METODIČNE  IZKUŠNJE
Problemski pouk književnosti

Novosti, ki jih je v šolsko obravnavo književnosti prinašalo predvsem tekmovanje za Cankarjevo priznanje (problemsko razmerje do umetnostnega besedila), so se v letih 1989/90 pokazale na dva načina:
1. v spremenjeni zasnovi ustnega dela zaključnega izpita iz slovenskega jezika, ko za prvo vprašanje predvideva razčlembo umetnostnega ali neumetnostnega besedila (odlomka);
2. v besedilih, s katerimi je tedanji Zavod za šolstvo preverjal znanje v prvih in drugih letnikih srednjih šol, ko so pri preverjanju znanja iz književnosti vprašanja ob neoznačenih odlomkih iz obravnavanih umetnostnih del.
Oboje pomeni tudi uradno uvajanje prvin problemskega pouka (tj. aktivnega dela z besedilom), kar pa samo po sebi še ne zagotavlja višje ravni pouka slovenske književnosti sploh. Problemskega pouka namreč ne moremo uspešno uveljaviti zgolj po delih (bodisi samo drugačno delo v razredu, drugačno sprotno preverjanje ali drugačen zaključni izpit), saj necelovit prijem kot kombinacija problemskega in klasičnega, t.j. reproduktivnega pouka, nujno pripelje do tega, da na koncu preverjamo tisto, česar nismo dali, oz. dajemo to, česar ne bomo preverjali, izid pa se lahko kaže samo kot pomanjkljivo znanje, kot neuspeh učenca in seveda učitelja.
Med reproduktivnim in dejavnim (problemskim) poukom književnosti je tolikšna razlika, da učenec, ki smo ga pripravljali na klasičen način (frontalni pouk v obliki predavanja ali celo narekovanja, literarne šolske naloge ter ustno in pisno preverjanje znanja kot zgolj mehanična reprodukcija učiteljeve razlage), ne bo imel veliko možnosti, da uspešno opravi problemsko (tj. z neoznačenimi ali neznanimi odlomki) preverjanje znanja, slednje pa je glede na usmeritve novega učnega načrta gotovo tudi standard, ki ga bo zahtevala (eksterna) matura.
Prehod od reproduktivnega k problemskemu preverjanju znanja se zelo lepo vidi na primeru dveh besedil, ki ju je Zavod za šolstvo RS izdelal za preverjanje znanja v prvem (1989) ter v prvem in drugem letniku (1990). Prvi, tj. reproduktivni preizkus je dal izredno slabe izide, zato so naslednje leto že prevladovali neoznačeni odlomki z vprašanji. Oglejmo si razliko na primeru Linhartovega Matička:
1989:  11.   a) Kje je Linhart našel vzor za svojo veseloigro "Veseli dan ali Matiček se ženi"?
b) Zakaj igra za Linhartovega življenja ni bila uprizorjena?
1990: 4.    Zmešnjava: "Častitljiva gospoda. Jest scer vejm, da se pravica po tih novih postavah ne smej drugači kaker nemško iskati."
Matiček:     "Če jo po krajnsko ne najdem, ji bom mogel žvižgat. Zakaj nemšku ne znam prav."
a) Od kod je odlomek?
b) Kaj se dogaja?
c) Kaj napada Linhart?
d) Kateri sloj predstavlja Matiček?
e) V katerem narečju je napisana komedija?
79
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
Drugi primer je tragedija Hamlet:
1989: 7.    a) V čem Shakespearove drame ne ustrezajo Aristotelovim zahtevam?
b) Kako Hamlet izpričuje odgovornost za svoja dejanja?
c) Kakšen zločin hoče maščevati Hamlet?
1990: 8.    Preberi odlomek in odgovori na vprašanja:
Biti, ne biti; to je tu vprašanje:
Je li bolj plemenito, da trpiš v duhu strelice
vse nasprotne usode,
ali z orožjem greš nad morje zla
in ga končaš z odporom?
a) Iz katerega dela je odlomek?
b) Kdo je avtor tega dela?
c) Pred kakšno odločitvijo stoji protagonist?
d) Kakšne značajske poteze izpričuje odlomek iz monologa glavne dramske osebe?
