Poglejte na feevillce poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih • delavcev^ Ameriki. Telephone: CHclaea 3-1242 O— MjUIo Be»t—fc«r »th. 1»4» nt thm P—t Office »• New York. N. under Act mi Cvtgnm of March Srd, 1879. m ko* HA DAW DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO P06n NARAVNOST Rl I §VOJ DOM (IstumM :: Citajte, kar Vat raimf V« No. 248 — štev. 248 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 19, 1941— PETEK, 19. DECEMBRA, 1941 2Q mi Volume XL1X. — Letnik XLIX. jApftwn OBLEGAJO HONG-KONG ANGLEŽI ZOPET ZA . XiNii-i JAPONSKI ULTIMAT ZA PREDAJO. — VICTORIA OKRAJ V OGNJU. — BURMA CESTA BOMBARDIRANA PRI KUNMING Japonsko vojawko poveljstvo naznanja, dsi se je japonska armada izkrcala na otoku Hong Kong, kterega so Japonci oblegali že en teden. Angleži so dvakrat zavrnili japonski ultimatum, da sepre-dajo ter so se umaknili šele po ljudem 'boju. sta odrezana od ostale Malajske. V Londonu je bilo naznanjeno, da so holandske in avstralske čete zasedle portugalski o-tok Timor, da se ga ne bi Japonci polastili. Otok se uaha-Japonci so se izkrcali ob 10 ja 4.70 milj severno od Avstra- dopoldne in so pol ure pozneje zasedli lirib Jardines, ki je visok 1420 čevljev in se nahaja sredi otoka. •Japonsko ,}>oročilo pravi, da so .Japonci z aeroplani in o ooinbar-lirali nek japonski otok v sku-:.i Karolinškega otočja. I * rad no se tudi ,poroča, da so japonski bombniki bonjbardi-ruii Km iing, prestolico pio-vinee S\ ian, kjer se prične K.irma cesta, po kateri dobivajo Kitajci orožje in muniei-jo (»d -.vojiih zaveznikov. Vojaški < .'»jekti okoTi Kuminga so Odškodnina za padle vojake in mornarje Senatni finačni odibor je sklenil, da bodo sorodniki padlega vojaka prejeli zavarovalnino ali odškodnino v zneska $5000. •Ta amosek bo- izplača n v*»em o- niiii ameriškim vojakom in Jiiomarjem, ki so izgubili življenje od srede oktobra. Tedaj bodo dobili izplačan ta znesek sorodniki onili mornarjev, ki so izgubili življenje, ko sta bila potopljena rušik-a Kearney in Reuben James m ravno tako sorodniki vojakov in mor- Sedem nemških diviziji Rusi sledijo Nemcem na vseh vrst v azil. — Kavalerija bije zaostankarje. Mnogo vojnega materjala je bilo Zapuščenega za hitrejši umik. bili razdejani, da Kitajcem ne J narjev, ki so padli pri japon- ic mogoče vdreti v Indo-KLno Drugače pa s Kitajci ni skoro liikakili bojev. Palača angleškega governer-ja v Ilong-lvongu je bila porušena, k'^'kor tudi skoro vsa vladna poslopja. Japonci so prodrli na Malajski polotok že 100 milj in vsi cd močnega amglešfcega odpora so bile na obeh straneh izirube zelo velilke. Angleži so se umaknili od one reke do druge in drugo največje malajsko mesto Pe-nnng ter provinca "Welleslev f-kern napadli na Pearl Harbor :n vseh onih, ki so izgubili življenje, odkar s*e je pričela vojna 7. državami osišea. Italjani si sami prizadenejo rane iMosltovska radio postaja poroča, da se na ruski fronti Ita-Ij.ini sami ranijo, da so poslani nazaj v Italijo. " Italja umika proti^ zapadu in Ru-,-i se imajo boriti samo z zadnjimi stražami, katere pa naglo pokončujejo. | Nemških »aeropianov sploh ni več videti. Nemških topovs ni več slišati. Vse, kar se še sliši na fronti, je brskanje konj ter ropotanje tankov in trupov. Le včasih se sliši v daljavi grmenje topov. In ko ruski kavaleristi hitijo dalje proti zapadli, je včasih slišati reglja-njtf strojnic, kar pomeni, da je bil zasačen kak nemški oddelek, ki je na begu zaostal in .se .-kril v kakem gozdu. Dva dni so že tuji časnikarski poročevalci na fronti in Ame^ikanci potopili japonski transport Ameriške podmornice v japonskih vodah. — Mornariški department naznanja potop japonskega trai|sporta. — Hudi viharji na Pacifiku. Mornariški Apartment je [naznanil, la- že 1. januarja, čemur pa kon- Predsedriikovo delo Včeraj se je predsednik Roosevelt posvetoval z delavsko tajnrco Miss Perkinsovo, Wil-liamom 11. Davisom, senatorjem Thomasoin in člani komisije, ki ima nalogo doseči mir in neprewtano delo v industrijah. Konferenco je tudi imel z avstralskim poslanikom Ri-chardom Caseyem. Za poslanika na fvufbi je imenoval t>pruil-le Bradena. Podpisal je tudi odredibo, ki ,i>ooblaišča zvezne- Oeneralni major A. A. Vla-f-ov je rekel, da je rdeča arm-i-da, ki podi nemško armado skozi požgane vasi, trge in mesta in čez zmrznjena trupla nemških vojakov, (pripravljena popolnoma razbiti in uničiti nemško armado. Časnikarski poročevalci so vprašali generala Vluiso, kje se bodo po njegovem mnenju vstavili Nemci in bodo postavili novo utrjeno črto, na kateri bi niojrli vstaviti zmagovito rdečo armado. "Kolikor je meni znano, nikjer," je odvrnil VTasov. — "Sovražnika 'bomo zasledovali brez konca. Naše zasledovanje je vedno hitrejše in nemški odpor vedno manjši." Kot pravi Associated Press, ameriška in angleški časnikarski poročevalci, katerim je rusko vrhovno poveljstvo prvič dovolilo dbi&ati prvo bojno črto, poročajo, da niso videli nobenega znaka kake nemške zračne sile. Edini odpor, ki ga še no« 1 i jo Nemci, fo zadnje čete, ki branijo nmik glavne armade. ~ Ameriški poročevalec (Shapiro i piše o ibegn nemške \;ojske naslednje: "Ko smo se bližati fronti, vozee «e skozi Soltnečnogorsk, tO milj zapadno od Moskve, proti grmenju topov, s!kozi porušene vasi, iz katerih so Nemci zbežali eele pred nekaj urami, je aa'klicai nek ruski vojak : "Beže, da jih ne moremo dohiteti. Povejte Ajnerikaneein, da smo tepli, tepemo in bomo tepli Nemce vso pot do Berlina." Vozili smo se fekozi Moskvo po glavnih ulicah, skozi celo vrsto barikad in trtrdb iz jekla in cementa, ki so še preti nekaj tedni imele namen do smrti zdržati nemški naval. Tc u-trdbe so edini znate velikanske nevarnosti, "ki je pretifa Moskvi in jo je rdeča armada junaško odvrnila. Civilno življenje izgleda zopet normalno: poul-čne železnice in dbusi vozijo