I ;- - ■■■.....■■■■■■■     MMV* PMmo^Bl   —        •-■ mwm.—--------—---- #
V fore* opo/c/ne >e 6*7a u tfranyu slavnostna seja delavskega sveta tovarne Sava ob 25-letnici izvolitve prvega delavskega sveta. Svečanosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki iz republike. — Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 2
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Ucakar
GLASILO SOCIA
Kranj, petek, 10. 1. 1975 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
18. zimska športna tekmovanja in manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice«, ki letos potekajo pod geslom »Svobodna Jelovica '75«, bodo izvedena kljub velikemu pomanjkanju snega. Prireditelji so se odločili, da jutrišnji mednarodni biatlon, republiško biatlonsko prvenstvo ter tekmovanje za jugoslovanski memorialni pokal iz Škofje Loke prestavijo na Pokljuko. V Škofjo Loko so že prispeli tekmovalci iz Bolgarije, Romuni so na poti, člani pripravljalnega odbora pa še vedno pričakujejo tudi zastopstvo Madžarske.
V Železnikih, Kropi in Bohinjski Bistrici bodo jutri zvečer partizanski mitingi z bogatim kulturnim programom. Na njih se bodo zbrali udeleženci pohodov v Dražgoše. Pohodi bodo iz omenjenih krajev proti legendarni vasici krenili v nedeljo zjutraj.
V nedeljo dopoldne bo v Kropi tekmovanje patrulj partizanskih enot, teritorialne obrambe, JLA, milice in ZRVS.
Dražgoše vabijo
Osrednja manifestacija bo kot vsa leta doslej v Dražgošah. Tu bodo vse dopoldne tekmovanja v tekih ter taborniških veščinah. Ob 12.30 bodo padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc izvedli vajo z zračnim prikazom dražgoške bitke.
Osrednja proslava bo ob 13.30 pri šoli v Dražgošah. Na njej bo govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar.
Pokrovitelj nad manifestacijami »Po stezah partizanske Jelovice« je republiška konferenca SZDL, pokrovitelj nad športnimi tekmovanji pa lesna industrija Jelovica iz Škofje Loke.
Po doslej zbranih podatkih bo osrednji proslavi v Dražgošah prisostvovalo več kot 4000 ljudi. Med njimi bo prek 1200 tabornikov, 300 planincev, veliko število šolske mladine, pričakovati pa je, da bo izredno množičen tudi pohod članov sindikalnih organizacij z družinami, ki bo proti Dražgošam krenil v nedeljo dopoldne iz Selc.
J. Govekar
Srebrni jubilej samoupravljanja v Savi
Na seji so 51 nekdanjim in sedanjim članom kolektiva podelili priznanja. Na slikah: predsednik delavskega sveta Francki Slapar in Janezu Bohoriču. — Foto: F. Perdan
7. januarja 1950 so v tovarni Sava v Kranju prvi v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji izvolili 33-članski delavski svet — Srebrni jubilej socialističnega samoupravljanja so proslavili v torek opoldne na slavnostni seji sedanjega delavskega sveta — Predsednik sindikalne organizacije v Savi Mile Milivojevič: »Da je bil prav v Savi izvoljen prvi delavski svet v Sloveniji, ni naključje« — V imenu gostov je kolektivu Save čestital predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marine: »Samoupravni socializem ni več poskus, marveč predstavlja sistem odnosov
v družbi«
Ilija Dimitrievski izroča priznanja Maksu Mikušu, prvemu direktorju Save,
V torek, 7. januarja, je minilo 25 let, ko so v kranjski Savi izvolili prvi v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji 33-članski delavski svet. (Pri delavski svet v Jugoslaviji so izvolili 29. decembra 1949 v tovarni Prvoborac v Solinu pri Splitu). Srebrni jubilej socialističnega delavskega samoupravljanja so proslavili na slavnostni seji sedanjega delavskega sveta Save v torek opoldne v dvorani kranjske občinske skupščine. Poleg čl anov delavskega sveta so se
slovesnosti udeležili tudi nekdanji in sedanji najzaslužnejši delavci tega kolektiva in gostje, med katerimi so bili člana sveta federacije Miha Marinko in Franc Leskošek-Luka, predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj, predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, direktor združenja kemične industrije Slovenije dr. Lev Premru, generalni direktor Polikema Janez Beravs, pred-
stavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij in kranjskega gospodarstva ter drugi. Na seji je predsednik sindikalne organizacije tovarne Sava Mile Milivojevič orisal razvoj in uspehe kolektiva z najdaljšo samoupravno tradicijo v Sloveniji, o razvoju samoupravnega socializma pri nas in o dosežkih na tem področju pa je govoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine. Nazadnje so nekdanjim in sedanjim   najprizadevnejšim delav-
cem tega kolektiva podelili priznanja, v kulturnem programu pa so nastopili savski oktet in folklorna skupina.
Predsednik sindikalne organizacije tovarne Sava Mile Milivojevič je v govoru poudaril, da ni naključje, da je bil prav v Savi pred 25 leti izvoljen prvi delavski svet v Sloveniji. »Začetki delavskega gibanja se kažejo že v prvih letih obratovanja podjetja. Delavci so se organizirano upirali kapitalističnemu izkoriščanju in zlasti med vojno aktivno sodelovali proti okupatorju.
Ta aktivnost savskega delavca in prizadevanje za čimboljši jutri je ostala v njem, je prisotna še danes in prepričan sem, da bo v bodoče še bolj prisotna ob premagovanju nalog, ki so pred nami. Zato Savčani ob takih jubilejih radi povezujemo razvoj samoupravljanja v naši delovni organizaciji s poslovnimi uspehi, z razvojem naše delovne organizacije, s številom stanovanj, s standardom delavca, s kvaliteto naših izdelkov.«
Od izvolitve prvega 33-članskega delavskega sveta, katerega predsednik je bil danes že pokojni Stane Žerko, je Sava povečala proizvodnjo z 2218 ton na 33.588 ton. Pred 25 leti so ustvarili za 4,213.000 novih dinarjev dohodka, lani pa za prek milijardo novih dinarjev. Produktivnost dela je od 1965. leta narasla za 277 odstotkov, in sicer je takrat odpadlo na delavca 3,5 tone izdelkov, lani pa kar 9,7 tone. Letos bo imela sestavljena organizacija združenega dela Sava Kranj, v kateri so od 1. januarja še kranjska Puškama, kemična tovarna Moste Ljubljana, Totra Ljubljana, Vulkan Niš in gumarska
3.
stran:
Novi red odvoza smeti, ki velja od 13 januarja dalje. .
Nadaljevanje na 16. str.
Velika sezonska razprodaja v januar ju mgmmm^m flH|^BHH
30— ffTTTff^ffl nrmrfflmBl
- /p w 50 0/0 MNNliM
pn cjuiz^j popust SBSIDB3B HHHHHI
Priložnost, ki je ne smete zamuditi
KRANJ
Naročnik:
Priznanje za prizadevno delo
Kranj
Radovljica
Sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Henrik Pe-ternelj je za danes dopoldne sklical na zahtevo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije sestanek o problematiki uvedbe celodnevne šole v Predosljah. Na sestanek so bili povabljeni Ela Ulrih, republiški sekretar za prosveto in kulturo, Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije, Boris Lipužič, direktor Zavoda za šolstvo SRS Slovenije ter Emil Roje in Franc Šali s centralnega komiteja ZKS. Prav tako so bili na sestanek povabljeni predstavniki kranjske občine in osnovne šole Predoslje. a. Ž.
Za sredo, 15. januarja, popoldne je predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš sklical izredno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali in sklepali o predlogu odloka o zazidalnem načrtu centralnega turističnega področja Bleda in o predlogu odloka o zazidalnem načrtu centralnega turističnega področja Bleda — za cono I. na Bledu.
V torek popoldne so se na redni seji sestali člani komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o statutu in vsebinski vlogi socialistične zveze, o stanju obrambnih priprav v občini in o organiziranosti odborov za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih. a. Z.
Na zadnji seji izvršnega odbora ob-p činske konference SZDL Tržič so razpravljali o možnih kandidatih za volilne funkcije v skupščinah in izvršilnih odborih samoupravnih interesnih skupnostih. Razen tega so sklenili, da je treba čim prej sklicati ustanovna zasedanja na novo izvoljenih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Danes se bosta sestali skupščini samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje in kulturo, prihodnji teden pa skupščini skupnosti za zaposlovanje in zdravstveno varstvo. Ustanovna zasedanja ostalih skupščin pa v Tržiču načrtujejo za dneve od 19. januarja dalje.
Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris je sklical včeraj popoldne na skupno zasedanje delegate zborov občinske skupščine. Delegati so razpravljali o potrditvi samoupravnih sporazumov o ustanovitvi sedmih temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti. Razen tega je dnevni red obsegal razpravo o družbenem dogovoru o načelih za izvajanje kadrovske politike, o odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za letošnje prvo tromesečje ter o odloku o potrditvi dela zazidalnega načrta za Brezje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta razpravljala še o družbenem dogovoru o pospeševanju malega gospodarstva v letih 1975 do 1980. ' -jk
Tržič
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj
vpisuje i
— v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole Vpisovanje bo do 31. januarja.
K vpisu prinesite zadnje spričevalo, rojstni list, potrdilo o zaposlitvi. Začetek pouka v začetku februarja, pouk traja do 30. junija.
— v nemške, francoske, italijanske in angleške tečaje Vpisovanje do 31. januarja. Pri vpisu vplačate 500 din akontacije za šolnino. Začetek pouka v začetku februarja. Pouk traja do konca maja.
— v tečaj za skladiščnike
Vpisovanje do 31. januarja. Začetek tečaja v začetku februarja. Tečaj traja 3 mesece.
— v tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov Vpisovanje do 31. januarja. Začetek tečaja v začetku februarja. Tečaj traja 3 mesece.
— v poklicno gostinsko šolo (natakar, kuhar) Pogoj: 8. razredov osnovne šole in 2 leti prakse na ustreznem delovnem mestu
Priložiti: spričevalo 8. razreda o. š., rojstni list, potrdilo o zaposlitvi. Šola traja 12 mesecev.
— v tečaj za vodenje poslovnih knjig
Namenjen je zasebnim obrtnikom, avtoprevoznikom in gostilničarjem. Program traja 25 izobraževalnih ur. Vpis do 31. januarja.
— v tečaj za privatne gostince
Namenjen je privatnim gostincem. Program obsega 130 izobraževalnih ur. Prijave do 31. januarja.
zunanjepolitični komentar •zunanjepolitični komentar
(-~.--^
Koliko nas je?
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo v Jugoslaviji na dan 31. decembra lani 21,260.000 prebivalcev, kar naj bi bilo za okoli 200.000 več kot leto poprej. Statistiki ocenjujejo, da bo čez deset let malo »več kot 23 milijonov Jugoslovanov ali za 1,8 milijona več kot decembra lani. To pomeni, da bo znašal naravni prirastek 180.000 prebivalcev letno. Lanskoletni naravni prirast v vsej državi je znašal 0,85 odstotka. Najvišji prirastek je kot že leta doslej ■ na Kosovem, in sicer 2,9 od-stoka, sledi Makedonija z , 1,49 odstotka, BiH z 1,35 od-> stoka, Črna gora z 1£7 odstotka, Slovenija z 0,7 odstotka in tako dalje. Lani je Slovenija štela 1,743.000 prebivalcev. Lani se je v Jugoslaviji rodilo 378.808 otrok, umrlo je 15.000 dojenčkov in 178.717 starejših ljudi.
Energetika
Strokovnjaki za energetiko niso prav nič navdušeni nad energetsko podobo Jugoslavije. Čeprav se po porabi energije ne primerjamo več s stanjem izpred nekaj let, pa smo vendarle po porabi vseh vrst energije na repu evprop-ske lestvice. Vsi naši premogovniki so lani nakopali okoli 33,5 milijona ton lignita, črnega in rjavega premoga. Industrija nafte je dala domačemu trgu 11 milijonov ton naftnih derivatov, letos pa predvidevajo, da bo ta številka večja le za milijon. Doma načrpamo le 3,8 milijona ton nafte. Tudi na področju elek-tro gospodarstva ne moremo biti zadovoljni. V načrtu pa je, da bi se do leta 1980 proizvodnja elektrike pri nas podvojila.
Posledica naftne krize
Od januarja pa do konca oktobra lani se je v našo državo pripeljalo 11,3 milijona osebnih motornih vozil ali za 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto poprej. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je s temi avtomobili pripotovalo v Jugoslavijo nad 33 milijonov potnikov ali kar za četrtino manj kot v enakem obdobju leto prej. Naftna kriza in inflacija sta očitno vplivali na dotok turistov, ki so za potovanje raje izbirali namesto dragega potovanja s svojim avtomobilom vlak, letalo ali druga javna prevozna sredstva. V tem obdobju je v Jugoslavijo pripeljalo 73.800 avtobusov, kar je za okoli 5000 več kot v obdobju od januarja do oktobra 1973.
Denar v smeteh
Lani smo plačali za uvoz 100.000 ton starega papirja kar 80 milijonov dinarjev. Uvažamo pa tudi odpadno pločevino, uvoz tekstilnih odpadkov pa je lani presegel 4500 ton. Te količine je bilo potrebno uvoziti, da ne bi bilo zastojev v industriji, ki te surovine predeluje. Odpadki, za katere se pri nas ne menimo dovolj, postajajo za predelovalno industrijo vse bolj dragoceni. Papirna industrija, ki predeluje star papir namesto lesa, čuva naše gozdove. Treba je vedeti, da tona starega paprija nadomesti 3,5 kubičnega metra lesa v papirni industriji. Z doslej zbranimi količinami starega papirja smo prihranili letno 665.000 kubikov lesa ali 3067 hektarov gozdov. Za desetletno porabo bi morali posekati kar kilometer širok in 300 kilometrov dolg pas gozda.
Premalo telefonov
Jugoslavija ima poprečno 6 telefonov na 100 prebivalcev, kar pomeni, da imamo dokaj slabo razvito telefonsko omrežje. V državi je 37 poštnih podjetij, ki pa ne zmorejo vseh potreb po poštnih storitvah, še posebej tam, kjer ima ena pošta zelo veliko območje. Jugoslovanske pošte lani zaradi ekonomskih težav niso mogle ustreči kakim 170.000 prošnjam za telefonske priključke.