Primera iz leta 1989 jasno kažeta, da se pri reproduktivnem preverjanju lahko preverjajo tudi zgolj zunajbesedilne prvine (Linhart) oz. vprašanja omogočajo, da kdo dobi celo odlično oceno, tudi če se je samo na pamet naučil snov iz zvezka in sploh ni prebral literarnega dela. V nasprotju s tem primera iz leta 1990 dokazujeta, da pri problemskem preverjanju pokažemo uporabno, večplastno in predvsem znotrajbesedilno znanje. Pomembna razlika pa je tudi v tem, da učencu, ki je delo prebral, tak način preverjanja olajša odgovore, učencu, ki dela ni prebral in odlomka ne prepozna, pa jih oteži. Pri problemskem pouku je torej eden ključnih problemov v tem, ali učenci berejo ali ne.
Uspešen problemski pouk, pri katerem so učenci dejavni, razpravljajo oz. utemeljujejo, razvijajo svoje miselne in govorne zmožnosti in pridobivajo samostojnost, s povezovanjem sproti utrjujejo znanje in ga uporabljajo na novih besedilih, zahteva celovito doktrino, ki obsega:
A. Načela problemskega pouka:
1. pri pouku uporabljamo metodo usmerjenega pogovora,
2. vedno izhajamo iz umetnostnega besedila,
3. vedno razčlenjujemo tudi odlomek,
4. vedno skušamo primerjati,
5. znanje utrjujemo in preverjamo problemsko.
B. Postopek:
1. priprava na poglobljeno branje (z vprašanji za domače branje ali domačo nalogo),
2. preverjanje domačega branja (za znake),
3. usmerjeni pogovor z razčlembo odlomka,
4. sprotno preverjanje znanja (za znake),
5. pregledno preverjanje (pregledni test po obdelanem književnem obdobju),
6. ponavljalno preverjanje (pregledni test na začetku višjega letnika),
7. priprava na zaključni izpit oz. maturo z zaključnim preverjanjem.
Problemski pouk se ves čas šolanja giblje med "palico in korenčkom", tj. med prisilo m spodbudo (motivacijo).
Spodbuda je v tem, da učenci že pri obravnavi literarnega dela lahko neposredno uporabijo svoje vedenje, ki so ga pridobili z branjem, da lahko sodelujejo v razpravi in se s tem potrjujejo, in predvsem v tem, da je tako pridobljeno znanje širše in trajnejše, saj ima učenec, ki je književno delo v celoti prebral, ves čas do konca oporo v natančno prebranem in doživetem umetnostaem besedilu.
80
1 /IK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
Prisila je celovit sistem sprotnega, preglednega in sklepnega preverjanja, s katerim učenca natančno seznanimo že prvo šolsko uro, tako da se že takoj zaveda, da bo moral brati, natančno brati in vse prebrati, sicer ne bo mogel priti do pozitivne ocene. Samo tako lahko uresničimo troje:
a) boljše in trajnejše znanje,
b) sprotno primerjanje književnih del, motivov, zvrsti, vrst in oblik, zgradbe, junakov itd.,
c) problemsko obravnavo z usmerjenim pogovorom
Predvsem pa pri takem sistemu lahko opustimo klasično ekstenzivno izpraševanje snovi iz književnosti (kjer so ocene lahko zelo subjektivne, drugi učenci pa so pasivni), kajti učenci so vsako uro govorno dejavni, do ustne ocene pa pridemo z govornimi vajami, deklamacijami in referati (pri krajših literarnih delih — ali pri daljših, če jih preberejo vsi učenci — nastopajoči učenec tudi sam vodi obravnavo!).
V nadaljevanju s primeri prikazujem celoten postopek problemske priprave, obravnave in preverjanja.
1. Priprava na poglobljeno branje
JViprava je seznam vprašanj pri vsakem domačem branju ali zahtevnejšem literarnem delu, na katera učenci odgovorijo doma in se tako pripravijo na usmerjeno obravnavo v razredu.