in le malo vojaških uniform je videti. KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS kupi ali vzame v dar vsako privatno -jahto ali motorno ladjo za obrežno olblast. Kprerrcljajo zmagovfto rusko ga blagajniškega tajnika, da armado na njenem pohodu in prišlo so že 45 milj dalje proti zapadu. Vsepovsod leže razbiti nemški tanki, topovi, truki, oklopni avtontobili, vozovi, nrunicijski zaboji, jmške in drugo. Vsa pokrajina jo opustoše-na: hiše in cerkve porušene. V rmegu leži zmranjen vojak ali 3conj, čegar nose mole v zrak. Nad cefo pokrajino leži de-ibela snežena odeja. — Ko pride pomlad in bo sneg skopnel *—kaj bodo tedaj videle oči T Japonci izgubili 5 podmornic Japonsko mornariško poveljstvo je naznanilo, da se pet podmornic "posobne vrste" ni vrnilo z napada 7. decembra na (predloženo v Beli hiši predsedniku v podpis. Vendar pa je mogoye na podlagi dosedanjih razgovorov med izvedenci v raznih kongresnih odbojih že sedaj nekoliko »klepati o tem, kakšna ^bo tozadevna postava. Možje, ki izdelujejo novi ko v Pearl Harbor na Havajskih otokih. Japonci tudi priznavajo, da so izgubili lf> aeroplanov pri tem napadu. Poleg tega pravi japonsko mornariško poveljstvo, da je bilo v Pearl Har-borju uničenih .450 ameriških aeroplanov na tleli, 14 pa v znnku in da jo bilo poškodovanih voč aeroplanov. Ta trditev pa je v nasprotju n i>oročilom mornariškega tajnika Knosa, ki pravi, da je bila izguba na aeroplanih velika, da pa so novi aeropluni že prišli ali so pa na potu. amerlfiko mornariško pošto jan da v<*tt i TmčrT7 st> se prepričali, milja rde dolarjev; OSTato mi ori in -'icer: 1. Zvezni zaMadničar Mor-genhthau je predlagal, da bi se pd zaslužka odtegnilo 15 od- Zvezna vlada namerava tudi poviša-ti davek na gasolin, toda ta davek ne bo povečan, ker bo število (privatnih avtomobilov za čas vojne omejeno. Kot navadno, kadar je treba povišati davke, bo tudi pri snovem davčnem načrta povišan davek na tobaik in na opojne pijače. Povišan bo tudi davek na luksuriojazne predmete in rrajbrže bo tudi zvišana poštnina. Litvinova žena bolna Iz Washing o« a prihaja poročilo, ki pravi, da je go>]nt Ivy Litvinova, žena sovjetskega poslanika Maksima Litvinova pod zdravniško oskrbo v ruskem poskwu3tvu. Poročilo pravi, da je "resno toda ne nevarno bolna." Njena vročina znaša 304 stopinje in koža, ji je vneta vsled cepljenja v Singwpuru, ko je bili na potu v Ameriko. Resnica o današnji Hrvatski Ženeva, 8. novembra. (Hrvatsfki Glas) — Uredništvo "Hrvatskega Glasa", iz Winnipega nam je poslalo zanimivo pismo, ki ga priobcujemo: OSISCE HOČE UNIČITI SLOVENCE Ministrski predsednik jugoslovanske vlade v Londonu general Dušan Simovič je vložil pri zavezniških vladah protest proti smrtni Obsodbi devetih Slovencev v Trstu, od katerih jih je bilo že ipet vstreljenih. (Simovič pravi, da je Italija s tem procesom samo hotela pokazati, da &0 Slovenci v njenih mejnih izdajalci, v resnici pa je s tem samo pqkazala, da hoče nadaljevati svojo politiko, da uniči Slovence. **Te eksekucije so samo nadaljevanje te politike, '* je rekel Simovič, ki v zvezi z nemškimi dqportacijami, efksekuci-jami in ropanjem ,po Sloveniji, feamo'kažejo, da hoče osišče popolnoma uničiti nnali, žilavi in kulturni narod, ki se je stoletja branil germanizacije. "Kadar pride dan plučila, dvoglavega zniajju tedaj bom prosil svat, da ne pozabi zločinov proti Slovencem." Japonski konzul aretiran v Chicagi Na povelje državnega department so zjvezni tajni a-•genti 'FBI aretirali Kiagačiro Ohmorija, poslujočeiga japonskega generalnega konzula v Chieagu, III. Zajprt je v svojem stanovanju in obiskati ga smejo samo z vladnim dovoljenjem FBI ter vojaški in mornariški častniki. Konzularni urad je bil {pečaten. za- i'Ker vem za veliko lu upravičeno zanimanje za kar se pri nas dogaja, si dovoljujem sporočiti Vam nekatere podrobnosti iz Hrvatske, a zlasti iz naše dalmatinske Hrvatske, ki vats ibodo, mislit i, ne samo zanimale, temveč listu tudi koristile v borbi, ki jo danes vodite v svetil svobode in ."loveča n stva: Hrvatske šole zaprte Pravkar sem izvede i, ila italijanske oblasti letos sploh niso dovolile odpiranja naših o-snovnMi .šol v — kakoi jo Italijani imenujejo—klasični Dalmaciji in da pritiskajo na starše in otroke, na starše naj otroke vpisujejo a- italijanske osnovne šole. Kot Hrvat Iz La I -inacije mislim, j poroča neki abi-turijent, ki si jeipoic^kal službo, ko je zvedel, da univerze ne bodo odprli. Ne vem, če Vam je znano, da so matuianU" v Hr- vattski na koncu šolskega leta namesto polaganja mature dobili nekakšna 'častna iiKituri-tetna spričevala': da bi se pozneje v življenju lahko spomnili ustanovitve 'neodvisne Hrvatske pod okriljem 'velikih prijateljev' Mussolini ja in Hitlerja. Globoko sem prepričan, da Italijani z zgornjo odredbo ne bodo mogli odtrgati od naroda ne ene same hrvatske duše, s takim barbarstvom. Mislim, da bi bilo preblago reči, da .so Ita- nckaj manj kot dvemi meseci, imel guverner Dalmacije Ba-laniui pri i*a<žzorstvenem potovanju, ki ste ga pa prejko-ne že sami opazili Po pisanju tukajšnjih listov je med drugim rekel tudi sledeče: Neumni so tisti, ki mi-slijo, da se bo v teh krajih kdaj povrnil stari režim. Dalmacija je bila in bo ostala italijanska. . ." Italijane vodijo od vseh strani v Dalmacijo Človek bi se moral taki izjavi samo smejati, če bi ne vedel, da bodo oni res napeli vse svoje sile, da bi s svojo seda- ljani naivni, Če mislijo s takim „jo upravo dali prvemu delu ponašanjem napraviti iz Dal-ni-aoije tisto, »kar so 2.'i let skupaj delali z Istro in Gorico. Zdi se, da fašistični urejevalci nimajo sploh nobenega sjiomina na zgodovino, ko pozabljajo, da njihovi predniki niso mogli ne le nikogar pridobiti za .sebe v Dalmaciji v času triletne zasedbe po koncu prve svetovne vojne, temveč, da so se vsak dan bolj osovraže-vali