Petek, 10. januarja 1975
Skupščina občine Škofja Loka vsako leto ob občinskem prazniku podeljuje posameznikom, delovnim ter drugim organizacijam posebna priznanja za njihovo prizadevno delo in posebne uspehe pri izboljševanju družbenoekonomskega položaja in napredka občine. Letošnja odličja so bila podeljena na včerajšnji slavnostni seji škofjeloške občinske skupščine v dvorani kina »Sora« v Škofji Loki.
Veliko plaketo so prejeli: kolektiv podjetja Etiketa iz Žirov za dosežene uspehe pri osvajanju tržišča, modernizaciji proizvodnje in razvoju tržišča, zadružniki kmetijske zadruge Škofja Loka za uspehe pri razvoju kmetijstva in organizirano vključevanje kmetijskih proizvajalcev v proces družbene reprodukcije ter razvijanje enotne samouprave kmetov v kmetijski zadrugi, te-lesnokulturne organizacije občine Škofja Loka za vidne športne dosežke v preteklem obdobju ter Zdravko Krvina za, velike in pomembne dosežke pri razvoju in napredku družbenoekonomskega položaja občine Škofja Loka v času opravljanja dolžnosti predsednika občinske skupščine.
Malih plaket je bilo podeljenih šest. Dobili so jih: krajevna skupnost Log za uspešno organiziranje dela v krajevni skupnosti, izpeljavo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka ter reševanje krajevne problematike, krajevna skupnost Železniki za pomembne dosežke pri urejanju komunalnih objektov in uspešno povezovanje skupnih interesov organizacij in občanov v Železnikih ter uspehe na področju samoupravnega dogovarjanja v krajevni skupnosti, Valentin Hren za dolgoletno družbenopolitično delo, Polonca Jeseničnik za uspešno vodenje občinske pionirske komisije ter mentorsko delo v pionirski organizaciji, Franc Konjar za dolgoletno aktivno delo na področju organizacije vojaških vojnih invalidov v občini in Igor Torkar za uspešno mentorsko in režisersko delo v KUD »Ivan Tavčar« Poljane.
Nagrade pa so prejeli: ženska rokometna ekipa športnega društva Alples iz Železnikov za desetletno uspešno nastopanje v republiški in II. zvezni rokomet-
Občni zbori ZZB NOV
Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Radovljica je na zadnji seji sklenil, da bodo redni občni zbori v krajevnih organizacijah ZZB NOV v občini v drugi polovici januarja. Razen poročil o dejavnosti občinske organizacije in njenih organov bodo spregovorili tudi o krajevnih in organizacijskih problemih. Posebno skrb bodo posvetili socialnim in stanovanjskim vprašanjem, pripravam za SLO in pripravam za letošnje prireditve ob 30. obletnici osvoboditve. V vseh krajevnih organizacijah bodo izvolili tudi nova vodstva in delegate za krajevne konference SZDL. Potrdili bodo tudi sklep občinskega odbora o podaljšanju mandata predsedstva in upravnega odbora ZZB NOV Radovljica za eno mandatno dobo, da bi bil tako njihov mandat usklajen z mandatom republiškega odbora.
JR
Seminarji za vodstva ZSMS
Pri občinski konferenci ZSMS na Jesenicah so 23. decembra lani začeli z več seminarji za vodstva osnovnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah. Ti seminarji, ki so vsebovali smernice mladinske organizacije in njih uresničevanje, so bili dobro obiskani in so uspeli. Mladi iz šol so največ razpravljali o vprašanju dualizma samoupravljanja v šolah, mladi iz krajevnih skupnosti so največ pozornosti posvetili vlogi krajevnih skupnosti in vlogi mladih, delavci iz organizacij združenega dela pa so govorili o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju ter samoupravnih interesnih skupnostih. Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice so se zato odločili, da bodo organizirali več podobnih oblik izobraževanja in take seminarje organizirali tudi za druge člane mladinske organizacije. D. S.
ni ligi ter za večkratno osvojitev naslova republiških prvakinj, Olga Bandelj za aktivno in uspešno družbenopolitično delo, predvsem na področju organiziranja mladih v občini, Ladislava Trojar za uspešno delo na področju kulturne dejavnosti v Železnikih ter Rajko Vehar za požrtvovalno delo v PGD Žiri.
J. Govekar
-■-X
Start patruljnega teka bo v Kropi
Letošnje dražgoške prireditve pod geslom »Svobodna Jelovica '75« bodo kljub snežni suši izredno množične, saj se bo v nedeljo zbralo v Dražgošah po dosedanjih prijavah okrog 4000 udeležencev raznih pohodov, tekmovanj in patruljnih tekov.
Med organizatorji dražgo-ških prireditev je tudi partizanska enota skupščine občine Kranj, ki se je obvezala, da bo pripravila nedeljski patruljni tek ekip partizanskih enot, ekip Jugoslovanske ljudske armade in ekip ljudske milice iz vse Slovenije. 8-članske ekipe {vsaka med njimi mora imeti še dva rezervna tekača) bodo startale ob 8. uri v Kropi. Proga, teče prek Jamnika v Dražgoše, je dolga okrog 9 kilometrov in bo terjala od patrulj precej naporov in znanja. Tekači, zaradi pomanjkanja snega bodo tekli brez smuči, se bodo na progi spopadali z višinskimi razlikami, čakajo pa jih tudi preizkušnje iz topografije, orientacije in streljanja. Doslej je za tekmovanje patrulj prijavljenih 33 ekip iz Slovenije in drugih republik, kar dokazuje, da je dražgoška prireditev prerasla gorenjske in republiške okvire,
Med 33 ekipami sta tudi ekipi Kokrškega partizanskega odreda. Sestavljajo jih smučarski tekači, planinci in alpinisti, ki so povrhu vsega še dobri strelci. Pripadniki patrulj so se pripravljali v bližnjih ravninskih krajih, del priprav pa so uspešno opravili tudi na Pokljuki. Po ocenah vodstva odreda so dobro pripravljeni in lahko računajo na dobro uvrstitev. -jk
V_)
Kje so tisti dobri, stari časi, ko je bilo novoletno praznovanje res še praznovanje in ko so se politiki, diplomati in generali za teden, dva preselili v letovišča smučat, plavat ali lovit ribe? Kam je izginila tradicionalna navada anglosaških gentelmanov, ki so ob vikendih poniknili v sveto zasebništvo ter človeštvu blagohotno prizanesli z grožnjami in zastraševanjem, s spletkami,
»Novoletni maček«
pritiski in mračnimi prerokbami? Ni je več. Tehnokratski, vitalni, od oblasti prevzeti ministri kompjutrske dobe si zdaj privoščijo kvečjemu kak dvojni viski, nazdravijo prepotenemu tajniku v predsobi in utrujeni daktilografki v kotu špartansko opremljenega kabineta — da bi nato odložili čašo ter delali naprej. Delali, kar pač delajo.
»Železni« dr. Kissinger, šef ameriškega State Departmenta, je — recimo — med silvestrskim zatišjem sprejel novinarje tednika Business Week ter malce razmaknil tančice, potegnjene čez načrte Pentagona, vlade in zunanjega ministrstva ZDA. Ob njegovih izvajanjih so vznemirjeni državniki v hipu pozabili na počitnice, kajti »leteči Henry« je prijateljem in sovražnikom dal vedeti, da »ni popolnoma izključena uporaba vojaške sile proti deželam — proizvajalkam nafte.« Nadalje je govoril o »negotovi Evropi, odvisni od ZDA« ter o dveh »najslabše stoječih členih zahodne fronte; Italiji in Veliki Britaniji, ki ju bo treba nujno rešiti iz zagate«.
Če skušamo razčleniti Kissin-gerjeve besede, bi kazalo najprej zapisati, da gre za odgovore na zelo konkretno zastavljena vprašanja časnikarjev, kar ni pov-
sem isto kot nevezana izjava, popestrena z izčrpnimi tolmačenji in obrazložitvami. Prav zato se je možu zdelo umestno dodatno pojasniti posamezne točke v intervjuju, ki buri duhove povsod, kjer so ga prebrali. Povedal je, denimo, da zasedba petrolejskih vrelcev prihaja v poštev le kot skrajna možnost, ki jo bodo realizirali samo v primeru, ako bi zagate spričo naknadnega dviganja cen tekočih goriv oziroma spričo »privijanja naftnih pipic« spravile industrijski Zahod v brezizhoden položaj. Z izrazom »negotova Evropa« pa baje ni mislil vladajočih garnitur, marveč prebivalstvo stare celine nasploh.
Pojasnilo kajpak ne spreminja bistva pretenj, katerih značaj nedvoumno priča, kako uradna Amerika pojmuje trenutno situacijo v mednarodnem prostoru. Predvsem noče priznati dejstva, da naraščajoče gospodarske krize niso sprožili Arabci in njihova zaostrena petrolejska politika, ampak kratek stik v preživetem in že zdavnaj odsluženem ekonomskem mehanizmu kapitalistične poloble, temelječem na kopičenju superprofitov in na principu roparskega trgovanja. V črno je zadel neodvisni zahod-nonemški tisk, ki skozi pikre uredniške komentarje pobija Kissingerjeve navedbe, poudarjajoč, da so ZDA zagotovo najmanj poklicane udarjati plat zvona, saj iz uvoza krijejo komaj 10 odstotkov svojih petrolejskih potreb. Drago je Evropa plačala energetsko žejo v jeseni 1973, a ni je plačala Arabcem, temveč lakomnim teksaškim in pensil-vanskim mogotcem, ki nafto prodajajo »zaveznikom« po petkrat višjih tarifah kot jo kupujejo oziroma kot znašajo stroški črpanja in predelave.
Druga utvara washingtonskih patricijev tiči v viziji Amerike kot zaščitnika »ogroženih zahodnih demokracij«. Čeprav Bele hiše nihče ne prosi, naj opravlja dolžnosti varuha, so vankeeji
trdno prepričani, da bo brez čvrste roke ZDA celotno EGS (in še koga zraven) nepreklicno vzel vrag. Medtem ko je Italija upravičeno užaljena, Britanci previdno molčijo, Francozi pa so vnovič obzirno opozorili čez-atlantskega soseda, kako naftne stiske ni mogoče reševati drugače kakor z večplastnimi pogajanji in sporazumi, ki ne smejo zaobiti tretjega sveta (nerazvitih). Strategija gorjače bi lahko imela ravno nasprotne posledice kot pričakujejo jastrebi v Wa-shingtonu.
Vzhod (vključno z Moskvo) za zdaj ne komentira Kissingerje-vih zastraševanj. A tem bolj je ogorčen arabski tabor. Generalni sekretar Arabske lige Mah-mud Riad opozarja prizadete, da velja ministrove besede vzeti presneto resno in da naj nikar ne poslušajo glasov, ki bi radi zmanjšali težo izrečenega, Alžir-ci so v okviru skupne obrambe zoper morebitni oboroženi napad pripravljeni nemudoma pognati v zrak vse naftne naprave, je kategorično pribil Bumedien.
Zanimivi odmevi prihajajo tudi iz Kaira: Egipt sodi, da v ameriški taktiki obrambe življenjskih interesov »vroče« intervencije lokalne narave že v preteklosti niso bile nič nenavadnega. Tvorec globalne strategije ZDA niti ni razkril glavnih adutov, skritih v rokavu pentagonskih planerjev, menijo Egipčani. In ne motijo se. Neposredni desant ameriških čet je dejansko skrajna možnost, kajti Washington bi najbrž mnogo prej poskušal ukrepati posredno, prek Izraela, ki bi mu — ustrezno okrepljenemu — utegnil dovoliti prodor globoko v notranjost Arabskega polotoka, do ključnih virov »črnega zlata«.
V novo leto smo torej stopili s trpkim priokusom v ustih; s priokusom po smodniku in nafti. In ti dve snovi žal povzročata znatno hujšega in trajnejšega mačka kot nedolžni silvestrski šampanjec. I. Guzelj
Podelitev Razprava o dokumentih SZDL
priznanj
Na zadnji seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV na Jesenicah so po sprejetem programu dela za letošnje leto ocenili tudi zadnje volitve in ugotovili, da so dobro uspele, saj se jih je udeležilo veliko število borcev in invalidov.
Na seji so podelili tudi priznanja tistim, ki so se najbolje izkazali pri zbiranju denarja za spominski dom mladine in borcev v Kumrovcu. Priznanja so dobili: Pionirski odred osnovne šole Tone Čufar, ki je zbral največ odpadnega papirja, Pionirski odred osnovne šole Prežihov Voranc, sindikat Železarne Jesenice ter krajevna organizacija Zveze vojnih invalidov Dovje-Mojstrana, ki je dala glede na število članov te organizacije najvišji prispevek. D. S.
Pomembne pridobitve
ob
občinskem prazniku
V sredo so bili Škofjeločani priča dvema pomembnima dogodkoma. V počastitev občinskega praznika je bila najprej svečano odprta nova stanovanjska soseska na Partizanski cesti, kasneje pa še osrednja čistilna naprava na Suhi.
»Ideja o gradnji stanovanjskih blokov na Partizanski cesti se je rodila že pred kakimi petnajstimi leti,« je v uvodnem nagovoru dejal direktor Lokainvesta Jože Hauptman. Prva stolpnica na tem področju pa je zrasla leta 1969, leto kasneje druga in naslednje leto še tretja. Leta 1973 je bila zgrajena prva stolpnica na kompleksu, kjer se je gradnja letos sklenila. Lansko leto je bilo pravzaprav leto, ko je bila gradnja blokovnih stanovanj najbolj intenzivna. Kar 165 družin ali posameznikov je dobilo svoje »kotičke«!
»Leta 1972 smo temeljio preučili načrte na področju stanovanjske gradnje, že naslednje leto pa smo sprejeli natančno  začrtane programe,« je dejal v nadaljevanju predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Jože Stanonik. Po predvidevanjih naj bi bilo do leta 1986 zgrajenih kar 2500 stanovanj ali drugače povedano — po 178 letno! Leta 1973 je bilo, denimo, zgrajenih 90 stanovanj, pridobljenih   160   postelj v samskem domu, lani pa 165 družinskih stanovanj v družbeni lasti ter še 61 stanovanj v individualni lasti, kar pomeni 316 stanovanj v dveh letih! Kot kaže bo letošnje leto rekordno.   Zgrajenih   naj bi bilo 165  stanovanj v Škofji Loki, 58 v Železnikih ter 12 v Žireh.