Primer 1: Samorastniki (branje)
a) Predstavi dramsko zgradbo (zasnova, zaplet, vrh, razplet in razsnova)!
b) Poišči protagonista in antagonista ter ju primerjaj (v čem sta si podobna, v čem se razlikujeta?)!
c) Primerjaj Meto in Ožbeja! Kaj ju povezuje, kaj razdvaja?
d) Označi konec novele! Ali je nevtralen, srečen ali tragičen? Zakaj pisec kot socialni realist potrebuje tak konec?
e) Zakaj Meto v noveli dvakrat kaznujejo: v čem je stopnjevanje in kaj pisec z njim doseže?
f) Primerjaj zaplet in razplet, motivacijo ter medsebojna razmerja med junaki v Samorastnikih in Sosedovem sinu!
g) Kateri junakinji iz grške dramatike je podobna Meta s svojim razmerjem do moči oz. oblasti in v čem se od nje razlikuje?
Primer 2: Slovo od mladosti (domača naloga)
a) Kakšna je bila pesnikova mladost?
b) S katero sintagmo jo označi in kaj ta pomeni?
c) Kakšno je pesnikovo spoznanje o svetu? Katere vrednote ljudje povzdigujejo, katere pa (po Prešernu) zaničujejo?
d) Kakšno je pesnikovo razmerje do usode?
e) Kaj po Prešernu človek spozna v starosti (v "starjih letih")?
O Zakaj pesnik hrepeni po mladosti? Katera je pozitivna razsežnost vsake mladosti? g) Razloži stopnjevanje v sintagmi "dih prve sapce"!
Primer 3: Krst pri Savici (branje)
a) Navedi, kaj sporoča uvodni sonet o življenju po smrti!
b) Kateri dve vojski se spopadeta pri Ajdovskem gradcu in kako Črtonur prepriča vojake, da gredo z njim v zadnji boj?
c) V čemje Črtomirova krivda?
d) Kolikšen čas obsega prva retrospektiva, kolikšnega druga in koliko časa traja neposredno, dramatično dogajanje?
e) Poimenuj vrsto primere, s katero pesnik ponazori Črtomirov notranji razvoj, ko premišljuje ob slapu Savici, in razloži razliko med vodo, ki "razgraja", in "leno" vodo!
81
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
f) Predstavi razmerje med Črtomirom in Bogomilo! Zakaj se mu Bogomila odpoveduje (kateri verz to odpoved ponazarja?) in kako Črtomir reagira?
g) Ključne prvine Krsta (Črtomir, Bogomila, Slovenci, poezija) primerjaj s prvinami Sonetnega venca (Poet tvoj nov Slovencem venec vije!)! V čem so razlike?
2. Preverjanje domačega branja (za znake)
Kadar je na vrsti obravnava domačega branja, najprej pisno preverimo prebranost s kratkim, a natančnim vprašanjem iz vsebine, za kar ne potrebujemo več kot pet minut, zelo hitro pa tudi doma ocenimo.
Primer 1: Hiša Marije Pomočnice
a) Kdo je bil Anarhist, od kod je prišel in kaj se je z njim zgodilo?
b) Kdo je bil Hanzek, česa se je bal in kako je končal?
Primer 2: Krst pri Savici
a) Navedi štiri prizorišča, na katerih se dogaja zgodba!
b) Navedi štiri stranske osebe, ki nastopajo v zgodbi!
3. Usmerjeni pogovor z razčlembo odlomka
Primer I: Soči (obravnava z odlomkom)
Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi ter tujce, zemlje lačne, utopi na dno razpenjenih valov! (Na zemlji tvoji tujcev tropi naj ne dobodo ni - grobov!)