ter pri upravljanju imeli velike težave in neprestane "Dalmacija je italjanska, ostala bo i tali j anska Pri tej priliki Vas bom opozoril na govor, "ki ga je pred zasedene Dalmacije čim bolj i-talijanski videz, ne izbirajoč pri tem sredstva. Kot dokaz za to vzamemo sledeči -zgled: junija seni zvedel, da je v Split sam prišla skupina italijanskih priseljencev. Oseba, ki mi je to pisala, je izrecno pristavila : "Split ima sedaj več kot 70 tisoč prebivalcev, brez vojske. Iz Italije-prihajajo cele rodbine, a i z Beograda, Zagreba, Knina in drugih mest prihajajo Italijani, ki so doslej tam živeli." V pondeljekovi številki bo pisatelj tega pisma . rav-Ijal o lakoti, ■■/. (A Oorpornttee). mak H*President; J. Lopat*. Sec. — Plač* of boste«* of the MrpoMtla« ud addreoM* of tbOT« offlcera: 21« WHT 1Mb BTKIR, NEW TORK. H. Z. 49 th Year "»lna Narod«" la leaned every daj except fiotordm. Buwlajl and BoUdaja. Bnbecrtptloa Ytm.Hr M— Et četo leto velja llat aa Ameriko ta Kanado «6.—i aa pol leta $S>-*} ■a ietrt leta SIJO. — Za New Zork ao celo leto n^=S aa pol lota I8.N. Za laoaematro oa oelo leto 97.—; aa pol lota IMO. "Oloa Naroda" lakaja imkl dan Ini aobot, nedelj ta praanlkov. "flLAB NABODV tli WEST IStfc NSW IOBK, H. I. -IMS Otok miru sredi viharjev ZAVEZNIŠKA OFENZIVA SPOMLADI Vsled vodno bolj ug-odniih poročil z raanih front so vojaški krogi v Washington« mnenja, da *bodo mogli zavezniki prihodnjo spomlad proti drfšavam ORižea na vseh frontah pričati splošno ofenzivo. Vendar pa je potrebno, da sla za •pomladansko ofenzivo izpolnjena naslednja dva pogoja: 1. da Združene države v vedno večji množini izdelujejo aeroplane, tanke in drugo orožje ter municijo, in 2. da na nobeni važnejši točki zavezniške front,«* ne pride kaka večja nesreča. Da so zavezniški vojaški izvedenci prepričam, da bo sedanji) vojna prej konačna, kot p«a je .bilo pričakovano, je dal povod nepričakovani in nenadni preobrat na ruski fronti, kjer fo se Nemci najprej pričeli umikati na južnem koncu fronte, od Ro&tova, nato pa se je pričet splošni umik na 2000 milj dolgi fronti. - -- Še pred enim tednom je bil uradni Washington zelo o-prezeu, za- r Ruska protiofenziva se je pokarala nenavadno močna, kakoi^iitro je nemška ofenziva nekoliko oslabela. Nemci so tedaj mIo oddaljeni od kakšnega petroleja in so že tudi izgubili vsako up«nje, da bi kdaj mogli dospeti do njega. Zato bodo skušali priti spomladi do Kavkaza po južni poti — skozi Turčijo. Ce ne bo šel de*ž, pravimo. Portugalska je prav za prav čudna dežela, ima komaj 7 milijonov prebivalcev in meri 92 tisoč kvadr. kilometrov. Nastala je tako rekoč slučajno in je bila za čas prva pomorska sila v Evropi, nato pa je bila najbolj pozabljena evropska država, zdaj pa se spet trudi, da bi našla svoje mr-sto med velikimi državami. (Njene kolonije^ zlasti dve najvažnejši Angola v Atlantskem oceanu in Mozambik ob Indijskem oceanu v Afriki, kakor tudi nekaj kolonij v Aziji, naselja Goa, Din in Dnanao v Indijk Macao v Indiji, pričajo o veliki politični tradiciji Portugalske kot pomorske in trgovske oblasti. Portugalska je značilno di-nastična dežela. Medtem ko so skoraj vsi drugi izšli iz plemenskega' sorodstva, nakar1 je sele sledila zedinitev pod enim vladarjem, je naredila Portugalska to pot narobe. Iz majhne kneževine je nastal narod. Prav do 12. stoletja je bil kos zemlje ob Atlantskem ooeanu, 'ki so m» Rimljani rek /Ji Lat sitania— in Luzitanijec je še zdaj.slikovito ime za kakega Portugalca — Je del. Pirervej skega polotoka, ki ni bil v sebi niti Še zedinjen. saj so imeli jug v rokah Mavri* na severu pa so vladali krščanski španski knezL Tri krščanske province : Navara. Aragon in Kas-tilija, so bile začafmo združene pod žezlom kraljev Fernanda I. in" Alfonza VL Francoski prino grof Henrik Burgundski iz družine Kapetingov, ,se je oženil s hčerko kralja Alfonza VI. ki je dobila za doto zemljo med rekama Minko in Duero, z ir*e«-tom Porto, ki se je proslavilo z portskim vinom in dala ime celi Portugalski, Henrikov sin Alfonz je nato razširil oblast daleč na jug, zasedel je Lizbono, ki je odtlej gl-avno mesto Portugalske, pobil je maverske kralje, ustanovil je vojaški red za odlikovanje Avis in j-1 sklical v Lamegu velik državni Zbor, cortes imenovan, kjer je država dobila ustavo. Tako je let« 1140, leto ustanovitve Portugalske, ki torej zdaj lahko obhaja 800 letnico občanka. Zaradi ugodne lege ob Atlantskem oceanu, je posta>la Portugalska v 33. stoletju izhodišče za rs zna odkritja ob afriški obali, ki jih je zlasti pospeševal Henrik "Po*fon55ak" in ki sorbila leta 14&S, Sest let po odkritju Amerike, kronana po Vascu de Gamiu. ki je kot Novi aeroplazil proti tankom V sedanji ofenzivi so Rusi poslali proti Nemcem nove močne aeroplane, ki so največ odgovorni za toliko razbitih BunTšfrih tankov. i vi Ti aeropkini imajo močno jelk leno oklopno ploščo, katero more predrpti le krogla naj-flnočnejsega iptoftvzraČnega to- v. j A e rop lan je lahb-k in 1 zelo (K M h* en in more leteti nizko 500 čevljev, tako da ga sovražni lovski aeroplan ne more doseči, ker ne more leteti tako nizko. (oborožen je s 'topom, če-gar izstrelek prebije oklopno ploši-o- vsakega tanka. Pilot nuna prav natančno pomeriti cilj. Bombe ne v rž o j pa skupino tankov, temveč samo n i en tank. Te aeroplane izdelujejo Rusi v tovarnah, ki so zelo dalee od fronte, kamor nemški bombniki ne morejo priti, Potres na Formozi Japonsko ministrstvo za prekmorske posesti je nazna-hHo, da je bilo pri hudem potresu v sredo na Formozi u-bitih 319 Jjudi, 437 pa ranjenih.' Porilšenih je bilo 1768 his. Minister Snoj •e je vrnil y Ameriko Včeraj popokLne se je s Clip-perjem iz Londona vrnil slovenski minister Frano Snoj. V .Londonu je bil skoro dva meseca, 'kjer je imel važna posvetovanja z ostalimi jugoslovanskimi ministri. < 'asnikarski poročervalci