V škofjeloški občini seveda v prihodnje nameravajo izdatno podpirati tudi zasebne gradnje. Pri tem pa se bodo zavzemali, da bodo gradnje čimbolj koncentrirane, saj je že zdaj jasno, da po nekaterih predelih občine že zdaj primanjkuje prostora za nove objekte.
Naselje na Partizanski cesti je torej sklenjena celota, spomladi pa je v načrtu še dokončna zunanja ureditev naselja. Začela pa se je že gradnja blokov v novi stanovanjski soseski Podlubnik.
Dobro  uro  kasneje  so se gostje zbrali ob osrednji čistilni napravi na Suhi. Zbranim je najprej spregovoril član občinskega izvršnega sveta inž. Lado Bernard, za njim pa direktor SGP Tehnik Jože Albreht. »To je bila za nas izjemno naporna naloga,« je menil, »saj je to prvi tovrstni objekt, ki smo ga gradili.« Povedal je, da je bilo položenih okrog 6 kilometrov cevi ter, da se je med poskusnim obratovanjem naprava odlično izkazala. Po potrebi bo v neposredni bližini mogoče postaviti še en čistilni   blok,   ki   bo sedanje zmogljivosti povečal še za najmanj 100 odstotkov. Gradnja podobne čistilne naprave je že v bližnji prihodnosti predvidena za Železnike, kasneje pa še za Žiri in Gorenjo vas. Novo pomembno pridobitev čistilno napravo — je simbolično spustil v obratovanje predsednik   izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Stanonik.      J. Govekar
Na torkovi seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič so se dogovorili, da bodo do 25. januarja organizirali po krajevnih organizacijah SZDL razprave o statutu republiške konference SZDL in pravilih občinske konference SZDL. Na razpravah po krajevnih organizacijah bodo razen vodstev SZDL sodelovali tudi člani osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK ter predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih. Na srečanjih, ki jih organizira občinska konferenca ZK v so-
delovanju s SZDL, bodo razpravljali tudi o kandidatih za nove odbore in konference SZDL po krajevnih skupnostih in občinsko konferenco SZDL. Republiški statut in pravila občinske konference bodo nato obravnavali na zasedanju občinske konference, ki se bo sestala konec meseca. Sledili bodo zbori občanov po krajevnih skupnostih, združeni z volitvami novih članov krajevnih odborov in konferenc SZDL. Občinska konferenca SZDL novega sestava pa naj bi se sešla na ustanovnem zasedanju sredi februarja. -jk
Odvoz smeti v letu 1975
Komunalno,   obrtno   in   gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. TOZD Komunala b. o.
Novi red odvoza smeti, ki velja od 13. januarja 1975 dalje
Ponedeljek in četrtek
10.
n.
12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24, 25 26 27
28, 29 30
31. 32. 33. 34.
35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43, 44 45 46 47
Betonova ulica Cankarjeva ulica Cesta na Brdo Cesta na Klanec Cesta talcev
Cesta JLA (št. 20, 22, bomo odvažali v torkih in petkih) C. Kokrškega odreda (št. 2, 4, 5 in 7 bomo odvažali smeti v torkih in petkih) C. na Rupo C. Staneta Žagarja Cirilova ulica Cirče
Dolenčeva ulica Drolčevo naselje Drulovka Galetova ulica Golniška ulica Gregorčičeva ulica Grmičeva ulica Gregorčičeva ulica Grosova ulica Huje.
Jahačev prehod
Jenkova ulica
Jurčičeva ulica . Kajuhova ulica . Kokrški breg
. Koroška ulica (št. 61, 69 bomo odvažali smeti v torkih in petkih)
Komenskega ulica Kolodvorska ulica Kocjanova ulica (št. 6, 7, 8 bomo odvažali smeti v torkih in petkih) Kuraltova ulica Kutinova ulica Likozarjeva ulica Ljubljanska cesta (od gostilne Labore do Orehka) Luznarjeva ulica Maistrov trg . Medetova ulica Mlakarjeva ulica Mlaka
Mlekarska ulica Na skali
Nadižarjeva ulica Nartnikova ulica Novo H rastje Oprešnikova ulica Partizanska pot Partizanska ulica (št. 19/a, 21 bomo odvažali v  torkih in petkih)
Pintarjeva ulica Poštna ulica Pot na kolodvor Pot za krajem Prešernova ulica Reginčeva ulica Reševa ulica Retljeva ulica -Rotarjeva ulica Ručigajeva ulica (od C. St. Žagarja do C. talcev) Rupa
Savska cesta Savska loka Seljakova ulica Smledniška ulica Snedičeva ulica Stritarjeva ulica Staretova ulica Škofjeloška cesta (od gostilne Labore do Delavske ceste) Škrlovec Šmidova ulica Šolska ulica . Šorlijeva ulica . Štirnova ulica . Tavčarjeva ulica . Titov trg Tomažičeva ulica Tomšičeva ulica Trg revolucije Trubarjev trg Uhanova ulica
Ulica 31. divizije (samo št. 5 in 7) » Ulica Moša Pijade (od Sorh-jeve ul. do Oldhamske ulice) Ulica Vide Šinkovčeve
81. Vodopivčeva ulica (od Cankarjeve ulice do odcepa za Sejmišče)
82. Zasavska ulica
83. Zevnikova ulica
84. Zanova ulica
85. Zeškova ulica
48. 49.
50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57.
58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66.
67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74.
75. 76. 77. 78.
79
80
Torek in petek
1. Benedikova ulica
2. Begunjska ulica
3. Bičkova ulica
4. C. Kokrškega odreda (samo št. 2, 4, 5 in 7)
5. Cesta Iva Slavca
6. Cesta JLA (samo št. 20 in 22)
7. Cesta Staneta Rozmana
8. Cesta 1. avgusta
9. Cesta 1. maja
10. Delavska cesta
11. Dražgoška ulica
12. Gasilska ulica
13. Gosposvetska ulica
14. Gorenjesavska cesta
15. Gradnikova ulica
16. Hafnarjeva pot
17. Jelenčeva ulica
18. Ješetova ulica
19. Jezerska cesta
20. Kebetova ulica
21. Kidričeva ulica
22. Kocjanova ulica (samo št. 6, 7,8)
23. Koroška cesta (samo št. 61, 69)
24. Kovačičeva ulica
25. Kokrški log
26. Križnarjeva pot
27. Krožna ulica
28. Krašnova ulica
29. Kurirska pot
30. Levstikova ulica
31. Ljubljanska   cesta (Jelenov klanec)
32. Mandeljčeva pot
33. Mencingerjeva ulica
34. Mlakarjeva ulica
35. Mrakova ulica
36. Nazorjeva ulica
37. Oldhamska ulica
38. Partizanska ulica (samo št. 19/a in 21)
39. Planina bloki
40. PotnaJošta
41. Pot v Bitnje
42. Pševska cesta
43. Ručigajeva ulica (od Cestnega podjetja do C. St. Žagarja)
44. Sejmišče
45. Sitarska pot
46. Skokova ulica
47. Skalica
48. Stara cesta
49. Stošičeva ulica in Avtobusna postaja
50. Stražiška ulica
51. Struževo
52. Šempetrska ulica
53. Škofjeloška cesta (od Delavske ceste do Zg. Bitnja)
54. Tekstilna ulica
55. Trojarjeva ulica
56. Ulica Mladinskih brigad
57. Ulica Milene Korbarjeve
58. Ulica Tatjane Odrove
59. Ulica 31. divizije (št. 5 in 7) vozimo ponedeljek in četrtek)
60. Ulica Moša Pijade (od Oldhamske ulice do Ceste Staneta Žagarja)
61. Valjavčeva ulica
62. Vidmarjeva ulica
63. Vodopivčeva ulica (od Ljubljanske ceste do odcepa za Sejmišče)
64. Vrtna ulica
65. Zadružna ulica
66. Zgornje Bitnje
67. Zlatnarjeva pot
68. Zlato polje
69. Zupančičeva ulica
Sreda
1. Britof
2. Pivka, Naklo, Cegelnica
3. Šenčur
Industrija pohištva Stol Kamnik
odbor za kadre OZD Skupnih služb objavlja naslednja prosta delovna mesta:
vodje izvoza
K sodelovanju vabimo kandidate, ki so usposobljeni oblikovati prodajne cilje na področju izvoza in ki so pripravljeni prevzeti osebno odgovornost za njihovo realizacijo, ki imajo organizacijske sposobnosti za osvajanje in obvladanje tujega trga, ki imajo visoko ali vsaj višjo izobrazbo ustrezne smeri in obvladajo vsaj dva tuja jezika in ki imajo strokovni izpit ža opravljanje trgovinskih poslov.
Družinsko stanovanje je zagotovljeno na Duplici.
vodje marketinga
K sodelovanju vabimo kandidate, ki so usposobljeni za samostojno strokovno delo na področju priprave prodaje, ki imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti za vodenje strategije marketing aktivnosti in ki so pripravljeni prevzeti osebno odgovornost za dejavnost marketinga, ki imajo visoko izobrazbo in obvladajo vsaj en svetovni jezik. Družinsko stanovanje je zagotovljeno na Duplici.
vodje elektro službe
Od kandidatov pričakujemo da so usposobljeni voditi energetsko dejavnost elektro področja v tovarni, sodelovati pri projektiranju investicijskih objektov in nadzorovati izvedbo investicijskih in vzdrževalnih del. Zato vabimo k sodelovanju kandidate elektro stroke, ki' imajo višjo izobrazbo in. 5 let ustreznih delovnih izkušenj oz. srednja izobrazba in vsaj 10 let uspešnih delovnih izkušenj na ustreznem področju.
Posebne ugodnosti, ki jih nudimo svojim sodelavcem so: možnost kreativnega strokovnega dela, dober team strokovnih sodelavcev, možnosti nadaljnje strokovne rasti, primerni osebni dohodki in elastičen (premakljiv) delovni urnik.
Vaše prijave z ustrezno dokumentacijo sprejema kadrovska služba do 10. februarja 1975. Ustrezne informacije dobite lahko osebno v kadrovski službi ali po telefonu 061-831-121, int. št. 30 ali 14.
Vsem kandidatom jamčimo popolno tajnost prijav.
Cenjene kupce obveščamo, da smo našo poslovalnico TEKSTIL BLED preselili v prostore
HOTELA BLEGOŠ poleg Festivalne dvorane
Enaka izbira blaga Priporočamo se za nakup
— murha
RAZPRODAJA
posameznih kuhinjskih elementov Marles kuhinja: futura — venera in Gorenje kuhinja: G-1 3
KRANJ
20 % tovarniškim popustom
v salonu kuhinjske opreme Dekor
290 krav na farmi v Poljčah dobilo lani novo streho nad glavo
Hlev, ki ga občuduje vsa Evropa
Novi hlev lahko sprejme 290 živali. V njem se nabere dnevno 25 kubičnih metrov gnoja, letno pa skoraj 9300 kubikov. Ročno odstranjevanje bi bilo zamudno in drago, razen tega pa bi terjalo veliko dela. Odgnojevalna naprava z dekanterjem, čeprav je draga, sama opravi veliko delo, razen tega pa zmanjša količino odpadkov na minimum.
Kljub posebni gradnji in hlevski opremi ter napravam za odstranjevanje in predelavo gnoja, ki jih celo v Evropi težko najdemo, je bil poljski hlev zgrajen v petih mesecih, urejena pa je bila tudi okolica — Zanimanje med kmetijskimi organizacijami in zasebnimi kmetovalci — Dobro sodelovanje med živinorejci,
projektanti in graditelji
Živinorejska in mlečna farma Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja oziroma njegove temeljne organizacije združenega dela Kooperacija Radovljica v Poljčah je že leta vodilna v Sloveniji in Jugoslaviji ter znana v kmetijskih in živinorejskih državah Evrope. Poznamo jo zaradi izpiljene tehnologije mlečne proizvodnje, katere rezultat je povprečno več kot 5000 litrov mleka na kravo letno, in nenehne želje po napredku na osnovi dognanj doma in v svetu, predvsem pa na onovi spoznanj ob vsakdanjem delu 18-članskega kolektiva poljskih živinorejcev.
Poljsko delovišče, tako imenujemo uradno farmo, stopa v leto 1975 modernejše, boljše opremljeno, čigar rezultat bodo še večjega občudovanja vredni dosežki. Lani jeseni so odprli nov hlev za 290 krav, ki je dolg 96 in širok 25 metrov. Površen in živinorejskih skrivnosti neuk opazovalec na podolgovatem poslopju ne bo opazil nič posebnega. Pa vendar skriva hlev številne skrivnosti, novosti in tehnološke obogatitve, ki jim pri nas še ni para, pa tudi v Evropi težko odkrijemo kaj podobnega. »Dom« za 290 živali je rastel po zamislih nekaterih naših znanstvenih ustanov, predvsem Mlekarskega instituta iz Ljubljane in Biroja za lesno industrijo, dokončno obliko in vse »finese« pa so mu dali delavci delovišča z vodjo Jožetom Avsenekom in veterinarjem Antonom Dolencem na čelu ter delavci Splošnega gradbenega podjetja Sava Jesenice in njegovega inženiringa, ki ga vodi inž. Primož Senčar.
Sava se je lotila projektiranja in gradnje hleva zavzeto.
Roki so bili napeti! Konec oktobra 1973 je bila med TOZD Kooperacija in Savo podpisana pogodba o investicijskem inženiringu, projektna naloga in idejni projekt sta bila dokončana v začetku lanskega marca, rok za »vselitev« živine pa je bil 1. oktober lani. »Tehnološke« plati hleva je resda načrtoval Mlekarski
institut iz Ljubljane, vendar sta sledila obiska farm v Holandiji in italijanski Cataniji. V Holandiji imajo izredno moderne hleve in zanemarjene naprave za odstranjevanje gnoja, v Cataniji pa je nasportno. Poljski živinorejci in graditelji jeseniške Save so se vrnili obogateni z novimi spoznanji. Dan za dnem, pogosto tudi pozno v noč, sta predvsem Avsenek in Senčar uspešno snovala in spreminjala načrte in prilagajala tehnologijo poljskim razmeram. Izdelan je bil glavni projekt. Konec maja so imeli graditelji jeseniške Save v rokah gradbeno dovoljenje, junija pa zasadili prvo lopato. Po petih mesecih je bil hlev zgrajen! Gradbeni problemi so bili rešeni sprotno in odkrito, kar je kvaliteta in pozitivna plat gradnje.