Problemsko se lahko lotimo Gregorčičeve hvalnice Soči, če vzamemo za izhodišče problem neobjavljenega zaključka (v okepaju!), ki ga prek primerjave z Antigono povežemo s problemom življenja oz. dinamike ("Krasna si, bistra hči planin!") in smrti oz. statike ("Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja?) ter vstajenja oz. ponovne dinamike ('Takrat se spomni, bistra Soča, kar gorko ti srce naroča!"), nazadnje pa utemeljimo še z razčlembo skladenjskega naklona (klicaji -1, del; vprašaji -11. del; klicaji - HI. del).
Primer 2: Duma (obravnava z odlomkom)
Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč, glas moža, kot daje odgovor ženskemu glasu; čul sem, kako je zvenelo moje srce.
Pesem moža in odgovor ženski pesmi:
Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in sonca na travi /.../.
Odlično problemsko izhodišče nam Župančičeva Duma ponuja s svojim glasom moža (Adam) in ženskim glasom (Eva). To antitetično razmerje, ki ga ponazorimo najprej na skladenjski ravni z uporabo levega (ženski princip) oz. desnega (moški princip) prilastka in utrdimo ob primerjavi z znamenito Michelangelovo fresko Stvarjenje Adama (na levi Adam, na desni Bog med angelčki s svojo močno, varno mišičasto roko oklepa nežno bitje, ki šele postaja ženska, tj. Eva), v obravnavi razvijemo v osrednje tematsko nasprotje med domačim podeželjem in tujimi mesti.
82
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
Primer 3: Krst pri Savici (obravnava z odlomkoma)
Krst pri Savici lahko obravnavamo po vprašanjih, ki jih imajo skupaj z odgovori učenci v zvezku za domače branje, še bolje pa je, če poiščemo izhodiščni problem (npr. problem Črtomirove krivde), ob katerem potem nizamo še problematiko zgradbe, razvoj glavnega jimaka, prikaz razmerja Črtomir - Bogomila, razčlembo romantičnih prvin in primerjavo s Sonetnim vencem. Pri tem knjižnem delu natančneje obravnavamo še najmanj dva odlomka, prvega iz Uvoda in drugega iz Krsta:
Odlomek 1:
Ko zor zašije na mrličov trope, leže, k' ob ajde žetvi al pšenice po njivah tam leže snopovja kope.
Leži kristjanov več od polovice, med njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastonj tam iše mlado lice njega, ki kriv moritve je velike.
Ta odlomek uporabimo za vpeljavo izhodiščnega problema krivde, poleg tega pa ob njem ponovimo lastnosti tercine, ki smo jo spoznali pri Dantejevi Božanski komediji, ponovimo primero kot pomensko figuro in razčlenimo antitetično razmerje svetloba - tema (zor - mrliči = življenje - smrt), ki ga bomo vzeli za problemsko izhodišče naslednjega odlomka.
Odlomek 2:
Mož in oblakov vojsko je obojno končala temna noč, kar svetla zarja zlati z rumen'mi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja. Bohinjsko jezero stoji pokojno, sledu ni več vunanjega viharja, al somov vojska pod vodo ne mine in drugih roparjov v dnu globočine.
Pri tem odlomku ponovimo lastnosti stance, ki smo jo obravnavali ob pesmo Slovo od mladosti, utrdimo homersko primero (v povezavi z naslednjima verzoma: "Al jezero, ki na njega pokrajni // stojiš, ni Črtomir, podoba tvoja?") in tipično romantično enačenje junakovega razpoloženja s stanjem v naravi. Predvsem pa Črtomirov preobrat od smrti k življenju povežemo z razčlembo antiteze tema - svetloba (temna noč - svetla zarja zlati z rumen'mi žarki).
4. Sprotno preverjanje znanja (za znake)
Razumevanje in usvojitev zadnje snovi hitro in učinkovito (pisno in nenapovedano) preverimo z vprašanji za znake, ki jih lahko kombiniramo s prebranim ali na tablo napisanim literarnim delom ali odlomkom.
Primer 1: Moj črni plašč (pesem v celoti preberemo)
a) Kaj pomeni pesniku črni plašč?
b) Kateri literarni slog predstavlja pesem in zakaj?
c) Katera Prešernova pesem ima podobno motiviko?