so ga na La Gua-rdia Field obkolili in .ga prositi, Aa jrm poda kako izjavo, toda minister Snoj jim je samo odgovoril, da bo dva meseca ostal v New Yor-ku in Washingtonu. v man iskal v Antiljskem morju. Odkritja Vesca de Gamo so Hremenila Portugalsko v prvo JERRY KOPKIVŠEK In njetor Tereikdu Polka Na planlncah—valček Št*. M 575 In DUQLESNE UNIVERSITY TAMBURICA — itv. M 571 Za toz. cenik .in cese plošč Be obrnite ne: JOHN MAKSICB In«. Wert 4 2nd Stred. New York pomorsko silo Evrope. Obale Afrike, Arabske, Indije, Mala-ke do južne Kitajske, dalje Brazilija, so bile v njenih rokah in «0 dale trgovsiki monopol za miK^e dragocene dobrine. To stanje velesile Portn-ga'>sko pa ae je na mah končalo. ko je leta 1578 mladi kralj Sebaetijan v neki bitki v Maroku izginil brez sledu. Ker ni zapustil nobenih otrok, so se začeli spori za prestol, ki jih je šparatki kralj Filip II. k<*t močnejši, končal sebi v prid. Portugalska je kot samostojna država za 60 let izginila z zenv djevida. Špansko nadvlado je pa pnclbivaMvo občutilo kot hudo breone in so bile večkrat prekucije. Slednjič se je leta 1640 uprl ves narod, ki si je izbral pravilnega prestolonaslednika, vojvodo Branganfckeitega kot Joa IV. -za kralja. Med Špansko .nadvlado je Portugalska iagralbila veliko kolonij. Tudi obnova njene samostojnosti, ki jo bodo zdaj kot 300 letnico skupno oibbivjali z 800 letnico oibftfoja, ji ni vrnila njene nekdanje državna veličine. Tako je zgodovina Portugal--afce skozi več stoletij zgodovina propadanja. V 18. stoletju in v začetku 20. stoletja so bile večne nevolugfte, državljanske vojne in prekucije vseh wist. Leta 1910 so prepodili kra4ja Manuela in so raaglasili republiko. Vendar je adaj 14 let nemoten mir v državi, ki je bila dotlej znana kot ognjišče nemirov. Leta 1926- je general Comez da Coata, slično kot č&ž 10 let nato general Franco v Španiji, po kratkih pouličnih bojih razglasil diktaturo in čez nekaj eaea je postal general Carmona državni predsednik, kar je .še zdaj. Pravi diktator pa že dolgo ni več gea&era^ M je le za zunanji videz, marveč mož, ki se ni prav nič udeleževal prekucije in ki so ^n ga šli generali iskat kot strokovnjaka, bil je še mlad profesor univerze Coimlbre, namreč dr. Antonio Oliveira Salasar. Salazar se je izkazal kot Odličen finančni genij. Opravil .je izredno umetnino, namreč to, da je uredil portugalske finance. iki so bile zmeraj narobe. Po njegovem prizadevanju je Portugalska plačala 3 urili-jarke eskudov dolga in ima še prcfoitek. Salazar j?, postal kmalu prva oeeba v državi. Dal je vladi stanovsko ustavo in je bil prvi diktator, ki je ustanovil propagando za državno politiko. Štiri leta prej, preden je dr. Goebbek v Nemčiji prevzel svoje ministrstvo za propagando, je v LWbohi Salazair-jev zauppnik, ibivfii lirični pesnik Antonio Fierro, ustanovil v Liaboni prvo ministmtvo za propagando. Gorska žel f rm ica pelje strmo navzgor na grič, kjer je njegovo moderno ministrstvo. Odondot je prekrasen raogfed na Liaibono in pristanišče, kjer so nove oklopne križarke, ki jfh je daia nova i vlada zgraditi v mislih na ne- Give the gift that signifies America is not to be caught napping. DEFENSE BONDS STAMPS kdanjo pomorsko oblast Portugalske. Notranjost ministrstva je čim najbolj moderno opremljena, ondi so radijski aparati, kinematografi in predvsem veliki plastični zemljevidi, ki hočejo zlasti še povedati, da ima Portugalska tudi kolonije in da ni najmanjča oblast v Evropi. "'Portugalska ni majhna država,* * je bilo prvo propagandno geslo, ki si' ga je izmislil spretni minister Antonio F.:r-ro. In odtlej se taka gesla širijo med ljudstvom, fotografije krožijo -6koli in celo davne ljud ske balade "Fades" so za to, da opevajo slavo "nove države." ■ » ' • Tudi v inozemstvu nabira Portugalska pristale ža svoj novi režim. ' - Že od začetka 18. stoletja je Portugalska trdno zvezana z Abiglijo, ki ni bila navzlic revolucijami nikoli prekinjena. Nasprotno je postajala zmeraj bolj trdna zlasti še zaradi gospodarskih ZVCflt. Ta razvoj se je začel leta 1702 s tako zvano pogodbo Methuen, po kateri je Anglija dajala Portugalski tekstilije, ta pa Angliji portugalsko vino. Glede na svoje bogate kolonije pa se Portugalska zaveda, da se more zanesti le na pomoč Anglije. BOŽIČNE PESMI NA RADIO. Newyonski pevci bodo v torek, 22. decembra peli- na največji radio postaji WEAF (Xationail Broadcasting System, 660 kc) od 6.30 pa do 6*45 zvečer. V t-af namen so »e združili pevci in pevke cerkvenega zibo-ra slovensk,?- cerkve in pevci "Slovana." Zbor se Je že dobro izvežbal in je tipati, da bo tudi dobro, zapel. . IZSTRELJENI NEMŠKI AEROPLAN Ruski vojaki vlečejo izstrelje tii nems&i aeroplani z reke na fronti pred Moskvo. Pošljite božična darila zgodaj Poštna upravta. opozarja jasnost, da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih po-siljati. Pošta priporoča geslo: Kupite sedaj, " skrtmo zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, odpočljite pravočasno. Generalni poštar je nazna* nil, na Božič, 25, decembra postni uradi ne foodo odprti in da pisma in druge poštne pošti jatve ne bodo dostavljene naslovnikom. ; Zato je potrebno, dm vsakdo pošlje božične dopisnice in zavitke pravočasno, da j Si .bo m o goce strankam dostaviti pred boŽBcnem dnem. ■ if J .i 1 I , m,j, Eojakt p rotimo, ko po&ljejo n narodnim*, da se poslužujejo — UNITED 3TATB8 oalroma CANADIAN P08TAL MONET ORDEK, ako ie vam b priročno Ali ste feili Že v New Yorkn. •Sum in ropot je tak, da ni mogoče tujcu doigo ga prestajati. fc»ele polagoma ga se privadi. Po 2 zjutraj pa ogrne mesto smrtna tišina. Ob sedmih zjutraj se pa zopet mesto vzbudi in v stopnjah zopet vzivi. — V sredo so imeli preistiušnjo s sireno, ki je bila postavljena na vrti elektrarne na iztočni 40. cesti. Vse je čakalo, da bo oh štirih popoldne napravljen e-lektrični stHc m da bo sirena zatulila alarm, H 'bo porabljen v slučaju zračnega napa-tia. župan je misJil, da se bo slišalo do mestne hiše. Posebni aparaft je bil postavljen na Long Tslandu, da bo vjel zvok sirene in da bi s- tem izračunali moč iai daljavo, ki jo lahko doseže. Vsi smo zaman čakali. Tri DAJTE KNJIGO ZA BOZlCNO DARILO ffimiiiaiimram : V slovenščini spisano : L"*1""!' L:: :-. 