HLEV CELO ZA GRADITELJE NOVOST
»Hlev skriva številne zanimivosti in novosti, ki jih v Jugoslaviji še ni, pa tudi v Evropi so redke,« pripoveduje glavni projektant in vodja inženiringa. Splošnega gradbenega podjetja Sava Jesenice inž. Primož Senčar. »Hlevsko opremo je dobro izdelal jeseniški Športmetal po naših delavniških načrtih. Elmont z Bleda pa se je lotil električne napeljave, kakršne pri nas še ni. Stranske izvajalce (subizvajalce) smo sploh iskali v okolici, kar nam je omogočalo dobro in učinkovito sprotno sodelovanje.«
»V oči zbode konstrukcija hleva,« nadaljuje inž. Primož Senčar. »Lesena je in sestavljena iz tričlenskih lepljenih lesenih nosilcev z razpetino 25 metrov. Narejeni so bili v tovarni Gaj v Podravski Slatini po načrtih našega inženiringa in Biroja za lesno industrijo iz Ljubljane. Tudi za gajevce so bili nosilci novost. Sprejeli so naš projekt in nosilce takih razpetin uvrstili v
Dobra sodelr--< ir glavna naCrlGVatca novega poljskega hleva -Jože Avsenek in in 2. ! '• > " rt Pa*. Tudi po otvoritvi hleva se pogosto srečujeta in preverjata, I •• '■ >•'< •• obnesejo v praksi. Kaže. da bo poljska novost vzor še /?;a>     hlevu doma in na tujem.
proizvodni program, povrhu vsega pa so jih poimenovali »lepljeni lesni nosilec tip Poljče'. Posebnost je salonitna streha brez toplotne izolacije. Pogumna zamisel je to. V hlevu živo srebro od otvoritve dalje nikoli ni padlo pod ničlo, ni mraza in ne vlage, razen tega pa je v poslopju obilo svetolobe. Ventilatorjev nismo vgrajevali. Prezračevanje je vzgonsko. Pod kapjo zrak vstopa pod slemenom pa iztopa.«
Novi hlev ni »revolucija« le v gradnji takšnih objektov, temveč pomeni nekaj podobnega tudi za samo poljsko farmo. Čeprav se je delovišče spremenilo v veliko gradbišče^ je tekla proizvodnja brez zastojev. Dva stara hleva so do polovice podrli in jih smiselno spojili z novim hlevom, ki ima povsem drugačno lego! Ostanki starih hlevov bodo kmalu preurejeni v »porodnišnico« in druge, za sodobno farmo potrebne prostore. Transportna pota so krajša. Živali imajo bližje do velikega molznega stroja »unilaktor«, ki je za zdaj edini v državi, pregoni so krajši, udobnejša in manj zamudnejša so pota traktorjev, ki v hlev dovažajo krmo itd.
POSEBNO ODSTRANJEVANJE IN PREGLEDOVANJE GNOJA
Pogled v svetlo notranjost novega poljšekega hleva je za slehernega zanimiv. Na vsaki strani hleva sta dve vrsti ležalnih boksov z ograjami Športmetala. Žival ima v čistem boksu dovolj prostora za ležanje in počivanje. Će želi vstati, mora nujno stopiti na blatni hodnik, kamor pade tudi večina odpadkov. Čistoča boksa je zajamčena. Izjema so redke živali, ki opravljajo »potrebo« leže, pa še takrat pade pogosto blato na blatni hodnik. Krave niso privezane, gibajo se prosto in prek posebnih prehodov prihajajo h krmilnim mizam in napajalnim koritom. Po zamisli Jožeta Avseneka in inž. Primoža Senčarja so med ležalnimi boksi in prostori za krmljenje in napajanje zgradili 130 centimetrov visoke betonske stene (parapete), ki onemogočajo, da bi krava, ki stoji zunaj ležalnih prostorov onesnažila živali, ki leži in počiva v leželnem boksu. Parapete imajo tudi drugi hlevi, vendar lesene in nižje, ki ne učinkujejo tako kot poljski.
»V hlevu se nabere dnevno okrog 25 kubičnih metrov odpadkov,« pojasnjuje inž. Primož Senčar. »Po blatnih hodnikih se nenehno pomikajo preklopna strgala in sprotno odstranjujejo gnoj. Krav, ki so se v desetih ali štirinajstih dneh navadile na nov dom, strgala ne motijo. Mirno jih prestopijo. Strgala potisnejo gnoj v kanal (kineta) na čelu hleva. V kineti je transporter (cirkomat), ki potisne odpadke do prve faze predelave — drobil* ca. V predjami ■ prostornino 15 kubičnih metrov je gmota hlevskih odpadkov že toliko predelana, da jo monočrpalka prečrpa v dekanter, ki je ,srce' poljskega sistema odstrunjevanja in prede-
lave gnoja. Dekanter je posebna centrifuga, ki trdi del gnoja loči od tekočega. Prvega je le 25 od-stokov, drugega pa 75 odstotkov. Iz dekanterja, dnevno se vrti le dve ali tri ure, prihaja žaganju podobna snov, ki niti po vonju in ne po obliki ne kaže, da je bila še pred uro ali dvema gnoj! Snov je odlično gnojilo, na delovišču pa jo uporabljajo celo za nastilj v ležalnih boksih.«
Tekoči ostanek gnoja, ki ga je 75 odstotkov, bi morali prepustiti termobiološkemu gnitju ali tako imenovanemu ,likom' sistemu. Vendar so se v Poljčah odločili za drugačno, lahko rečemo svojsko metodo. V skladu s predpisi, ki so za to področje v Jugoslaviji zelo strogi, upoštevajoč sestavo in konfiguracijo zemljišča v Poljčah ter poprejšnjo temeljito predelavo hlevskega gnoja, odteče tekoči del v posebno tripre-katno greznico s prostornino 600 kubičnih metrov. Odtod pa skoraj čisto tekočino spuste v vodotok. Sčasoma bodo odpadno vodo v Poljčah »ujeli« v ribnik, ki ga nemeravajo urediti v bližini hleva, ter ga obogatiti še z vodo dveh bližnjih potokov, ki pogosto poplavljata in zamočvirjata zemljišče. Mogoče se bodo že letošnjo zimo v ribniku naselili krapi, ki jim takšne sorte voda izredno godi, pa tudi možnost gojitve postrvi in divjih gosi v ribniku, kamor bi se stekala prej omenjena potoka, ni brez osnove.
»Dekanter je res drag,« nadaljuje inž. Primož Senčar, »vendar predstavlja 80 odstotkov poljskega izgnojevalnega sistema. Z dekanterjem je zagotovljena čistoča, spoštovanje sanitarnih predpisov, hkrati pa omogoča velik prihranek pri delovni sili. Če ne bi bilo dekanterja, bi morali v Poljčah letno zvoziti 9300 kubičnih metrov gnoja povprečno dva kilometra daleč, v katerem pa je več kot 70 odstotkov vode, provrh vsega pa bi morali spoštovati številne stroge sanitarne predpise. Prihranka verjetno ni treba naprej razlagati ...«
DELO BREZ VZORNIKA
Načrtovalci in graditelji novega hleva v Poljčah so opravili v rekordnem času pionirsko delo. Moram jim priznati to, saj nikjer pri nas in ne v Evropi še ni hleva z napravami, po katerem bi se lahko zgledovali. Pri postavljanju konstrukcije hleva so opravili pomembno delo monterji, predvsem tesarji temeljne organizacije   združenega   dela Gradbeni
izdelki pri SGP Sava Jesenice, ki se bodo tudi v prihodnje lotevali takšnih opravil, in vsi drugi, ki so sodelovali pri gradnji v Poljčah, ki je stala okrog 750 milijonov dinarjev. Razen že omenjenih graditeljev kaže posebej omeniti prizadevnost delavcev Savine TOZD Gradbena operativa, ki so v kratkem času dvignili hlevsko poslopje od tal ....
»Jeseniška Sava in drugi graditelji so pokazali pri gradnji novega poslopja zavzetost in prizadevnost, ki jo kmetijci pri drugih gradbincih večkrat pogrešamo,« pravi vodja poljske farme Jože Avsenek. »Še preveč ljudi misli, da je za kmeta vse dobro in da pri gradnji hleva ni potrebna solidnost. Z veterinarjem Dolencem sva večkrat dejala, da sodoben unilaktor in umazane krave ne gre skupaj. Bila sva v Grubu v ZRN, kjer sva videla lepo živino v prosti reji, čiste ležalne bokse itd., le načina, kako se rešiti gnoja in blata, nisva našla. Skupaj s Savo pa smo v Poljčah rešili tudi to nadlogo.«
Glas o hlevu z živino v prosti reji in ležalnimi boksi se širi neverjetno hitro. V Poljče prihajajo kmetje od blizu in daleč, predstavniki republiških kmetijskih organov, kmetijskih organizacij iz Slovenije in drugih republik ter tujine. Jeseniški Športmetal se bo zaradi uspeha v Poljčah skupaj s firmo Alfa-Laval najverjetneje lotil izdelave cirkoma-tov, Sava bo še gradila takšne hleve, izkušnje pa so pridobili tudi ostali večji ali manjši sodelavci gradnje v Poljčah.
Gradnjo takšnega hleva je najbolje orisal glavni projektant inž. Primož Senčar:
»Hleva niso načrtovali in gradili gradbeniki, ki so ozki specialisti. Projektirali so ga ljudje s širokimi gradbinskimi izkušnjami, ki pa so specialisti za posamezna področja. Usklajevanje znanja teh ljudi je zato pomembno. Predvsem pa bi rad povedal, da se farme ne grade tako množično kot stanovanjski bloki, kamor že sili tipski sistem dela in da pri farmah ni veliko vzorov. Farme se grade na področjih, ki niso kumunalno urejena, kjer je treba upoštevati najrazličnejše pogoje, od naravnih do proizvodnih, predpise itd. Sodim, da smo v Poljčah s skupnim delom uspeli...«
Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan
Dekanter je »srce« sistema za odstranjevanje m predelavo gnoja. Predelan đ osušen gnoj je podoben žaganju in ga uporabljajo v Poljčah celo za nastilj Sicer pa je izredno učinkovito gnojilo inje zanj posebno med vrtnarji in proizvajalci zelenjave veliko zanimanje.
Proslava ob 30-letnici carinske službe
Pred novim letom so v jeseniški Carinarnici slovesno proslavili 30-letnico carinske službe. Proslave s podelitvijo priznanj jubilantom dela se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Slavko Osredkar, pomočnik direktorja Zvezne carinske uprave Milan Šuštar, komandirji postaj mejnih milic in postaje milice, komandirji mejnih karavl ter delavci delovne skupnosti Carinarnice Jesenice.
Kolikšen bo letošnji davek občanov
Najbrž je že večini znano, da je treba lanske dohodke prijaviti ustreznemu davčnemu organu občinske skupščine do konca letošnjega januarja. Časa torej ni veliko, še posebno če upoštevamo, da v nekaterih občinah še nimajo obrazcev za prijavo skupnih dohodkov občanov. Skupščina SR Slovenije je sprejela konec decembra dopolnjen zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki spreminja predvsem 150. člen zakona o davkih občanov. Na osnovi spremenjenega zakona znaša v republiki Sloveniji za leto 1974 neobdavčljivi del skupnega dohodka občanov 40.000 dinarjev. Za vzdrževanega družinskega člana — otroka se prizna 16.000 dinarjev, za druge družinske člane pa 13.000 dinarjev.
Ukrepi proti občanom, ki bodo s prijavo skupnega dohodka zamudili ali se tudi na osebni poziv ne bodo odzvali, bodo strožji od lanskih. Za zamudnike bo davek večji za 10 odstotkov, za občane, ki bodo »gluhi« tudi na osebni poziv, pa 20 odstotkov.
Za   presežke   velja lanska
davčna lestvica.
-jk
Do 1958. leta je carinska služba pri nas opravljala večinoma le carinski nadzor v blagovnem in potniškem prometu z inozemstvom ter vodila evidenco o izvozu, prevozu in uvozu blaga ter tranzitu potniškega prometa. Danes pa carinska služba poleg vsega tega opravlja tudi carinjenje blaga, kontrolira uporabo zunanjetrgovinskega režima pri izvozu in uvozu ter opravlja devizno kontrolo.
Na območju Jesenic so carinsko službo ustanovili takoj po osvoboditvi, avgusta 1945. Uprava je bila na Jesenicah, trije oddelki pa. na Jesenicah, Ratečah in v Podkorenu. Ko se je vloga in pomen carinske službe povečal, se je tudi jeseniška Carinarnica kadrovsko okrepila od prvotno osmih zaposlenih do sedanjih 149 delavcev.
Leta 1951 so se jeseniški Carinarnici priključili tudi oddelki na Jezerskem in na Ljubelju, ki so bili do tedaj v okviru ljubljanske Carinarnice.
Prvi upravnik jeseniške Carinarnice je bil prav pred nedavnim umrli carinik Metod Rejc, ki so ga pred smrtjo cariniki obiskali in ga obdarili. Bil je vzoren carinski delavec, borec za severno mejo, ob jubileju carinske službe so ga predlagali za nagraditev s Plaketo carinske službe.
PROMET
Jeseniška Carinarnica letno oca-rini 150.000 ton uvoznega blaga, 210.000 ton izvoznega blaga, 230.000 ton tranzitnega blaga pri uvozu, 1,200.000 ton tranzitnega blaga pri izvozu, 58.000 pošiljk nakazanih na carinjenje drugim carinarnicam in 30.000 pošiljk za izvoz.
Letno vstopi 4 milijone tujih potnikov, izstopi 3 milijone 500.000 tujih potnikov, dva milijona in pol domačih potnikov prestopi mejo in se jih prav toliko spet vrne. Po podatkih na mejah jeseniške Carinarnice vstopi tudi okoli dva milijona motornih vozil. Na leto odkrijejo približno 1500 carinskih prekrškov, vrednost odvzetega blaga pri carin-
skih prekrških pa znaša 7 milijonov dinarjev. Odkrijejo tudi okoli 200 deviznih prekrškov in odvzamejo za 400.000 dinarjev in valute.