83
JEZnC IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
Primer 2: Marinka je gnala voličke past (ljudska balada, ki jo preberemo)
a) Katera literarna vrsta je to?
b) Zakaj? Navedi tri utemeljitve!
c) Kateri motiv povezuje to književno delo s kraljem Ojdipom?
Primer 3: Krst pri Savici (odlomek napišemo na tablo)
O blagor, blagor, Črtomir! ti vneta je deklica od tvojega pogleda, kak od zamaknjenja je vsa prevzeta, kak gleda v tla, kak trese se beseda!
Navodilo: Podčrtaj in označi ali izpiši in določi vsaj pet različnih skladenjskih figur!
Primer 4: Krst pri Savici (kitica iz Uvoda, ki jo napišemo na tablo)
Šest mescov moči tla krvava reka, Slovenec že mori Slovenca, brata -kako strašna slepota je človeka!
a) Kako se imenuje ta stakia pesniška oblika?
b) Kako jo prepoznamo? Navedi tri prvine!
c) Po katerem italijanskem predrenesančnem pesniku je avtor to obliko povzel?
Če se le da, izberemo dva enakovredna odlomka in pišemo v dveh skupinah (A in B).
5. Pregledno preverjanje (pregledni test po obdelanem literarnem obdobju)
Pregledni test iz književnosti vedno pišemo z neoznačenimi odlomki iz obravnavanih, pa tudi -kadar so dovolj značilna - neobravnavanih besedil znanega avtorja. Za preverjanje obdobij, celotnih opusov ali zelo pomembnih literarnih del je primeren tudi tako imenovani zaprti test, ki poleg zmožnosti memoriranja preverja tudi povezovalne zmožnosti in jezikovno znanje. Oba tipa nalog sta dovolj eksaktna inju lahko popravimo razmeroma hitro.
Primer 1: Obravnavano besedilo
Poet tvoj nov Slovencem vije, 'z petnajst sonetov ti tako ga spleta, da "magistrale", pesem trikrat peta, vseh skupaj veže harmonije.
Iz njega 'zvira, vanjga se spet zlije po vrsti pesem vsacega soneta; prihodnja v prednjem koncu je začeta; enak je pevec vencu poezije:
a) Kako se imenuje ciklus?
b) V katero književno obdobje spada?
c) V katero književno zvrst spada?
d) Zakaj?
e) Katera stalna pesniška oblika je posamezna pesem cikla?
f) Kako se imenuje kitica, ki je tudi v tem odlomku? }
g) Kaj razlaga pisec v odlomku?
h) Zakaj je magistrale "pesem trikrat peta"?
i) V čem je "pevec enak vencu poezije"?
j) Katere vsebinske prvine pesnitve izraža prvi verz odlomka?
84
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
Primer 2: Neznano besedilo
Ta brusi si v teku pete, ta seka in pili in kuje, pri luči prižgani ta čuje, z učenjem si beli lase; /.../
Ne trudi se pevce za nič, s prihodom že belega dneva od temnega mraka prepeva, brezskrbno živi kakor ptič.
a) Kdo je avtor?
b) Kako imenujemo ta književni slog?
c) Kako imenujemo tako razmerje do vsebine?
d) Katero znano pesem parodira avtor in v čem?
e) Kaj nam o usodah pesnikov in pesmi sporoča predložena pesem?
Primer 3: Obravnavano besedilo
Iz njega rok izmakne se počasi, in blizo se na prvi kamen vsede, in v trdnem, ali vendar milem glasi mladenču vnet'mu reče te besede:
"Ne združenja, ločitve zdaj so časi,
šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede;
de b'enkrat se sklenile poti naji,
me tukaj vidiš zdaj v samotnem kraji."
a) Kdo je avtor?
b) Kako se imenuje književno delo?
c) V katero književno obdobje spada?
d) V katero književno zvrst spada?
e) Katera književna vrsta je?
f) Katero stalno pesniško obliko predstavlja odlomek in po čem jo prepoznamo?
g) Kdo sta protagonista odlomka?
h) Kaj se z njima kasneje zgodi?
i) Kje se prizor dogaja?
j) Kje naj bi se "sklenile poti naji"?
k) Določi metrum in poimenuj verz!