1?- 1 « 1 ZI VI VIRI Spisal IVAN MATlClC Trije »veti večeri Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolglL poglavjih opisanih trlnajat rodov aloremkeci Da roda od davnih poMkmr v starem alovanatvu do danafinjega dne. Knjiga Je verno sroalo na&ga *vljenja lu trpljenja, In kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve* kot n»U more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. • 13 POGLAVIJ — 418 STRANI V P1JLTNH VEZANO Cena *2. Pnttnlna platans v »tam V angleščini spisane BOŽIČNO DARILO za MLADENIČA, KI SE ZANIMA za TEHNIKO THE NE W ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na Steven« Institute of Technology t angleščini GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje si morete dobiti a knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angle£čini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokale temeljna dela mehanike. Razlogi vse natanko, kar mora znati najbolj*! mehanik; pojasnuje vi*>rabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Poufl vas, kako Je treba vporabitt načrte (blue prints) ter vam tndi daje mnogo računskih tabel, da morete pospeiitl svoje delo. Ne glede na to, ali ste Se le početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in risb. r>7C sfrnui. trdo vezana knjiga stan* Samo $1.98 Knjiga za lovce, ribiče in ljubitelje narave IZŠLA JE NOVA KNJIGA V AN-GLEŠflNI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM Dvojna misel se prelepo druži in spaja v božičnem času; prva je naravna misel zknl&kegia sončnega preobrata, kakršna se je pojavljala v starih poganskih č&fih kot kult naravi druga pa je krščanska misel, spomin na rojstvo Gospodovo kot praznik nadnaravnega pomena. Že stari Rimljani so nekdaj tudi v naših krajih .praznovali svoj božič s tem, da so •častili sončnega boga Mjitra. NJjegovo čeačenje je postalo zaradi stroge askeze, vdržnosti in vztrajnosti v prenašanju težav vojaška religija. V vseh deželah, tudi v naši ožjji domovini, povsod, kjer koli so se bili Rimljani naselili, so postavili templje bog« Mitri. Tako na primer se nahaja še dandanes v podzemeljski jami "Mitu Črnomlja v živo skalo vsekana Mit«ova podoba; mladenič kle-"či mu biku, kateremu zabada nož v tilnik, ob strani stojita dve osdbi, ena s pozdignjeno druga s povečeno bakljo, pred-'s4avlja»joe vzhajajoče solnee. Že Rknftani so praznovali spomin tega božanstva na dan 25. decembra kot "dies natalis invicti" rojstni dan nepremagljivega boga. Njegovi častilci so se zbirali v podzemskih jamah, rovih in skrivnih votlinah. Mitrovi templji so bili bajno rsta?vetijetni in okrašeni. Verniki so se zbirali k daritvam. očiščevanju in bogoslovnim obredom, ki so jih opravljali pogosto do razvratnosti. prava luč sveta a soncem, njegovo delovanje z zmago svetlobe. Pri naših slove so pa ljudje sami poškropili z blagoslovljeno vodo. V naših krajih se je ohranilo • j ,, , MHtrovo čeAčenje do!*o časa>ato Pa je dnKQna ***** k AMEE1CAN WILD LIFE V knjigi je natanAio popisano Rv-Ijenje posameznih Šivali, živetih na mbem. v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo tn njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda Je slednjič iz&la v eni Mmi knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z nfltkat bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi aafitete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti tele strani, ter fans 778 strani. Velikost knjige j* » x 6 infer. Knjiga opisuje sesavee, ptf*e, ribf, ki* kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 iitatgiiimititimtingiiii:™ csMcutgiaujiigBiu! nnnms gn'uir :"iai!!tiii:r:;^t8tt Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 Went 18th Street New Y«rk tudi še potem, ko je poganstvu že davno odkke.nkalo. X«aoad-Uje pa je bil " nepremagljivi*" •Mitra v cndar premagan, njegovo čeačenje se je spremenilo krščanski božič, njegov praa-ni«k v rojstni dan Zveličarjev. V nekdanjih rinurkih pokrajinah in deželah ob Donavi in njenih pritokih so s»e naselili Slovani. Tudi ti so prinesli s »eboj kuh narave, njihovi naj-pomtmlbnejši prazniki so bile spremembe letnih časov. Med njimi je bil tudi božič, mladi bog, mlado sonee, ki pridobiva na moči, ko z^ične -dan rasti. Ta praznik jim. je bil skrivnostni dogodek, navdaj?^ jih je z ivponi na srečo in blagoslov o»b novem mladoletju. Na badnji, *veti večer je hišni gospodar posekal mlad hrast in ura ob-sekal veje. Hrastov panj, bad-njak, je oblil z vinom, obsul ga z žitom in položil na ognjišče, kjer je počasi dogoreval. Pri tent je izgovarjal skrivnostni? besede. Badnjak je bil starim Slovanom simfbol boga Perana, ki kraljuje v oblakih, pošilja blagodejni dež in užiga nebeški ogetaj. Od njega so pričakovali sreče in hkugostanja v prihodnjem letu. Bili pa so tudi prepričani, da se pojavljajo in gibljejo ta večer v naravi skrivne, neznane sile, človeku prijazne in sovražne. Zie sile so odganjali z devetere vrste lesom, plašili so jih z ropotom in vpitjem;,. Svojo usodo v prihodnjem letu so skušali dognati iz vode studenčfcice, vz zrrerad na nebu itd. Starodavni naši predniki so združevali najrazličnejše šege in navade s praznovanjem božiča. Na te starodavne navade, ki jih podobne opažamo pri \*eh narodih, n« tak naravni temeij, je krščanstvo postavilo svoje božične praznike. Cerkev je ta praznik hotela nasloniti.na starodavno pogansko, čefičeaje sončnega preobrata, dala p* mu je višji, nadnaravni toročaa ^ski pomen. V lxri&enih obredih