ODLIKOVANJA
Življenjski in delovni pogoji delavcev Carinarnice so iz leta v .leto boljši. V zadnjem času se je 50 delavcev vselilo v nova stanovanja adaptirali pa so tudi pet stanovanj v stari stavbi na Jesenicah. Pred, desetimi leti so postavili novo zgradbo na mejnem prehodu Podkoren. Na prehodu Rateče pa bodo novo moderno stavbo predali namenu v prihodnjem letu.
V vseh carinarnicah so uvedli samoupravljanje v letu 1965, v jeseniški so začeli z uveljavljanjem samoupravljanja že leta 1962. Nedvomno je samoupravljanje že na visoki stopnji, saj so že sprejeli nekaj pomembnih samoupravnih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Ob praznovanju 30-letnice carinske službe so pripravili vrsto medsebojnih srečanj in športnih tekmovanj ter podelili priznanja jubilantom dela. Na Jesenicah so odlikovali 16 delavcev: Vinko Kimovec je prejel medaljo dela z zlatim vencem, Marjan Modric medaljo dela s srebrnim vencem, enako priznanje so prejeli tudi Franc Muznik, Albina Lavrič in Geno Djukič. Z medaljo dela so bili odlikovani: Julka Bregar, Dragica Čemerikič, Matija Zidare-vić, Mihajlo Najić, Dušan Prlja in Ana Hočevar. D. S.
Odkritje spominske plošče
Pri občinskem odboru ZZB NOV na Jesenicah se pripravljajo na odkritje spominske plošče pod Sušjem v Črnem vrhu pod Karavankami. Tu je bil leta 1944 sedež varnostno obveščevalne službe Jesenice in na tem kraju sta padla v bitki Pavel Gmaj-nar-Ljubo in Marjan Rupar-Miro.
Ploščo bodo odkrili 1. februraja ob 10. uri. D. S.
En ogled je vreden več kot lOOO besed
Spalnica Petra
PRIVOŠČITE SI VELIKO UDOBJE NA MAJHNEM PROSTORU!
Zadošča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice Petra: kombinacija furnirja tanganjika in belo obarvanih površin (na sliki), vso v furnirju tanganjika ali pa v hrastovem furnirju. V petdelno omaro lahko shrani oblačila tudi veččlanska družina. Prostor za posteljnino ob vznožju postelje. Kredit do 15.000 dinarjev. Ob nakupu z devizami 5 % popust. Petro si lahko ogledate v naši prodajalni. Za dodatne informacije pišite na naslov: Lesnina, SJEP, 61000 Ljubljana, Parmova 53.
9
KRANJ Primskovo in Titov trg 5
L Odbori za medsebojna razmerja TOZD v sklopu
Kmetijsko živilskega kombinata Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. objavljajo naslednja prosta delovna mesta:
Za TOZD Komercialni servis Kranj — z n.sol.o.
1. DVEH   ADMINISTRATORJEV   — KORESPON-DENTOV
v enoti Agromehanika Kranj
Za TOZD Klavnica Kranj — z n.sol.o.
2. PREDDELAVCA ČREVARNE IN VAMPARNE
3. DVEH ČREVARJEV
4. TREH KLAVCEV
5. DVEH POMOŽNIH DELAVCEV V KLAVNICI IN PRI TRANSPORTU
6. POMOČNIKA KOMERCIALISTA
Za TOZD Mlekarna Kranj — z n.sol.o.
7. KURJAČA
II. Svet SDS Skupne službe
objavlja prosto delovno mesto:
8. ANALITIKA — PLANERJA
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo, se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.1.: srednja upravnoadministrativna, ekonomska ali komercialna šola z najmanj 1-letno prakso ali dvoletna administrativna šola z najmanj 3-letno prakso;
pod 1.2.: poklicna šola mesarske stroke z najmanj 3-letno prakso • v klavnici in črevarni, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 1.3. in 1.4.: poklicna šola mesarske stroke, praksa zaželena, zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod 1.5.: dokončana ali nedokončana osnovna šola, dobra fizična kondicija in zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 1.6.: višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, praksa zaželena;
pod 1.7.: poklicna šola kovinske smeri z najmanj 1-letno prakso, TOZD omogoča obisk tečaja in opravljanje izpita za kurjača visokotlačnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem; pod H.8.: višja izobrazba ekonomsko finančne smeri s 3-letno prakso ali srednja izobrazba ekonomskega tehnika s 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, poznavanje finančnega in materialnega poslovanja, smisel za komuniciranje. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2 v 15 dneh od objave.
/O ljubljanska banka
Skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v delovno organizacijo Ljubljanske banke po sklepu izvršilnega odbora, sprejetem na 9. seji dne 9. 7. 1973 in sklepu zbora delegatov TOZD Ljubljanske banke z dne 3. 10. 1973
razpisuje
delavski svet Centrale Ljubljanske banke naslednja prosta vodilna delovna mesta v Centrali Ljubljanske banke:
Direktorja sektorja deviznega poslovanja in kreditnih odnosov s tujino
Pomočnika direktorja sektorja deviznega poslovanja in kreditnih odnosov s tujino
Pomočnika direktorja sektorja varčevanja in kreditiranja prebivalstva
Pomočnika  direktorja sektorja računalništva, organizacije in tehnologije
Pomočnika  direktorja  gospodarsko računskega sektorja
Pomočnika direktorja sektorja sredstev in naložb
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za zasedbo zgoraj navedenih delovnih mest izpolnjevati še naslednje posebne pogoje
1 imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo,
2 imeti morajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, pri čemer je zaželeno poznavanje bančnega poslovanja oziroma strokovnega področja, za katerega se prijavljajo. Pri kandidatih za delovno mesto direktorja sektorja deviznega poslovanja in kreditnih odnosov s tujino pa so zaželene delovne izkušnje na področju zunanjetrgovinskih poslov.
3 Aktivno morajo obvladati najmanj 1 svetovni jezik, kandidati za delovno mesto direktorja sektorja deviznega poslovanja in kreditnih odnosov s tujino pa dva svetovna jezika.
4. Imeti morajo moralno politične kvalitete
Ne glede na pogoje navedene pod 1. in 2. točko se lahko prijavijo kot kandidati za zasedbo razpisanih delovnih mest tudi osebe, ki imajo srednjo izobrazbo, najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih na strokovnem področju,- za katerega se prijavljajo.
Razpisana delovna mesta so vodilna delovna mesta in jih je kot taka potrebno razpisati vsaka 4 leta.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke . ,
Kandidati lahko vlože prijave v 1 5 dneh od dneva objave tega razpisa Prijavi naj priložijo življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Kandidati lahko dobijo v kadrovski službi akt o okvirni organizaciji banke, iz katerega je razviden delokrog nalog vodilnega delovnega mesta za katerega se prijavljajo.
Prijave naj pošljejo v ovojnici z oznako: razpis na naslov: Ljubljanska banka, Centrala, Ljubljana, Trg revolucije S/C-XI, kadrovska komisija
Kandidate bodo o izidu obvestili najpozneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka
Ponovna oživitev tržiškega mestnega jedra
Načrt obnove starega mestnega jedra Tržiča primer javnega projektiranja — Sodelovanje vseh posredno ali neposredno zainteresiranih — Mestnemu jedru vrniti prvotne funkcije
V Paviljonu NOB v Tržiču so zaprli razstavo Staro tržiško mestno jedro v novi funkciji, katere namen je bil seznaniti prebivalce Tržiča s prvinv delom načrta ponovne oživitve starega mestnega jedra.
Zamotan projekt izhaja iz dejstva, da je vsaka človekova stvaritev last vsega človeštva, ohranjevanje tistih človekovih dosežkov, ki jim je čas vtisnil nadčasovne vrednosti in ki so bistveni sestavni del preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, pa je z mnogih vidikov kulturna naloga izrednega pomena. V to kategorijo spada tudi arhitektonska dediščina in prav staro mestno jedro Tržiča je zaradi svojih izjemnih arhitektonskih kvalitet, kakršnih v Sloveniji ni veliko, že   dolgo   med najpomembnejšimi
kulturnimi spomeniki naše preteklosti.
Načrtovanje oživitve starega mestnega jedra in hkrati njegovo saniranje zahteva poseben pristop, ki mora ob ohranjevanju starega upoštevati nove odnose in nove materialne pogoje. Današnjo podobo starega Tržiča je v glavnem ustvarila gradbena obnova po velikem požaru 1811. leta. Mnoge hiše, ki jih prebivalci niso hoteli ali zmogli znova pozidati, so novi lastniki združili pod skupno streho. Iz nekdanjih enotnih enonadstropnih hiš so nastala velika in široka poslopja z bogatimi fasadnimi oblikami.
Staro mestno središče je tako bogata arhitektonska in umetnostna
Mucin dom
Amatersko^ gledališče Tone Čufar na Jesenicah je za konec leta pripravilo otroško igrico Mucin dom v režiji Stanke Geršakove. Zal je zadnje dni minulega leta niso mogli predstaviti zaradi bolezni nekaterih igralcev, zato pa so jo postavili na oder v prvih dneh letošnjega leta pred polno dvorano jeseniškega gledališča.
Mladi igralci jeseniškega odra, med njimi smo spet lahko videli že »stare« znance, ki postajajo iz igre v igro vedno boljši; so se s predstavo imenitno odrezali in razveselili mlado in staro v dvorani. V poučni zgodbici so se izkazali kot uigran ansambel, celo sceno so postavljali sami.
Predstava je še toliko bolj navdušila mlade Jeseničane, ker je mladinskih del na odru razmeroma malo ip je taka ali drugačna matineja na Jesenicah več kot dobrodošla. D. S.
Muzej Goričane zaprt
Grad Goričane ima v tem letnem času manj obiskovalcev kot običajno. Vzrok je treba iskati v zelo hladnih prostorih muzeja, zato se le redki ljubitelji umetnosti odločijo za ogled razstavljenih zbirk. Uprava Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane se je zato odločila, da bo muzej do marca zaprt.
-fr
Gostovanje Mihe Dovžana
V nedeljo je v dvorani Svobode v Medvodah gostoval Miha Dovžan s svojim ansamblom. V celovečernem koncertu pred sicer maloštevilnimi poslušalci so sodelovali še harmonikar Jože Burnik, Alpski kvintet, za razvedrilo pa je poskrbel humorist Rado Ferlan.
. -fr
Obnovitev knjižnic
V letošnjem letu bodo vse vaške knjižnice postale podružnice matične knjižnice na Jesenicah. Pri kulturni skupnosti so že pripravili program preureditve in obnovitve teh vaških knjižnic. Problem knjižničarstva po posameznih krajevnih skupnostih pa bodo rešili le ob pomoči krajevnih organizacij in društev, krajevnih skupnosti in Zveze kulturno prosvetnih organizacij.
D. S.
Prostori za zgodovinski arhiv
Še v tem letu bodo pripravili prostore za zgodovinski arhiv skupščine občine Jesenice. Prostorov za arhiv na Jesenicah do sedaj ni bilo, zato so se dogovorili, da izkoristijo prostore v delavskem domu na Javorniku, za katere so že izdelani načrti. Investicija bo veljala 700.000 dinarjev. D. S.
Premiera Malega princa
V okviru jeseniške Svobode je začela delovati mladinska skupina Izvir, ki se pripravlja na svojo-prvo premiero. Mladi bodo delo Mladi princ prvič prikazali na jeseniškem odru še januarja. o S.
Načrti za Liznekovo domačijo
Letošnjo pomlad bodo začeli obnavljati Liznekovo domačijo v Kranjski gori. Za obnovitev so pripravljeni že vsi načrti, rešiti morajo le stanovanjsko vprašanje. Domenili so se, da bodo del prostora v Liznekovi domačiji namenili tudi za turistično-gostinsko dejavnost in bi tako denar, ki bi ga ta dejavnost navrgla, uporabljali za vzdrževanje stavbe. D. S.
Ob 50-letnici razstavlja Milan Batista tudi v Tržiču
V paviljonu NOB v Tržiču bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo del akademskega slikarja in grafika Milana Batiste. Ob svoji petdesetletnici je avtor svojo bogato ustvarjalnost prikazal javnosti na samostojnih razstavah v Kranju in Radovljici, zdaj pa se jima pridružuje še samostojna razstava v tržiškem paviljonu.
Odveč bi bilo kaj dosti pripovedovati o dragocenem Batistovem umetniniškem opusu, saj je bilo o njem v zadnjem letu precej napisanega. Radi bi opozorili le na raznolikost njegovih del, na veliko razgibanost in nemir ter vedno nova iska-
AS
Petek, 10. januarja 1975
nja in snovanja, ki vodijo avtorja k vedno novim spoznanjem in novemu načinu likovnega izražanja.
Milan Batista se kot človek in umetnik močno zaveda svojega visokega poslanstva, ki ga ima v naših dneh umetnik malega naroda, tako da smo lahko veseli in ponosni na zrele in bogate sadove njegovega ustvarjanja. Želimo mu, da bi še dolgo v njem obstajala velika notranja energija, zavzetost in nepoteše-nost, ki ga vodijo k novim razmišljanjem in stvaritvam, s katerimi nam vedno znova odkriva neznane resnice in lepote!
Razstava bo odprta do 2. februarja. Ob odpiranju razstave bo violinski koncert Roka Klopčiča, ki bo izvajal Vivaldi-Srebotnjakovo sonato in prvo rapsodijo Bele Bartćka.
S. R.
dedeiščina, ki kljub požaru ohranja tudi starejše kvalitete. Toda to središče se je že pred leti pričelo dušiti. Prvotno namenjeno samo človeku, je z razvojem prevzelo številne nove funkcije, ki so človeka počasi izrivale iz tega okolja. To izrivanje ni samo fizično, je tudi oblika odtujevanja nekaterih dejavnosti in navad, predvsem tistih, ki utrjujejo poznanstva. Stanovanjske površine so zanemarjene in neizkoriščene in prvotna zasnova jedra, ki je ljudi spodbujala k primarnim odnosom, je bila s tem nasilno preoblikovana. Zaradi nepoučenosti in potreb današnjega časa pa so vse bolj pogosti tudi nasilni posegi v umetniško vrednost objektov.