1) Napiši eno antitezo!
m) Pretvori prvi verz v navadni besedni red!
n) Katero skladenjsko figuro si s tem dokazal?
Primer 4: Krst pri Savici (dopolnjevanje besedila)
Slovenski_pesnik France Prešeren je leta_izdal_v verzih Krst pri Savici. Sestavljena je iz
treh delov, in sicer iz uvodnega_Matiju Čopu, iz_in_. V prvem delu pesnik razlaga, da je
pesnitev nastala zaradi_bolečine in zaradi izgube_. V dmgem delu, kjer za kitico uporabi_,
pesnik pripoveduje o obdobju_Slovencev, ko s sprejemom nove_izgubimo_samostojnost.
Vodja_vojske ima v trenutku, ko jim začne zmanjkovati_, nagovor, s katerim svoje vojake
zapelje v_, sam pa_noč izrabi za_. V tretjem delu, napisanem v_, tj._vrstičnih kiticah,
je pesnik uporabil_pripovedno tehniko, s katero je skrajšal_pripovedi. Glavni junak se odpove
svoji_veri in se pri slapu_da_, potem pa bo odšel v_in bo postal_. Njegova nesojena
izvoljenka se zaobljubi_in bo odšla v_, da bi s tem odrešila junaka_in se z njim po_srečala
v
85
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
6. Ponavljalno preverjanje (pregledni test na začetliu višjega letniita)
Na začetku vsakega višjega letnika najprej pisno preverimo poznavanje celotne snovi prejšnjega letnika, saj samo taka ponovitev književnosti in jezika zagotavlja uspešno sprotno delo, ki ves čas temelji tudi na poprejšnjem znanju. Pri ponavljanju si učenci pomagajo z zvezki za domače branje, z berili in z odlomki, ki jih imajo v šolskem zvezku, predvsem pa tudi s starimi preglednimi testi, ki jih učencem obvezno vračamo (čeprav moramo teste zato ves čas spreminjati!).
Primer 1: Obravnavano besedilo
Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene, bo rešen in bo hodil ven in bo našel pašo. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imel življenje in ga imel v izobilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.
a) Kako se imenuje celotno literarno delo?
b) V katero književno obdobje spada?
c) V katero književnost spada?
d) V kateri književni obliki je odlomek?
e) V kateri del celotne knjige spada odlomek?
f) Katera književna vrsta je odlomek?
g) Kdo govori v odlomku?
h) Kako se imenuje življenjepis govorečega?
i) Kateri znameniti dogodek napoveduje zadnja poved?
j) Katera skladenjska figura ustvarja ritem v četrti in peti povedi?
k) Katera skladenjska figura oblikovno povezuje besedilo odlomka, katera pa ustvarja vsebinsko napetost, dramatičnost?
Primer 2: Obravnavano besedilo
In brž veslata v konec ta jezera, kjer bistra vanjga pribobni Savica; ker srečen veter njij' roke podpira, čolnič leti ko v zraki uma ptica. Se ribič po sovražnikih ozira, čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica. -Ker se mu zdi, da lakota ga grudi, junaku, kar je v torbici, ponudi.
a) V katero književno obdobje spada delo?
b) V katero književno zvrst spada?
c) Katera književna vrsta je?
d) Kako se imenuje kitica, ki je predstavljena v odlomku?
e) Iz katerega dela pesnitve je odlomek?
f) Kdo je glavni junak pesnitve?
g) Kateri položaj izgubi pred tem dogodkom?
h) Kaj namerava junak storiti, preden ga med obotavljanjem preseneti ribič?
i) Čez katero jezero veslata?
j) Kdo so junakovi sovražniki? k) Po kaj in po koga pošlje junak ribiča? 1) Čigave ideje predstavlja glavni junak? m) Zakaj?