ter šegah in navadah se primerja Krištofi, 7,1 m era jedla. Valvisor pi«% tudi o tem, kako so hodili davni predniki na sveti večer m^d polnočnico za oltar poljubovat kateno, ki jo imrnu;e "bo^chia naiseza.,, Kadar je bil sveti dan na petek, so ljudje po pol-nočnici hitro tekli domov, jedli meso in potem vlekli otroike za ušesa, da bi. si zapomfnili, kdaj so smeli v petek jesti meso. ' Valvasor nam poroča v svoji zgodovini tudi o koledi. ki je bila stara poganska in tudi slovanska sega ter je trajala od božiča do sv. Treh kraljev. V Valvasorjevem času so še hodi li od Miklavža do Svečniee £an-tje In mfcžje v skupinah po šest, pa tudi do petnajst po vaseh ter peli od 'hitše do hiše posebne priložnostne pesmi in pobirali darove. Nahrani denar so hranili do Svečnice, potem so pa kupili voska m naredili mnogo tankih svečic. Spletli so jih po tri skupaj in navezali vrh visokega kola, da so Visele navzdol, kar je bilo podobno košari. Vse je bilo okrašeno s svilenimi, zlatimi m srebrnimi trakovi, zvezdami itd. Taik kol je bil pogosto tako širok, da eta ga komai dva moža obsegla.' Večkrat je nastalo hišnim bogovom. Ta pradavna narodna vraža se je ohra nila deloma še dandanes v nekaterih jugoslovanskih pokra jinah. Tudi v Istri so imeli ljudje v adventnen* času staro nava1-do, da so zahajali k zomicaim. Narod je pa tam zelo ubog, saj mu je kršna zemlja trda mačeha. Zato se je mnogih občinah v ta namen odprla občinska blagajna In starešina >e plačal na ime občine sv. maše. Na predbožični dan, ki so nro rekli "vilja" *o začeli duhovniki že zgodaj, takoj po zornici blagoslavljati poslopja Vsak gospodar je dal župniku po opravljenem blagoslovu ne* kaj krajcarjev. Ta dan so ljudje zaužili z ju trsa črno kavo, nato"kozarček žganja, popoldne pa je bila velika pojedina. Tn so morale biti na mizi najmanj tri vrste rib in še razne druge jedi Vsa jedila so moral?.' v olju plavati, saj je 'bilo tam olje doma Pri imovitejših gospo dar jih ni »vnela manjkati nobena vrsta jedi; vsak goopodar pa si je prihranil za ta dan sodček boljšega vina tudi če ga je že poprej od pridelka od-prodal. Mlado in 6taro„ vse se je veselilo. Kot narodna jed so sloveli "fanelji" podobni kranjskim krofom. Vilja brez fancljev je bila kakor «nrrt o-oetova v hiši. Celo reveži so si ns kakršen način pomagali, da bo priSli do fancljev. Tako eo 1st rani pri jedi in pijači čakali rojstva Z v e 1 »carjevega. Tudi v Istri se je nekdaj ob- "Cesta s< setih črn99 Vsako velako mesto se hoče ponaSati s široko, lepo, repre-caen/tativno cesto, kakršna je " Dart) el Airibein" — Cesta sti-rid: dni — ki sicer ni lepa in ne vodi m»n*o zelenih vrtov ter hiš, a je široka eelih 12 km. To je cesta, ki gre skoei zapadni Egipt ter veže Sudan s spodnjim delom te dežele. Ti soČ4etja se je po njcj razvijal promet med obema deželama, trgovinski promet z mrtvim, a tudi -živian blagom — s s užnja Tisoče in tisoče teh nesrečne že v so gonili nekoč kakor živino po njej. Danes nimrv ta pra ?tara prometna žila sicer nobenega pomena več, žele-znica in avtomobiU so izrinili nekdanje karavane, tod« ce»ta ni izginila. Sledovi milijonov nog, ki so stopale tisočletja po njejt *o ise vtisnili v zemljo in še (lanes vodijo ndStete steze po kalnih tlefti, tako da je smer stare ceste spoznati že od daleč. Na nekaterih mestih gredo steze v širini 12 km druga poleg dru ge, prihajajo iz breabrežne puščave in izginjajo v brez. (brezno puščavo. Danes je Da it) el A rde m skoraj pozafo-Ijfna, ni pa izključeno, da bo v Miižnji bodočnosti igrala še kakšno vlogo. Madžarski raziskovalec grof Almasv si je zastavil nalogo, da doseže ve« potek »tare oeste. Kakor pripoveduje sedaj v svoji knjigi 44 Neznana Sahara'*. irtu je to s pomočjo avtomobilov in letal tudi uspelo. Na širne daljave je bilo razločno videti sledove Ceste štiridesetih dni. na drugih mestih pa je že izginila pod pesek. A tudi na takšnih krajah je bilo dobki njene znake: Darb el Ar-dein je namreč v vsej svoji dolžini mnogih sto kilometrov dobesedno posuta s kostmi ljudi in itve4L, ki so stopali nekoč po njej in so po poti iz tega ali Razveselite ] i * -.«• 11 za Božič a svojega prijatelja« Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vasem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mti bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda." Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta narotilni listek [ :4GLAS NARODA", | 216 West 18th St, New York Pošljite za na naslov: - meseca (cev) 44 01as Naroda" Moje ime je: Moj naslov: j Tukaj priložim M. O. za hajal spomin na Kristusovo roj^vo s polnočnico. V poznej-;"^^ razloga prenehal i'' žive-_ , ^ ^ ko ^ tjudje pn-)ti Tisoči in-tboči so na njej šili letih hajali v eerkev preveč dobre volje, in prehudo sladko ginje-Yii, se je t« navada opnstila in se je praznovala cerkvena slovesnost ob štirih zjutraj. Navzlic temu je bila taka "polnoč, niča" bolj slovesna kakor katerakoli draga« sv. maša v letu. Tsko je l*il v neki istrski župniji organist, ki je obožiču orgijal in pel, kar najbolje je mogel, poleg tega pa so zvonk-Ijali zvonci in bobniči bobnali da se je razlegalo daleč na o-krog. Vaški fantje so prinesli na k or z vodo napolnjene ko-karoe. Med orgijaniem so fantje vtikali pi&Čalke v vodo, piskali nanje in tako giasno žvižgali, da je letelo skozi ušesa. S tem so hoteli posncimjati ptičje petje in žvrgolenje. Po maši je bilo darovsnje M»ožnar je postavil na oltar jer-bas. Vanj pa so polagale dekleta in žene darove, jabolka in pomaranče A ti sadea so bš-li mnogo vredni, ker so bili na-bodeni z deseticami. Dekleta so med seboj tekmovala, katera bo imela bolj posrebrene pomaranče in jabolka. Ženske so si oblekle za božične praznike umrli od žeje. od gladu ali pa od roparjev in njihove ko^i so ostale tam. Vaa cesta je v vsej svoji dolžini in širini silovito pokopališče. Na krajih, kjer je na videe izarinila, zadoefcuje odkopati vrhnjo plast peska, da se pokažejo kosti bitij, ki so tu sklenila svoja živTjanja. T.? kosti, so najeanesljiivejS •kažipot, ki si ga moremo militi. ADVERTISE FN "GLAS NAROD V g Pričnite pošiljate dne--- [ Za. 4 mesece $2.