Zaradi vsega tega je dozorela potreba po takojšnji sanaciji in ponovni oživitvi mestnega jedra. Iz sodelovanja službe spomeniškega varstva in Skupščine občine Tržič se je rodila ideja o načrtu sanacije mestnega jedra, katerega prvi del so s pomočjo študentov četrtega letnika arhitekture in pod strokovnim vodstvom dr. Petra Fistra že izvedli. Pri oblikovanju načrta je bilo potrebno združiti vrsto različnih, včasih tudi močno si nasprotujočih pogojev, od. spomeniško varstvenih kvalitet do dejanske stopnje ohranjenosti materiala, ki naj bi ohranili posamezne stavbe v okviru novih dejavnosti sodobnega mestnega jedra. Te nove dejavnosti pravzparav obsegajo tiste, ki so bile mestnemu jedru odtujene in ki naj bi s ponovno oživitvijo združeval zraven gole stanovanjske in preskrbovalne funkcije tudi tiste dejavnosti, ki človeka družijo.
Načrt je primer aktivne zaščite umetniških kvalitet, ker ne izhaja iz tega, da se starega ne smemo dotakniti, ampak išče najboljše rešitve ohranjevanja starih kvalitet in njihovega vključevanja v nove funkcije. Kulturna dediščina je tudi ekonomska podlaga in mora prav tako imeti svoje funkcije in možnosti razvoja kot jih imajo sodobni objekti. -Celotni projekt, katerega nosilci so Raziskovalna skupnost Slovenije, Služba za spomeniško varstvo in Skupščina občine Tržič, ima tri dele. Kot izhodišče je morala biti najprej izdelana podrobna dokumentacija o materialnih in kulturno zgodovinskih danostih vsega mestnega prostora in vsake posamezne zgradbe. Strokovno rečemo temu topografija mesta, ki obsega podatke o vsaki zgradbi posebej, o njeni konstrukciji, številu in razporeditvi prostorov, o vzrokih morebitnih poškodb, o lastništvu in še marsikaj.
Prvi del načrta dopolnjujejo interesi organizacij in posameznikov. Njihovi predlogi so integralni del načrta in v tem se kaže pomen javnega projektiranja, saj so dokončne rešitve plod združevanja raznih interesov in niso samo pisarniška realizacija zamisli strokovnjakov.
Drugi del načrta obsega vrednotenje topografskih podatkov in predlogov organizacij ter posameznikov. Sledi vrednotenje prostora po funkcionalni in materialni plati. To pomeni, da je treba izdelati predloge o možnem namenu posameznih zgradb. Materialno vrednotenje pa razvršča objekte po nujnosti sanacije.
V tretjem delu je na vrsti izdelava konkretnih predlogov o ureditvi posameznih objektov. Gre torej za idejne obdelave in variantne rešitve, kar pomeni, da je rešitev več, vsaka pa temelji na ohranjevanju kvalitetnih ostankov preteklosti.
Načrt ponovne oživitve tržiškega mestnega jedra in ohranjevanja njegovih umetniških kvalitet je zanimiv tudi nasploh, saj imamo v Sloveniji še nekaj podobnih mestnih jeder, ki so potrebna sanacije.
M. Gabrijelčič
Ustanovna skupščina kulturne skupnosti
Za danes, petek, 10. januarja je na Jesenicah sklicana ustanovna skupščina temeljne kulturne skupnosti po novih načelih. Konference delegacij so poprej zbirale delegate za to skupščino. Samoupravni sporazum je sprejelo več kot 50 odstotkov zaposlenih v občini, med krajevnimi skupnostmi pa so ta sporazum potrdile le štiri, v ostalih sedmih pa jih bodo pozneje. .
Skupščina bo sprejela statutarni sklep, poslovnik o delu skupščine in njenih organov, komisija za konstituiranje bo dala svoje poročilo. Za predsednika kulturne skupnosti so predlagali Miroslava NoČa, delegata iz krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela, za predsednika zbora izvajalcev Stanka Čopa in za predsednika zbora porabnikov Petra Sitarja. Predsednika zborov sta obenem tudi podpredsednika skupščine.
D. S.
»Piš pomladi« v Škofji Loki
Novi slovenski celovečerni film o študentskem življenju, katerega premiera je bila minuli ponedeljek v kinu Sora, so gledalci lepo sprejeli
»Luštno!« »Sproščeno!«, »Zabavno!«, »Dražljivo, ampak včasih nrpf.irann neumnn!«. »Živah-
sih pretirano neumno!«, »Živahno!«, »Sijajno!«, »Prenapeto in nerealno!«...
To je samo peščica komentarjev, ki smo jih slišali v ponedeljek, 6. januarja, zvečer brž po svečani premieri novega slovenskega barvnega celovečernega filma Pomladni veter. Premiera je bila v Škofji Loki, še prej pa so Ranflovo delo zavrteli v Železnikih. Ob koncu se je obiskovalcem predstavilo tudi sedem osrednjih protagonistov »Vetra«, in sicer predsednik programske komisije pri podjetju Viba dramatik, kritik in esejist Bojan Štih, režiser Rajko Ranfl, snemalec Jure Pervanja, pisec glasbe dr. Urban Koder ter igralci Janez Hočevar-Rifle, Marjeta Gregorač in Marija Gombač.
Kako naj opredelimo vtise, napa-berkovane med kulturnim večerom, posvečenim 30-letnici naše kinematografije in prazniku občine Škofja Loka? Ne bi radi zapadali v razglabljanja o umetniški vrednosti Pomladnega vetra, saj jo je v lanski predzadnji številki Glasa izčrpno ocenil že kolega Marjan Gabrijelčič. Le bežno bomo pokukali v vsebino zgodbice iz življenja študentov, v svet nebrzdanega veselja, ljubezni in mladeniških vragolij, o katerih Štih posrečeno pravi, da niso nič drugega kot času prikrojena izvedenka popularne Vesne, ki je navduševala ljudi pred dvema desetletjema. Torej ...
... torej: prikupna, plavolasa Katja (Mirjana Nikolić), študentka glasbe in slikarski model, je preobčutljiva in prekrhka, da bi kljubovala vsem bolj ali manj okritim in včasih skoraj brutalnim povabilom v posteljo. Za ljubico si jo naredi celo ugledni profesor likovne vzgoje (Boris Kralj). Potlej spozna študenta slikarstva Petra (Marinko Še-bez). Zaljubi se vanj, on pa vanjo. A preden prideta skupaj, morata prebroditi kup drobnih težav, spregledati spletke kolegov in kolegic ter premagati lastno ljubosumje.
Gledano z očmi laika, je zadeva prijetna, komunikativna, lahkotna, Čeprav ne čisto brez aktualnih problemskih osti. Posamezne osebe sc nemara malce preveč karikirane nekateri »izpadi« razposajenosti in prekipevajoče prešernosti učinkujejo prisiljeno in nestvarno (npr. kotrljanje v sodu), toda celotna slika v glavi človeka, ki zapušča dvorano, je ugodna. Presenečajo imenitni dialogi, tradicionalno šibka
plat domačih celuloidnih umotvorov, ter seveda mojstrska kamera in neoporečna Kodrova glasbena spremljava. Kar se tiče vlog, so najbolj »izpiljeni« in najbolje zaigrani obrobni liki. Zlasti prepričljiva sta Bobi (J. Hočevar) in Oka (M. Gregorač); slednja ni zaman dobila Badjurove nagrade na nedavnem festivalu slovenskega filma v Celju.
In za nameček še par statističnih podatkov: Pomladni veter, dopadljivi poklon mladosti (saj smo mlada družba, kajne?), je veljal borih 200 starih milijonov, ali več kot polovico manj kakor poprečni jugoslovanski celovečerniki ter 30- do 40-krat manj kakor superspektakli, ki »požro« od 5 do 11 milijard din(!). Posneli so ga v rekordnih 28 dneh. Je sodobnik Strahu in Čudovitega prahu. Vse tri bodo kmalu začeli predvajati v ljubljanskih kinematografih.
I. Guzelj
»Poglej, v kakšnega cepca
sem se zaljubila!«
Pričujočo srčkano epizodico v zvezi s Pomladnim vetrom nam je izdal direktor Vibine tehnične ekipe Ljubo Struna. Gre pa za glavno igralko Beograjčanko Mirjano Nikolić (»žive« v Loki sicer nismo videli), ki ji je učenje slovenskega besedila povzročalo precej težav. Med drugim je morala v razpletu filmske zgodbe, malo pred koncem, vsa v solzah vzklikniti: »Poglej, v kakšnega cepca sem se zaljubila!«
Nikolićevi se je gornji stavek očitno globoko vtisnil v spomin. Vsaj do tistega dne, ko so delo predvajali na celjskem festivalu, ga še ni pozabila. V sprejemni hali brniškega letališča, kamor jo je Struna prišel čakat, da bi skupaj odpotovala v Celje, mu je namreč takole predstavila svojega spremljevalca: »Poglej, Ljubo, v kakšnega cepca sem se zaljubila!«
Toda nasmejani »cepec« ni bil nihče drug kot znani beograjski novinar, Mirjanin novopečeni soprog, s katerim sta si le nekaj ur poprej izmenjala poročna prstana.
Po premieri Pomladnega vetra so se obiskovalcem kina Sora v Škofji Loki predstavili tudi nekateri protagonisti filma. Vezalee programa domačin Janez Ziherl (skrajni levi) je vse po vrsti najprej temeljito »zaslišal«, nato pa jim izročil spominska darila knjigo dr. Pavla Blaznika o zgodovini tisočletnega mesta in okolice. In koga smo imeli priložnost spoznati v Loki? Desno od Ziherla po vrsti stojijo direktor programske komisije Viba filma Bojan Štih, režiser Rajko Ranfl, vodja snemalne ekipe Jure Pervanja, avtor glasbe dr. Urban Koder ter igralci Marjeta Gregorač, Marija Gombač in Janez Hočevar-Rifle. —Foto: Foto: F. Perdan
Po 40 letih se je konec minulega leta v Stražišču pri Kranju zbralo dvanajst 50-letnikov. Nekdanji fantiči — šolarji iz Stražišča, danes vsi zaposleni, so na to prijetno srečanje povabili tudi svojo učiteljico in učitelja. Ko smo se pogovarjali z njimi, so povedali, da so bili včasih najbolj srborit razred na šoli. To je bil tisti znameniti b razred, kamor so učitelji vedno stopali z železno roko. »O, pa ni bilo tako hudo. Menije bil ta razred zelo všeč in prav nobenih težav nisem imela z njimi,« mi je zaupala njihova učiteljica Pavla Mazi-Bauman. Vsi po vrsti (Ivo Bajželj, dr. Janez Bajželj, Marjan Stare, Silvester Benedičič, Jože Berčič, Jože Perdan, Pavel Golob, Marjan Urbane, Jože Knapič, Marjan Vidic, Anton Lebar, Janez Golob, učiteljica Pavla Mazi-Bauman in učitelj Jože Babnik) so povedali, da so se celo minulo leto zbirali, da so se končno le srečali. Zdaj menda ne bodo tako dolgo pripravljali naslednje srečanje. Rekli so: »Spomladi se bomo spet zbrali in takrat bomo povabili tudi sošolke.« — A. Ž. — Foto: F. Perdah
27. decembra je na Bledu začelo poskusno obratovati umetno drsališče: Čeprav okolica še ni urejena, so prebivalci Bleda in okolice ter turisti zelo zadovoljni, saj je ob pomanjkanju snega ta objekt na'Bledu edini za poživitev letošnje krhke zimske turistične sezone. Uradna otvoritev drsališča bo sredi tega meseca. —A. Ž. — Foto: F. Perdan
10 let jeseniškega Radia
5. januarja je preteklo deset let, odkar so na Jesenicah ustanovili lokalno radijsko postajo Radio Jesenice. Od prvih, težavnih korakov, saj prvi sodelavci niso imeli nobenih izkušenj, danes Radio Jesenice postaja vse bolj priljubljen in poslušan ne le med poslušalci mesta Jesenic in okolice, temveč tudi med prebivalci sosednje radovljiške občine. Radio Jesenice se v primeri s prvimi leti oddajanja, ko se je oglašal le nekaj dni v tednu, sedaj z avizo »Oj, Triglav, moj dom« oglaša redno vsak dan od 16. do 17. ure, v nedeljah pa ob 11. uri. Lokalno radijsko postajo vodi že dolga leta Teo Lipi-cer, ki ob pomoči Dušana Dragojeviča in ' številnih sodelavcev pripravlja vsakdanje oddaja z obveznimi lokalnimi poročili, oglasi, obvestili, kulturnimi oddajami, mladinskimi oddajami, oddaj ami o dogodkih iz NOB, pogovori, športnimi oddajami in drugimi zanimivostmi iz jeseniške in radovljiške občine.
Ob obletnici jeseniškega Radia so pripravili posebno oddajo, v kateri so prikazali deset let dela tega lokalnega medija, ki bi ga občani zares pogrešali, če bi moral utihniti. To med drugim kaže tudi želja poslušalcev, da bi oddajo ob jubileju Radia ponovili.
Vsi delavci in sodelavci Radia so v teh desetih letih vložili za uspešno delovanje lokalne postaje nedvomno veliko prizadevanj, veliko truda, veliko prostih in prostovoljnih ur. Zato bi jih bilo treba v njihovih nadaljnjih prizadevanjih za razširitev njihovega programa podpreti, saj ne nazadnje to žele in zahtevajo tisti, ki jim je radijski program tudi namenjen.
Vsem delavcem Radia Jesenice pa ob lepem jubileju naše čestitke.