86
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
7. Priprava na zaključni izpit oz. maturo z zaključnim preverjanjem
Priprava za ustni del zaključnega izpita (iz književnosti) poteka tako, da za vsako literarno delo, ki je na listku za ustni preizkus na prvem mestu, spet izberemo nov odlomek ali dva, ga fotokopiramo in spet v obliki pogovora z učenci komentiramo oz. ponovimo bistvene lastnosti celotnega literarnega dela. Navajam odlomka za ponovitev Krsta pri Savici:
a) Ne zapusti nobeden ga v ti sili, molče orožje svoje vsak si vzame, strahljivca v celem ni imel števili;
al komej vrata so odprte, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje,
Valjhun tam s celo jih močjo objame.
b) Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; junak premišlja, kak bolj spodej lena voda razgraja, kak bregove stresa, in kak pred njo se gore ziblje stena, kak skale podkopuje in drevesa, kak do nebes leti nje jeze pena! -Tak se zažene, se pozneje ustavi mladenič, Črtomir pri sebi pravi.
Ob odlomkih utrdimo prepoznavanje tercine in stance, glasovne figure, skladenjske figure, metrum, homersko primero, romantične prvine ter motiviko, zgradbo in sporočilo Krsta pri Savici.
Listek za preverjanje sestavimo z neoznačenim odlomkom iz obravnavanega književnega dela, pri čemer dobi vsak učenec tudi neznano besedilo za prepoznavanje sloga in pisca. Na listku pri vprašanjih iz književnosti kombiniramo razna književna obdobja, razne književne zvrsti in različne književne oblike, tako daje preverjanje zares celovito. Sestava listka:
Neoznačeno obravnavano besedilo (odlomek)
1. a) določitev naslova in pisca in drugih literamozgodovinskih in literamovrstnih lastnosti,
b) razčlemba odlomka,
c) predstavitev celotnega književnega dela,
d) primerjava.
2. a) drugo obravnavano delo (brez odlomka),
b) neznano besedilo (odlomek) - prepoznavanje sloga ali pisca z utemeljitvijo.
3. jezikovno vprašanje.
Za ponazarjanje navajam dva vzorca listkov za ustno preverjanje znanja na zaključnem izpitu iz slovenskega jezika.
Primer I:
Ko se je vračal s tistih skrivnostnih in dolgih potov, ki so povzročala čudna ugibanja njegovih prijateljev in tistih, ki so se imeli za njegove prijatelje, seje dostikrat splazil gor, k zaklenjeni sobi, odklenil vrata s ključem, ki gaje zdaj neprenehoma nosil pri sebi, in se z ogledalom v roki postavil pred lastno podobo, ki jo je bil naslikal Basil Hallward. Gledal je zdaj hudobni in starajoči se obraz na platnu, zdaj lepi in mladi obraz, ki se mu je smehljal iz zrcala. Že sama ostrina nasprotja mu je vzbujala občutek ugodja. Bolj in bolj je bil zaljubljen v lastno lepoto, bolj in bolj ga je zanimala pokvarjenost lastne duše. Skrbno in natančno in včasih s pošastno in strašno naslado je raziskoval, kako mu ostudne črte orjejo nagubano čelo ali se plazijo okoli velikih pohotnih ust. Včasih je premišljeval, ali so strašnejša znamenja greha ali znamenja starosti. Polagal je svoje bele roke ob
87
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
surove in napihnjene roke na sliki in se smehljal. Norčeval seje iz spačenega telesa in propadajočih udov.
1. a) Določi naslov literarnega dela, pisca, književnost, obdobje, književno obliko, zvrst in vrsto!
b) Pojasni, kakšno razmerje do življenja, do soljudi in posebej do ljubezni ima glavni junak, kako se to kaže v odlomku, zakaj se hoče na koncu spremeniti in kako konča!
c) Predstavi zgradbo in slog!
d) Primerjaj glavnega junaka s Cankarjevim Kantorjem (sorodnosti) in Martinom Kačurjem (razlike)!
2. a) Predstavi vsebino in ideje Linhartove komedije Matiček se ženi! b) Določi avtorja odlomka in utemelji odločitev!
