je:
—	servisiranje in druge tehnične storitve;
—	trgovina na drobno z motornimi vozili, rezervnimi deli in priborom;
—	odkup, obnova in prodaja vozil;
—	predelava in montaža' vozil,
5.	Tov. Tomaž Stojkovič je pooblaščen predložiti priglasitev za opis predzaznambe omejenega sklepa.
6.	Ime temeljne organizacije je Vozila in servis, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 228.
Sedež temeljne organizacije je v Ljubljani, Celovška 228.
7.	Za izorševanje samoupravnih pravic in obveznosti v času do dokončne samoupravne organiziranosti se smiselno uporabljajo samoupravni akti DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o. TOZD Zastopanje tujih firm »Vozila, tehnične naprave in proizvodi«, n. sub.o. in DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o. TOZD Servisi »Vozila, tehnične naprave in proizvodi« n. sub. o.
prišli ► ◄ odšli
TOZD SERVISI n. sub. o. Prišli:
6.	9. 1982 Kušar Ciril
Odšli:
7.	9. 1982 Cop Anton — hujša del. kršitev
9. 9. 1982 Avsec Bojan — hujša del. kršitev 30. 9. 1982 Bevc Vido
TOZD ZASTOPSTVA n. sub. o. Prišli:
6. 9. 1982 Smrkolj Matjaž
Odšli:
8.	9. 1982 Vončina Ivo 30. 9. 1982 Catovič Antonija —• upokojitev
30. 9. 1982 Špeh Branislava
TOZD TRGOVINA n. sub. o Prišli:
1. 9. 1982 Goršič Roman
Odšli:
12. 9. 1982 Primc Bogdan
DSSS
Odšli:
5. 9. 1982 Kovač Zora 12. 9. 1982 Kerševan Marija
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
Prošnja za sodelovanje pri zbiranju slovenske pripovedne slovstvene folklore
V	sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, pregovori, uganke), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu.
Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce Glasila z naslednjo prošnjo:
—	prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnioe, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulture — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo.
Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali;
—	druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi ljudsko oz. ustno oz. folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak.
V	vsbkem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tbko naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja.
Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo podzravljamo.
Marija Stanonik
Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC, SAZU,
G1000 Ljubljana Novi trg 3
Avtomontaža od ustanovitve pa do danes
1953
Sporazum o poslovnem sodelovanju z Adriaimpex — Trst, ki financira uvoz ključnih strojev, zaradi zagotovitve prioritete v proizvodnji avtobusov OM. Naročilo stiskalnic Mengele, Ungerer, Bernberg in vrtalnega stroja Matra.
Priprave za gradnjo skladišč, garaž in obrata mehanske obdelave.
Novo: Avtobus na šasiji OPEL-BLITZ 1,75 t. Večje izboljšave v proizvodnji sedežev in vrsta novih proizvodov v načrtu karoserijske opreme.
1954
Odhod direktorja tov. Rafaela Simčiča na novo službeno mesto. Vodstvo prevzame direktor tov. Aleš Jelenc.
Adriai'mpex dobavi naročene stroje. Uresničen je dolgoletni sen kolektiva o večji mehanizaciji ročnega dela in popolni neodvisnosti v izdelavi jeklenih profilov.
Zaposli se prvi visokošolsko izobraženi strokovnjak, ki prevzame vodstvo proizvodnje. Mestni ljudski odbor naroči 20 avtobusov in 21 trolejbusov za ljubljanski mestni promet. Kadrovske izpopolnitve v konstrukciji in pripravi. Osnovanje konstrukcijskega biroja za razvoj mestnih avtobusov in trolejbusov. V Parmovi ulici -— gradnja skladišč, garaž in obrata mehanske obdelave v skupni površini 1400 kv. metrov. Prvi kontakti in obisk pri firmi WEBASTO v Stockdorfu.
Novo: Avtobusi na šasiji COMMER — naročnik PTT.
Avtobusi na šasiji: OM Super Taunus.
Avtobusi na šasiji OM Orione.
Program specialnih vozil se razširi na avtocisterne za prevoz naftnih derivatov, kapacitete 5,5 t šasija FAP-6 GL ter na hladilnike na šasijah Chevrolet.
1955
Zaključena gradnja novih objektov. Montaža novih strojev. Večje prerazporeditve v proizvodnji in reorganizacija izdelave opreme.
Prva pogodba za štipendiranje na strojni fakuleti (tov. Urh, sedaj direktor razvoja).
Posvetovanje karoseristov v okviru Udruženja proizvajalcev motorjev o tipizaciji mestnih avtobusov in trolejbusov, možnostih gradnje samonosečih karoserij in ustanovitev biroja za karoserijsko standardizacijo.
Spremembe v proizvodnem programu TAM. Šasijo PRAGA RN zamenja PIONIR 3600 z bencinskim motorjem v trambus izvedbi. Omogočena je sodobnejša konstrukcija avtobusa.
TAM nastopi prvič kot naročnik oziroma kupec.
Novo: Prototip mestnega avtobusa na šasiji FAP-5 GFL-ST s 130 KS.
Prototip trolejbusa na šasiji FAP s pogonom Oerlikom-Rade Končar, 81 kW. Program v obratu II se razširi na furgon na šasiji Fiat 615 v priredbi PTT.
1956
Osnovan tehnološki oddelek (prej v sklopu konstrukcije). Adaptacija in gradnja pisarniških prostorov nad kovinskim obratom.
Novo: Serijska proizvodnja trolejbusov.
Serijska proizvodnja avtobusov PIONIR 3600 TAM. Serijska proizvodnja FORD THAMES za PTT. V obratu II osvajanje vozli na šasijah Fiat 615 v izvedbi JNA.
Praznovanje 25-letnioe obstoja podjetja in tisočega po voj neizdelanega avtobusa.