D. S.
ČP Gorenjski tisk je pred leti prevzelo patronat nad podružnično šolo na Šenturski gori. To tradicijo po lanskih spremembah v podjetju nadaljuje naše podjetje — ČP Glas! V torek, 7. januarja, smo učence na Šenturski gori obiskali in jim izročili novoletna darila. Hram učenosti obiskuje -39 šolarjev. Na osnovni šoli je še vedno vseh osem razredov, kijih poučujeta le dva učitelja. Ciril Mrgole in Božo Janež sta na Šenturski gori že sedmo leto. Učence je pozdravil glavni urednik Glasa Anton Miklavčič. Zaželel jim je veliko uspeha pri učenju ter jih povabil na obisk našega podjetja. Šolarji so nato izvedli krajši kulturni program.ter nam izročili darilo — njihov lastni izdelek, (-jg) — Foto: A. U.
nagradna križanka   od vsepovsod   za smeh
Vodoravno: 1. skrajšani podpisi; znaki, značke za imena ali podpise, 7. to, kar se vloži, vkladi, temelj, 13. kdor se ukvarja z iranistiko, 15. ameriški književnik, pisec »Ameriške tragedije«, Theodo-re, 16. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 17. egiptovska kraljica, ljubica Cezarja, kasneje Marka Antonija, 19. Župančič Oton, 20. umetnost v latinščini, 22. prebivalec Orura, mesta v Boliviji, 23. rastlina, iz katere korena dobivajo prašek za barvanje las, 24. francoski skladatelj tanga »Bolero«, Maurice, 26. nogometno moštvo iz Madrida, 27. nizek jadranski otok blizu Zadra, 28. grška »Sveta gora« na polotoku Halkidika, 30. časopis, ki izhaja vsak dan, 32. opravljeno pregledovanje, 34. strupena spojina ogljika in dušika, brezbarven, vnetljiv plin, 35. rumenkasto zelen strupen plin ostrega vonja za dezinfekcijo in podobno, 36. drugo ime ameriškega izumitelja Thomasa Edisona, 38. zastareli izraz za milost, 41. fjord v severni Norveški, 42. vprašanje ga zahteva, 44. oranje, zorana zemlja, 45. Alfi Nipič, 46. zaničljiv izraz za Italijana, 48. Rene Descartes, 49. preglednik, nadzornik, kdor opravlja revizijo, 51. nevoljnost, 53. nočni metulj z značilnimi pasasto živo obarvanimi zadnjimi krili, 54. »razuzda« francoski ples,
Navpično: 1. nekdanji pisarniški poklic, 2. pisana tropska papiga, 3. znak za kemično prvino radij, 4. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 5. jezikoslovec, strokovnjak za filologijo. 6. pripadnik ruske kmečke stranke, iz kratice SR, t.j. socialist revolucionar, 7. delavec pri vrtalnem stroju, 8. ameriški skladatelj glasbenih komedij in zabavne glasbe, Jerome, 9. okrajšano tuje žensko ime, 10. najvišja karta, 11. priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem, 12. kraj na jugovzhodu Jugozahodne Afrike, 14. francoski izraz za »tja«, vožnja v določeno smer, nasprotje retour, 15. nekdaj aktivni izraelski politik, Moša, 18. kraj z gradom in jezerom med Kranjam in Jezerskim, 21. bog sonca in ognja pri Starih Slovanih, 23. izdelovalec cvekov, 25. hitro hlapljiva tekočina, običajno za narkozo, 27. svetopisemski očak, po katerem so imenovali onanijo, 29. važno živilo za osladitev in konzervacijo, 31. vpeljavanje v igro, vigravanje, 32. načrtovalec v podjetjih, 33. angleški romantični skladatelj, sir Edward, 35. mestna četrt, četrtina česa, 37. angleška reka skozi Stratford, rojstni kraj Shakespeara, 39. rusko žensko ime, 40. desni pritok reke Lene v Sibiriji, tudi Aldansko gorovje, 42. zelenica v puščavi, 43. kraj pri Kočevju, 46. čar, 47. ameriško moško ime, Ronald, 50. avtomobilska oznaka za Valjevo, 52. Ladko Korošec.
Rešitve pošljite do torka, 14. januarja, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Rešitev nagradne križanke z dne 27. decembra 1974: 1. kokoš, 6 tein, 10. Mars, 14. Udine, 15. od-goditev, 17. Hoče, 18. kvarta, 19. Abo, 20. ar, 21. kura, 23. Aero, 25. UJ, 26. ris, 28. port, 30. Sibila, 32. krajnik, 35. legat, 36. akred, 38. Armando, 40. Goljat, 42. seti, 43. Rim, 46. m, 47. Anna, 49. Toko, 51. ZL, 52. itd. 54. jaspis, 56. tara, 58. pripeljaj, 60. Kozak, 61. Aare, 62. oaza, 63. kriza
o 94 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (5( a, Sp. Bitnje 15; 2. nagrado (40 din) I 61000 Kranj, Retljeva 15; 3. nagrado (30 din) pa bo prejela MARA KOČIJA N, 64000 Kranj, Zupančičeva 13. Nagrade bomo poslali po posti.
Takole pa moj pametno izkoristi jezo!   — Se vam ne zdi, da sovražniki že mimo?
Voda je vse pomembnejša
Voda kot surovina je postala tema nekega sestanka v organizaciji Združenih narodov. Na vabilo generalnega sekretarja OZN so se novembra lanskega leta sestali v Izraelu strokovnjaki za izkoriščanje vode. Sklepi tega sestanka bodo osnova za pripravo svetovne konference o vodi, ki bo leta 1977 v Argentini.
Na poti okoli sveta
Bodoči profesor geografije mladi Japonec Takasumi Ogasavara je svoj bodoči poklic vzel zelo resno. Tudi v resnici hoče preveriti, kar je napisano v geografskih knjigah. Za pot okoli sveta si je izbral malo nenavadno prevozno stredstvo: poni kolo je razdelil na pol, sedel na zadnji del, ki ima seveda sedež in pedala, in pogumno pognal. Z vozilom, ki seveda še najbolj spominja na cirkuške zadeve, je že prevozil štiri kontinente, na nahrbtniku pa ima napisana imena 83 držav, skozi katere ga je vodila pot na njegovem enonogem biciklu.
Tako kot verjetno povsod drugje, so tudi v Kranju, ko se je ustavil pred hotelom Creina, simpatičnega Japonca, ki- sicer sodi med 20 najboljših karateistov na Japonskem, obkrožili radovedneži. Na pot je odšel brez enega jena v žepu, kar pa kot kaže, ni nobena ovira, da se svetovni popotnik ne bi mogel preživeti. Kot sam pravi, je na svetu veliko simpatičnih ljudi, prijazni so, vsi mu ponujajo tudi prevoz, kar pa Takasumi redno zavrača, saj mu je dovolj potovanje s hitrostjo 20 kilometrov na uro, kolikor pač da od sebe njegovo kćlo. Takasumi je prišel k nam iz Grčije, prevozil Makedonijo do Beograda in dalje do Maribora, toda kot je sam povedal, mu je naša dežela tako simpatična, da je bivanje pri'nas podaljšal.
Prve Američanke v vesolju
V vesoljskem središču Huntsvillu se je končal vesoljski trening prvih štirih Američank, ki so jih izbrali, da se bodo pridružile svojim moškim vesoljskim kolegom. Vesoljke, ki so prebile sedem dni v posebnem simulatorju, v katerem so podobne razmere kot v vesoljskem laboratoriju, se po tem poskusu dobro počutijo. V vesolje naj bi poletele šele leta 1980 v vesoljskem laboratoriju, ki ga bodo poslale v vesolje ZDA in še osem evropskih držav. Kot je znano, je bila prva ženska v vesolju Valentina Terješkova, sovjetska ve-soljka, ki je leta 1963 preživela tri dni v orbiti.
Vse več brezposelnih
Število brezposelnih v ZDA je konec lanskega leta preseglo številko 6,5 milijona, kar je prvič v obdobju po veliki krizi v tridesetih letih. Samo decembra lani se je število brezposelnih povečalo za pol milijona.
s šolskih klopi
(-
Sem žakelj
Tovariš je pri srbohrvaščini pregledoval domače naloge. Treba je bilo spregati glagol: »Ja sam đak«. Vrsta je prišla na Petra. »No, Peter, na tablo napiši ta stavek! Ampak tako, kot si ga napisal v zvezku.« Učenec vstane, pride do table, vzame kredo in napiše: »Ja sam džak.« Po razredu se sliši pritajen smeh. »Peter, ali si ti res žakelj? Ali si poln pšenice? Jaz pravim, da v tvoji glavi ni pšenice, ampak slama!« je smeje dejal učitelj. Mi smo se začeli smejati, Peter pa se je užaljen usedel nazaj v klop.
Tako se lahko zgodi Slovencu, čigar kosmata ušesa še ne dojamejo razlike v izgovorjavi dveh različnih srbohrvatskih glasov d in dž.
Zoran Jelovčan, 6.c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Žalovanje
Zajček skače sem in tja in veselo se smehlja. Tja v deteljo brž skoči, ko iz grmovja puška poči.
Zajčku noga krvavi,
teče, teče rdeča kri,
ko si lovec jx
mane roke.
V trenutku v gozdu je preplah, srna brž iz jase skoči, ko medvedku veja poči in resk pade na tla.
Vsa gozdna družba se je zbrala
in je žalostno jokala,
še lisica je žalovala,
ker pred slastnim plenom je zbežala.
Iztok Škerjanc, 7. b. r. osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka*
Kokalj Bojana, 10 let — Center za estetsko vzgojo Kranj.
Vztrajal sem
Mrzel zimski večer je. Sedim na topli kmečki peči in poslušam maminega strica, kako pripoveduje.
Bilo je med drugo svetovno vojno. Imel je dobro ženo in pet otrok, od katerih je imel najmlajši komaj štiri mesece. Tedaj ga je doletela strašna nesreča. Umrla mu je žena. Tako je morala vse gospodinjstvo prevzeti nase komaj 13-letna hči Jožica. Nastal je problem, kako preživeti številno družino. Ko je bila še živa žena, je še nekako šlo. Ona je šivala, on pa je delal v gozdu. In tu so bili še tisti strašni časi, ko je divjala vojna. Iz hleva so mu ukradli kravo in tako je ostala le še koza. Ves dan je garal v gozdu, ko pa se je zvečer vrnil, je v zibelki jokal najmlajši, drugi otroci so ga proseče gledali. V njihovih očeh je videl prošnjo: »Oče, kruha.« Vendar so šli večkrat spat lačni kot siti. Jeseni so imeli vsaj krompir, težje pa je bilo pomladi, jedli so nezabeljen močnik. Bilo mu je težko. Vendar pa je vedel, da mora to nekako prebroditi, da bodo tudi zanj prišli boljši časi in bo zanj posijalo toplo sonce.
Njegove zadnje besede so bile: »Vztrajal sem in ni mi žal.« Njegov pogled pa je ušel na najmlajša vnučka, ki sta se veselo igrala na tleh.
Marija Debeljak, 8. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
* Razmišljanje ob iiovem letu
Trideset let je minilo, odkar smo prvič mirno praznovali novo leto. Res prvič, ker smo ga takrat praznovali kot svobodni ljudje, ki krojijo svoje življenje in državo po svojih mislih in ne po tistih, katere so nam »vbijali« v glavo kapitalisti.
Tridesetkrat smo praznovali v upanju, da se časi, ki so nam prinesli toliko gorja, ne bodo več povrnili. Naša upanja so bila
"uspešna. Le malokatera država je praznovala novo leto tolikokrat brez bojazni do strahot vojne. In sedaj, ko bomo tridesetič praznovali novo leto v naši ljubljeni socialistični domovini, bomo veseli kot le malo-kateri narodi, ker bomo praznovali kot ljudje, ki odločajo, kaj se bo dogajalo znotraj in zunaj naše države, kajti kot neuvrščena država veliko pomenimo v današnjem svetu in lahko vplivamo na njegov razvoj. Posebno še, ker smo kot ena redkih držav vpeljali vanjo samoupravljanje, bomo morali storiti vse, da se bo tudi dalje
-krepilo, saj le tako lahko nadaljujemo pot, ki smo si jo določili.
Marko Petrič, 8. a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj
Moje želje za novo leto
Staro leto je minilo in začelo se je leto 1975. Kaj vse si želimo!? Želim si, da na svetu ne bi bilo vojne, da bi naš dragi tovariš Josip Broz-Tito še dolgo,srečno in v zdravju živel in delal. Rada bi tudi, da bi vsi poravnali drug drugemu dolgove, če jih imajo. Vsi bi radi pomagali državam, v katerih je lakota in vojna, da bi bili tudi oni srečni in svobodni kot smo mi. Želim, da bi našo državo obiskali predsedniki tujih držav in videli naše delo in naš napredek. Izseljencem v tujini želim, da ne bi pozabili materinega jezika v tujini. In morda na koncu še izpolnitev katere mojih skritih želja.
Milka Jensterle,
Posebna osn. šola Bled
Pozdravljeni v novem letu!
Veliko lepih želja smo prejeli in prav tako veliko lepega želimo vam. Ne moremo pa vseh objaviti, ker bi nam prehitro zmanjkalo prostora.
Prav primerno se nam je zdelo pismo četrtošolcev iz Seljakove šole v Kranju.
NAŠE ŽELJE V LETU 1975
— da bi zapadlo čimveč snega
— Daniel
— da bi dobila nove drsalke — Lilij a na
— da bi v šoli bolje bral — Bogdan
— želim, da bi na svetu zavladal mir
— da bi dobil harmoniko — Igor
— da bi bili v družini živi in zdravi — Milan
— da bi dobili novo stanovanje in imel enkrat svojo sobo — Robert
— da bi imela dobro spričevalo
— Tatjana
— da bi zapadlo vsaj pol metra snega — Pavle
— da bi bili vsi srečni in se ne jezili drug na drugega — Sašo
— da bi bila tovarišica zdrava
— Lili
— najbolj si želim smučarsko opremo — Boris
— da bi bil bratec zdrav — Bri-gita
— da bi se smučal, sankal in kepal — Miran
— želim si novega, lepega stanovanja, ker sedaj živimo v stari razmajani baraki — Igor
— okrašeno sobo z balončki — Vilma
— rada bi novo peresnico, podobno torbici — Alenka
To si želimo učenci 4. b razreda šole Lucijan Seljak
Presenetila jo bom
Pred mesecem dni sem na svojo pisalno mizo dala mamičino svetilko iz spalnice, ker je pri moji pregorela žarnica.
Ko sem nekega dne pisala nalogo, sem zaslišala jok. Bratec se je udaril v rob mize. Planila sem s stola in za seboj potegnila lučko. Padla je na tla in se razbila. Na preprogi so ležali majhni koščki stekla. Zelo sem se prestrašila. Ko je mamica prišla v mojo sobo, sem ji povedala, kaj se je zgodilo. Zelo je bila žalostna. Tudi mene je ob njenih pogledih na črepinje stisnilo pri srcu.