— | Za pol leta $3.— ; Za oelo leto $6.— _ _ __ ^ ^^ | ZABA BEG, JASNOVIDEC IN PUSTOfcOVSC. Jasnovidec, osvajalec žensk, slepar, pustolovec in zločinec, vse te lastnosti označujejo 35 letnega turškega državljana-Zara begp ali Kaltahtana, ki je stal nedavno pred kazenskim sodiščem v Bruslju. Lani pomladi je žare? njegov obraz po v«eh ulicah belgijske prestolnice. -Zara beg zna odkriti vaše najskrivn^je misli in želje. Lepaki so oznanjali, da je Zara beg izredno nadarjen jasnovidec in da lahko pove vsakomur, kakšne ^krbi ga tarejo in kakšna usoda či okradene dame in ju dala takoj aretirati Zagovornik je pred sodiščem med dragim trdil, da je Zara beg študira? filozofijo na cari-igrajs&i univerzi in da je bil gost visokih gospodov v Turčiji in Egiptu, med drugimi tudi kralja Faruka. Navzlic tem *4zvezam** je bil pa obsojen na dve leti prisilnega dela, oleset minut pred desetimi je rekel mladi Švara: "Skoraj bo čas, da si poiščeva prostor. Nadvojvoda, se odpelje sicer najprej v Filipovičev tabor in šole odtod v mestno hišo, a kmialu po rleisetih bi utegnil že . . ." Zadnjih br«ed Princip ni več slišal. Z vseh utrdb so zagrnili topovi. Kakor da bi ga bila prešinila električna }*>kra je planil Svara proti spalirju, da bi se postavil v vrsto. Princip je hitel _k Latinskemu mostu, kjer je hotel pričakati prestolonaslednika. Stopil je v vrsto in potipal v žc-pih bombo, pištolo in strup. Pomfi«lil je: 'VMSmo nekaterih Lzm d nas se bo peljal, preden pride do nw. Mimo koga le? Kje Moji Of.tbrinovič in kje Ilir? Misli se mi mešajo, ne smein biti tako razburjen. Bistro oko moram imeti in mirno roko. X. morem se brigati za druge. ' Bombe ne bom vrgel Jubilej čudaške oporoke Leta 1890, torej pred 50 leti je umrl madžarski advokat Ja-noš Farkaš, star 79 lot. Bil je star *amee in zapustil je oporoko, ki je še zdaj preki dvojici nasproti pa general Potiorek; zraven šoferja je sedel lastnik avtomobila, grof Harraoh. V treh vozovih ki so sledili prestolonaslednjkovemiu avtomobilu, so sedeli pri-'>očniki m nefcarj drugih častnikov. ' Sesti avtomobil, ki so ga imeli za rezervo, je bil prazen. Franc Ferdinand se je naporno smehljal in s pol ušesa poslu&al Potiorka, ki je živahno mahal z roko ter ikazal najznamenitejša- poslopja. Tudi Zofija se je z naporom smehljala. (Pred odhodom iz IlidŽa jo '•il r rano Ferdinand brzejavil svojim otrokom, da se veseli -videnja ž njimi. Pred?n je sedla v <*vtomk»biL se- je Zofija naglo pokrižala. Potem si je bila nadela prijazno se smehljajo obraz, ki je menila, da ga mora kot vladarica, dežele kazati prebivalcem. Peljala se .je po gLavarni mestu Sarajevu, ne zmagoslavno, temveč v strahu in grozi, a tega ni smel nihče opaziti, niti on ne, ljubljeni mož, ki jo je bil proti cesarjevi volji ki habsburški liiišni postavi na kljub posadil ob svojo desnico in jo storil deležno časti, kakršne se spodobijo samo vladarici dežele. Hrabro se je smehljala, itoda v očeh ji je prežal streh. Muslimanski dijak Mehroedbašič je videl ta strah in ni ustrelil, prešera Culbrilovič je ob .bližanju voz izgubil glavo in tudi ni ustrelil, učiteljski kandidat E|anilo Ilič je v žepu stiskal samokres m trepetal, tema «e ,uiu je delala pred očmi, nerazločno je videl vihrajoči zeleni perjanici dveh generalskih klobukov 1 otiorka, piestolonaslednika in ženo, ki je bila v beli obleki in si je držala razpet bel soinčnik pred dbratz. "Ne morem," je I lic pomislil. ".Ne m<,i*m. Še trenutek in bodo mimo — a ustreliti ne morem-." V naslednjem trenutku so ga avtomobil: minili. . Nekaj korakov dalje, ob Ouirvurijskem mostu, je stal črkostavec Cabrinovič. Sklenil je bil, da mora pri tem mostu nadvojvoda umreti. Namenil se je bil, da potegne bombo kakor .abolko lz žepa in jo zaluči v prestolonaslednika. "To je kaj preprosto," .je mislil saim p»i sebi. "Ne Princip, in ne- Gra'-boz, temveč jaz. ki me ošabneža prezirata, boim storil dejanje Zdfiq — venkaj z jabolkonrf!" V tem, ko je drčal mimo njega prvi avtomobil z županom •n vladnim komisarjem, je potegnil bombo iz žetpa, vsi, kar .lih ie «talo okrog, bi bili lahko videli, v*i detektivi in redarji bi bill 1 ahko videli, a nihče ga ni pogledal, \nsi so strmfeli v pre-Stolonaslednlloai in v gospo zraven njega ter ju spoštljivo pozdravljali m klicali "Živio!" _Cabriiwvič je vzdignil roko in vrgel bombo proti avtomobilu Franc Ferdinand in Zofija sta videla majhno črno rec, kakorj^ p rileteia pro.ti njima. Mia«li črni predmet je zle-rel Zofij! mftmo vratu in ga Obrsnil. Franc Ferdinand j? z gibom komolca odhil črni medmet, tako da se je stridjal na odprto streho voza in odtod na cesto. Šofer je pognal avtomobil naprej. V wslednjem trenratkru se je bomlba nekaj metrov za avtomobilom pod kolesi tretjega vaza razletela. {Nadaljevanje prihodnjič.) ki so prebili po cel teden in več z odprtimi ranami, v katere so se bile vselile rnušje ličinke v boljem stanju nego ranjenci, ki so jih negovali, jih prevezovali in jim razkuževali rane v laza netili. Pozneje so odkrili, da morte-jo mjušje ličinke brez tlrujre pomoči na presenetljiv način oznlravljati celo brezupno inifeirane rane, vnetja ko.