Tu smeje se šumna družba, ej, pač se nabrenkala cvička; debela mamica čička smehljaje se radi dobička.
In glej mi ga - polička! Smehlja se na moji levici, na desni smeh kroži na lici točajki - pravi tiči.
3. Iz prvega odlomka izpiši vse osebne glagolske oblike, določi jim glagolski vid in tvori nasprotni glagolski vid!
Primer 2:
Te misli, ko odšel si v hude boje, miru mi niso dale več siroti. V nevamosti življenje vedet' tvoje, zaprte vse od tebe videt' poti, ni vedlo kam se djati srce moje, tolažbe nisem najdla v taki zmoti. Obupala sem skoraj takrat reva; kak sem želela v noči ti svit dneva!
En dan sem prašat šla po vojske sreči, al skozi se še ni sklenila z vami; učil ljudi je mož bogaboječi, duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami: kako nas vstvaril vse je Bog narveči, kak greh prišel na svet je po Adami, kak se je božji sin zato učlovečil, da bi otel narode in osrečil.
1. a) Določi naslov literarnega dela, pisca, književnost, obdobje, književno obliko, zvrst in vrsto!
b) Pojasni, kdo govori, komu govori, o čem ga prepričuje, kateri zasuk prikazuje nadaljevanje, v čem se razlikuje razmerje glavnih junakov do življenja in kako se delo konča!
c) Predstavi zgradbo, obliko in slog!
d) Primerjaj razvoj glavnega junaka s Kersnikovim Andrejem Korenom in Cankarjevim Jennanom!
2. a) Predstavi zgradbo, motive in slog Šeligove novele Triptih Agate Schwarzkobler!
88 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 2-3
METODIČNE  IZKUŠNJE
b) Določi pisca odlomka in utemelji odločitev!
Na vsaketerem talerju je bil en pušelc, v skledah pak nej bilu druzega kakor cuker ino marcapan: v eni skledi so bile cukrene jabovka, v drugi cukrene gruške, v tretji cukrene mandelne, v četrti cukrene češne, v peti cukrene fige, v šesti ta sladki marcapan, z eno besedo, je vse bilu cukrenu inu medenu.
3. V zadnjih dveh vrsticah prve kitice dokaži inverzijo (utemelji tudi slogovno nezaznamovani besedni red) in določi še dve drugi skladenjski figuri! Navedi dva razloga, zaradi katerih je pri tem piscu inverzija tako pogosta!
Navajam še dva primera za prepoznavanje in utemeljevanje sloga v neznanem besedilu:
a) Vozil sem se z zlatim čolnom po rdečih vodah večera med drevjem
in travnatimi bregovi. Vozil sem se, jaz zlati mornar...
b) Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
Studenci tiho se pregibljejo, kot v sanjah praproti se zibljejo v poletno noč.
Če imejo učenci težave s prepoznavanjem neznanega besedila, jih usmerimo s podvprašanji, ki so tudi sicer mogoča ob sproščenem pogovoru o lastnostih prvega odlomka.
Po tem sistemu problemskega dela v razredu in problemskega preverjanja znanja je v šolskih letih 1991/92 in 1992/93 opravilo zaključni izpit devetdeset učencev naslednjih programov oz. smeri: družboslovno-kultuma (46), upravni tehnik (22) in administrator (slednji brez neznanega besedila - tudi 22). Ustnega dela v prvem poskusu nista opravila samo dva učenca, medtem ko je prek 90 % učencev doseglo ocene dobro (13), prav dobro (39) in odlično (28). Povprečna ocena je bila 3,9. Ob vsej mogoči subjektivnosti izpraševalca so dosežki vendarle očitni.
Vrhunec, ki seveda ni pravilo, temveč še toliko bolj zaželena izjema, pa seveda doseže problemski pouk (tudi na zaključnem izpitu!) takrat, kadar učenci odkrijejo nepričakovane povezave, kadar se z učiteljevo razlago oz. njegovimi pogledi ne strinjajo in znajo svoje nestrinjanje tudi jasno in suvereno utemeljevati.
Zoran Božič Nova Gorica
89
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3