«t-negii- mozga, izpuščaje, o žgal-nine tretje stopnje itd. Celo poškodb- pod vtplivom Roent-genovih žarkov so se po njihovi zaslugi ozdravile. Pred nekoliko leti je mladi zdravnik dr. Ijang v Bremenu prvič hotel in sistematično u-PoraJbljal ličinke zelene muhe kot "zdravstveno policijo." Z vso potrebno previdnostjo je prenašal ličinke na operacijske rane, ki so izvirale od kronične-s-fu gnojenja kostnerra mozga. Ko so žival ice opravile svoje delo, jih je spet jemal z ran. Pozneje so podobne poskuse z ličinkami modre konjske muhe delali tudi d-iugi zdravniki. Sprva so menili, da gre zdravilni učinek na račun velike požreišnosti ličink, ki so v ranah žrle odmrlo tkivo, gnilobo in bakterije. Danes vemo, da1 izločujejo same neko snov- ki učinlcuje zdravilno in pospešuje rast tkiva. Sedaj pridelujejo to snov v tovarnah iz eks trakta ličink kot teč:n preparat, obenem pa uporabljajo še vedno tudi žive ličinke za obravnavanje ran, dokler se ne bo pokazalo, kateri metodi je dati prednost. . ATLET KOT EKSEKUTOR. 'Zdi se, da romantika divje-sra zapade? še vedno živi. O tem nam priča p rimer manjše vasi v MJehiki. Tam so posamezna naselja oddaljena med seboj po več milj in se med nji-nri pogosto razširjajo pustinje. Dsivčni uradi nimajo tam lahkega dela. Pogosto ne morejo izterjati ničesar niti po več let. Ko eksokutor obišče farmarja, ga sprejme zelo vljudno, a navadno so obžalovali, da mu ne morejo postreči tudi z denarjem, češ. da je bila poslednja letina zelo slaba ter da so tudi povodnji napravile veliko ško- TRIJE SVETI VEČERI • (Nadaljevanje s .3. str.) ljake, poštene in zgovorne. Vsak fant si je izbral po enega oženjenega moža za nosa-ča. Na sv. Štefana dan agodaj zjutraj je vzel vsak izmed teh štirih izvoljenih fantov svojega- nosača k zajtrku. Nato pa so šli vsi skupaj po vsej župniji, kakor si so jo bili ž? po-j prej razdelili, nabirat žita, predi va, denarja itd. Vsak nosač je imel po več vreč s seboj za darove ,fant pa je imel mošnjo ali puščico za denar. Ko sta stopila v hišo. je fant pozdravih 4 3 X 4^4 inCev — 512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM — (St. 415) 2% x 4 Vi iačer — 384 inčev Cena 75e SVETO PISMO __________________ (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po sort o-značeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vim bomo mogli i njimi postreči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Bem fino vesano ..............JO v nanje vesano ........ .ft CATHOLIC POCKLT MANUAL ▼ fino usnje vesano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. do. Ko pa uradnika niso mogli pregovoriti, da hi odšel, je bilo vljudnosti kmalu konec in pograbili >o ga za ovratnik ter ga pivce j trdo postavili na ce-s^o. Xa ta način pa ni mogoče napolniti nobene blagajne. Za to so oblasti končno sklenile prijeti «?tvar od drugega" konca. Xajele so za eksekutorje može, o kakterih s ponosom naglf.wajo, da so nad 6 čevljev visoki, ter da tehtajo nad 200 funta v. Po poklicu so atleti in dosegli so že m)nogo uspehov in nagrad pri hokfianju. O e-nem izmed njih so trdili, da je bil iše lani ameriški prvak v dviganju uteži in da ga njegovi tovariši imenujejo "Tair-zan." Dobri farmarji so se zaradi tega zamislili in sprejeli vest o namestitvi znamenitega moža v komunalno službo s kislimi obrazi. . iniih. Bilo ja mmogo prego-jjo pripeljali v vas, so ji v po-varjanja in smeha, preden so zdrav streljali. Konj, ki je vo-dala domača dekleta kak g:oš, zil s'svečo" je dobil na komat hlapci in dekle pa kakšen krajcar fantu v mošnjo ali puSčico. Koledniki so imeli določene že vse liiše, kjer so spravljali nabrano žito in predivo. Xa šopek in novo rdečo, volneno in £krlasto Vobo, poleg navad-ne krme pa še pol hleba kruha. Zvečer so se fantje in nosači zopet zbrali, lepo sestavili 'sve- večer tistega dne so se sešli v^ilco* jo p:evezali z drobnimi sve-štirje funt je s svojimi nosači vjčicami, vpletli razne podobe, domači vasi pri isti hLši. ki.:r,šopke, trakove in druge okras-so imeli Msvečo napravi jati." ke. Hiša jim je dala večerjo PTIČJE PROMETNO OMREŽJE. Ornitologi so ugotovili, da ?e selitve ptue držijo nekih določenih poti, ki predstavljajo najbolj nenavadno prometno o-mrcržje na zemlji. Znanstveniki so ugotovili marsikaj nenavadnega o tem, niso pa mogli še dogn&ti, kako se ptice orientirajo. Ta orientacija se vsekakor ne ravno po očesa. Razen v januarju jn od srede maja dV> srede jmnija so te ali one ptičje wste stalno n>a. potovanju. Tropi štorkelj, ki so Obrane v pokrajinah severne Evrope, se družijo v krdela, ki postajajo v južni Evropi čedalje večja in ki letijo potem skopaj v Ilgipt. Toda v deželo faraonov ne p rihajajo vse Štorklje. Po (štorkljah in lastovkah so o-ipazovaJi, da obiskujejo dolga leta iste kraje v istih deželah. Lastovke si erradiio gnezda po-p-ostoma pod streho iste hiše, štorklje pa so navezane isto tako na isito gnezdo. . imeli Tam so pregledali Vse nabrane darove in prešteli denar. Med večerjo, ki jim jo je dala tista hiša, so se živahno rrzgo-varjali, kako je bilo na potu.i Na dan nedolžnih otročičev jim je dala hiša konja, pa so zvozili vse, kar so bili nabrali na sv. Štefana dan po župniji. Darovano blago se je pozneje prodalo na dražbi. Xa Šilve^-rovo jim je hiša zopet dala konja in voz, da so šli v mesto po "svečo" ki «o jo okrog poldneva v slovesnem sprevodu pripeljali domov Velika množica domačinov, mlado in staro vse je šlo "sveči" naproti. Ko so fantje pa so si naročili vina. Ves čas. dokler so "svečo" sestavljali, se je streljalo. Na Novega leta dan ob devetih zjutraj so "svečo" pogosto "nad,pol stota težko, vzdignili in jo slovesno nesli z godbo, zvo-iij?njem in streljanjem proti župni cerkvi. Fantje so pri takih prilikah poizvedovali in si izbirali neveste. V poznejši dobi je ta!ko koledovanje, ki je bilo nekdaj povsod v naši ožji domovini v navadi, prenehalo, ker je bilo pri tem pač preveč "ceremonij" ter se je od nabranih darov in denarja prove? potrosilo za zgolj priprave. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidna do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prlbra-olte nepotrebiiega dels ln stroškov, Vrs prosimo, da skufiate naročnino pravočasno poravnati. Poftljlte naročnino navavneai pn^ ali jo pa plačajte ua&en