Ko sem zjutraj naslednjega dne peljala v vrtec bratca in sestrico, sem šla pogledat v trgovino, če imajo še kakšno tako lučko. Ko sem jo zagledala na polici* se mi je odvalil velik kamen od srca. Prosila sem prodajalko, če mi jo zavije in spravi. Doma nisem tega nikomur povedala.
Naslednji, dan .sem spet šla tja in plačala. Prodajalka mi je dala lučko. Ko sem prišla domov, je šla mamica že v čistilnico. Hitro sem skrila lučko v omarjo, jo zaklenila in ključ skrila.
Zavila jo bom v moder papir z rumenimi zvezdicami. Zavezala jo bom z rumenim trakom in to lučko padarila mamici za novo leto. Mislim, da je bo vesela. • Snežana Jurgele, 5. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj
raau^^gTeaausc^'    gibanje prebivalstva     t rzm pregled
sobota
11. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.JO Glasbena matineja, 9.05 Pionirski 'tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.1.9 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam', 14.35 Tri tisoč sekund Radia Student, 15.40 Portret orkestra Glenn Miller, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Silva Stingla, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Znanost in družba, 19.20 Iz oper in glasbenih dram, 21.25 Dvignjena zavesa, 21.35 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
12. JANUARJA
6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Skrivnost stolpnice 3, 8.57 Glasbena medigra, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — F. Puntar: Kralj smetišča, 18.38 Lepe melodije, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Iz jugoslovanske komorne glasbene literature, 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
13. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ti in opera, 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Cornelis op den Zieken. 16.0(1 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Beseda in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program \
19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Minute s pianistko Dubravko Tomšič-Srebotnjakovo, 19.50 Literarni večer, 20.35 Med simfonijami starih mojstrov, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skla-teljih: Lojze Lebič, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
torek
14. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mali vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 1S\40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Pota sodobne medicine, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — J. Zamjatin: Mi, 21.56 Zvočne kaskade, 22.20 Iz simfoničnega opusa Ilje Hurnika, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14,00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Silva Stingla, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Carly Simon, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program ,
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 S festivala v Osojah, 22.35 Dimitrij Šostakovič: Štiriindvajset preludijev za klavir, op. 34, 23.00 V svetu variacij, 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
15. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in ha poti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Hessinškega radia, 17.20 Iz repertoarja Slovenske filharmonije, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra, RTV Ljubljana, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena — znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu shufflea, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Deseta muza, 19.15 Jesenski ognji, 19.45 Za Jjubitelje stare glasbe, 20.35 Zborovske skladbe Antona Hajdriha, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Stereofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
16. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zbor in simfonični orkester RTV Beograd vodi Borivoje Simič, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.'45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Majhen koncert ansambla Trio Lorenz, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Naš nocojšnji gost — Marjana Deržaj
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra in zbora Ray Connif, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik, glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Jjubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non stop ples
Tretji program
19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portreti: Anzai Kitoši, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Salzburške slavnostne igre 1974, 22.00 Antonin Dvorak: Stabat Mater — oratorij za soliste, zbor in orkester, op. 58, 23.35 Francis Poulenc: Sonata za flavto in klavir, 23.55 Iz slovenske poezije
petek
17. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18-.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Henčka Burkata, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 S pevko Elviro Vočo, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra — M. R. Nikovič: Dvakrat dlan ob dlan, pa še dvakrat, 19.40 Glasbeni intermezzo iz studia, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.00 V nočnih urah, 23.30 Slavko Osterc: 1. dejanje opere Krst pri Savici, 23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 12 din, špinača 15 din, korenček 5,50 in 4,50 din, slive 21 din, jabolka.5,50 din, pomaranče 7,50 din, limone 13 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 16,80 do 17,30 din, pesa 2,50 do 3,50 din, kaša 11,34 din, paradižnik 17 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 4,29 do 4,80 din, jajčka 1,35 do 1,45 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, klobase 43 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 5,60 din, kislo zelje 5,50 din, kisla repa 5,50 din, cvetača 13,50 din, krompir 1,70 do 2 din
KRANJ
Solata 16 din, špinača 18 din, korenček 6 do 7 din, slive 18 din, jabolka 4 din, pomaranče 12 din, limone
13 din, česen 25 din, čebula 6 din, fižol 15 din, pesa 5 din, kaša 12 din, med 35 din, žganje 30 do 35 din, radič 32 din, kokoši 35 din, svinjsko meso 35 din, ajdova moka 13 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,80 do 2 din, surovo maslo 32 din, smetana 22 din, orehi 70 din, celi 18 din, klobase
14 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 18 din, krompir 1,50 din
TRŽIČ
Solata 13 do 25 din, špinača 6 din, korenček 7 do 8 din, slive 18 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 8 din, limone 14 din, česen 25 din, čebula 9 din, fižol 16 din, pesa 5 din, kaša 15 din, zaseka 24 din, hruške 8 din, hren 30 din, žganje 40 din, med 40 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,60 do 1,70 din, surovo maslo 48 din, smetana 5 din, orehi 10 do 12 din za liter, krvavice 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, krompir 2 din
gledališče
GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE
NEDELJA, 12. januarja, ob 10. uri za izven, ob 15.30 za člane kolektiva Iskra BI. Dobrava in za izven — Samuel Maršak: MUCIN DOM, otroška igrica.
poročili so se
V KRANJU
Porenta Marjan in Smolej Jelka, Balant Marjan in Konc Bojanka, Alibegovič Fadil in Strus Vida, Antončič Franci in Omejc Marija, Prijevec Dušan in Semrov Stanislava, Šteblaj Miroslav in Debelak Olga, Zor Franc in Konjar Olga, Polajnar Marjan in Svegelj Marija, Orehar Pavel in Zagore Marinka, Umnik Pavel in Prevodnik Martinka, Maric Miroslav in Višner Marta Jana
V TRŽIČU
Krohne Milan in Gradišar Tatjana
umrli so
V KRANJU
Karničar Pija, roj. 1902, Macarol Katarina, roj. 1892, Oselj Angela, roj. 1892, Bervar Vinko, roj. 1912, Požar Dragica, roj. 1925, Bogataj Boris, roj. 1951, Kocmur Marija, roj. 1897, Levičnik Milan, roj. 1913, Kokalj Terezija, roj. 1897, Ziherl Antonija, roj. 1933, Snedic Frančiška, roj. 1911, Kepic Ivana, roj. 1909, Košir Franc, roj. 1890, Grilc Ivana, roj. 1901, Marenčič Marija, roj. 1892, Markič Alojz, roj. 1914, Stritar Ivan, roj. 1930, Kepic (m.), roj. 1975, Klopčič Antonija, roj. 1888, Kejžar Franc roj. 1915, Potecin Jožefa, roj. 1905, Celjar Janez, roj. 1901, Kobi Janez, roj. 1904, Šušteršič Franc, roj. 1905, Štanger Ludvik, roj. 1904, Kodelja Julijana, roj. 1901, Vurnik Ignac, roj. 1896, Fajfar Antonija, roj. 1893
V TRŽIČU
Mokorel Simon, roj. 1899, Zupan Andrej, roj. 1896, Dolinar Frančiška, roj. 1908, Polajnar Marjeta, roj. 1908, Penko Saša, roj. 1967
kino
televizija
Kranj CENTER
10. januarja angl. barv. vojni ZADNJI HITLERJEVI DNEVI ob 16., 18. in 20. uri
11. januarja angl. barv. vojni ZADNJI HILERJEVI DNEVI ob 16., in 18. uri, premiera amer.-ital. barv. krim. UMORI NA VIKENDU ob 22. uri
12. januarja amer. barv. risani PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPAJA ob 10. uri, angl. barv. vojni ZADNJI HITLERJEVI DNEVI ob 17. in 19. uri, premiera angl.-nem. barv. erot. komedije ORGIJE ob 21. uri
13. januarja amer.-ital. barv. krim. UMORI NA VIKENDU ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽTČ
10. januarja amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 16. uri, amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 18. uri
11. januarja amer. barv. pust. TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 10. uri, amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 16., in 18. uri, amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 20. uri
12. januarja amer. barv. krim. MOZ Z AVTORITETO ob 14.30, amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 16.30 in 19.30 — predvidoma zadnjič!
Tržič
10. januarja amer. barv. western KOCKA JE PADLA ob 18. in 20. uri
11. januarja amer. barv. vvestern KOCKA JE PADLA ob 18. in 20 uri
12. januarja ital.-amer. barv. erot. ZADNJI TANGO
V PARIZU (ni primeren za otroke) ob 17. in 19.30
13. januarja amer.-ital. barv. erot. ZADNJI TANGO
V PARIZU (ni primeren za otroke) ob 17.30 in 20. uri
Kamnik DOM
10. januarja amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 20. uri
11. januarja amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 15. in 18. uri
12. januarja amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 15. in 18. uri
13. januarja amer. barv. pust. NEVARNA SMER 7000 ob 18. in 20. uri
Radovljica
10. januarja amer. barv. vohunski BODALO ob 20. uri
11. januarja ital. barv. pust. PREHOD PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob 18. uri, amer. barv. UMOR LAVA TROCKEGA ob 20. uri
12. januarja amer. barv. UMOR LAVA TROCKEGA ob 16. uri, ital. barv. zabavni TUDI ANGELI LJUBIJO GRAH ob 18. uri, ital. barv. pust. PREHOD PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob 20. uri
13. januarja amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 20. uri
Škofja Loka SORA
10. januarja jug. barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 17. in 20. uri
10. januarja nem. barv. komedija VRATOLOMIJE NA SAFARIJU ob 18. in 20. uri
12. januarja jug. barv. vojni UZlŠKA REPUBLIKA ob 17. in 20. uri
Železniki OBZORJE
10. januarja amer. barv. drama AVANTURISTI ob 20. uri
11. januarja jug. barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 17. in 20. uri
12. januarja nem. barv. komedija VRATOLOMIJE NA SAFARIJU ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
10. januarja ital. barv. komedija MAŠČEVANJE PREVARANEGA M02A
11. januarja amer. barv. risanka VESELE ZGODBE ob 15. uri (brezplačno za člane Ježkovega kluba), franc. barv. vojni VSE V REDU
12. januarja franc. barv. vojni VSE V REDU
13. januarja amer. barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT
Jesenice PLAVŽ
10. januarja angl. barv. vojni CHURCHILLOVI LEOPARDI
11. januarja amer. barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT
12. januarja amer. barv. risanka VESELE ZGODBE, amer. barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT
13. januarja franc. barv. vojni VSE V REDU
Dovje Mojstrana
11. januarja franc. barv. BREZ NALOGA
12. januarja amer. barv. RDEČI OBLAK NAD RIATTOM
Kranjska gora
11. januarja amer.'barv. RDEČI OBLAK NAD RIATTOM
12. januarja ital. barv. komedija MAŠČEVANJA PREVARANEGA MOZA
sobota
11. JANUARJA
10.00 TV v šoli (Bg), 12.25 VVengen: smuk za moške — barvni prenos do pribl. 14.15 (EVR), 17.35 Narodna glasba: Štirje kovači — ponovitev, 18.05 Obzornik, 18.25 Pellerinova hči — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Burleska Charlieja Chaplina, 20.30 Smučate s Karlom Schranzem — barvni film, 20.40 Zabavno glasbena oddaja, 21.15 Adamovo rebro — ameriški film, 22.55 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
18.00 Kronika. 18.15 Mladinska oddaja (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Dokumentarna oddaja, 21.00 24 ur, 21.15 Glasbena oddaja, 21.45 7 dni (Bg II), 22.05 Serijski film (Zg II)
ADAMOVO REBRO — ameriški film, 1949; režiser George Cukor, v gl. vlogah Spencer Tracy in Katherine Hepburn;
V tej duhoviti filmski komediji bomo videli dvoboj dveh pravnikov — okrožnega tožilca in odvetnice, ki pa sta v privatnem življenju mož in žena. Znani igralski par je v tem filmu ustvaril eno najboljših skupnih vlog.
nedelja
12. JANUARJA
9.25 Poročila, 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film. 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.15 Ljudje in zemlja — kmetijska oddaja, 12.15 Poročila, 14.35 Prvi aplavz, 15.30 Slalom za moške — barvni posnetek iz VVengna, 16.30 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Crvena zvezda : Jugoplastika — prenos (Bg), 18.15 Vidocq — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.05 Odpisani — TV nadaljevanka (Bg). 20.55 Peru: Amazonka opija — barvna oddaja (Lj), 21.25 Športni pregled (Zg), 22.00 TVdnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 TV drama, 18.20 Risanka, 19.00 Mladina sprašuje (Bg IIt. 19.30 TV dnevnik (Sa), 20.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.00 24 ur, 21.15 Celovečerni film (Bg II)
ponedeljek
13. JANUARJA
10.00 TV v šoli, 16.-35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, 17.45 Risanka, 17.55 Obzornik, 18.10 Od zore do mraka, 18.45 Nega bolnika na domu — 2. del. 19.05 Odločamo. 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.10 Diaz-Uriz: Tajni dokumenti ITT — švedska barvna TV drama, 21.15 Kulturne diagonale, 21.45 Mozaik kratkega filma: Tovariš zrak — barvni, 22.00 TVdnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Knjige in misli (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 Glasbena oddaja. 21.05 24 ur, 21.20 Legija prekletih — celovečerni film (Bg II)
TAJNI DOKUMENTI ITT je drama, katere dogajanje je postavljeno v Čile in New York leta 1972. Razkriva zakulisje, angažiranje ameriških diplomatskih oblasti in predstavnikov multinacionalne telefonske družbe ITT v ustvarjanju pogojev za nastop vojaške hunte v Čilu. Razplet drame sicer izzveni v vprašanje, kdo je javnosti razkril resnico o angažiranju ITT v čilski zadevi, vendar pa to ne zmanjšuje njene teže, jasne izpovedi in obtožbe. Igra je na mednarodnem festivalu televizijske drame v Sofiji 1974 prejela veliko srebrno priznanje in nagrado.
torek
14. JANUARJA
10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja, 17.50 E. Peroci: 2 + 2 ss 4 — barvna oddaja, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma — otroški film, 18.30 Kratek film, 18.50 Ne prezrite: Mladi vedež, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Po sledeh oddaja: Tol-minci, 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — barvna TV nadaljevanka, 22.10 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 Poročila, 17.30 Poljudno znanstveni film, 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Glasbena oddaja (Bg), 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Od glave do pete — prenos, 20.45 Avtorji filmskih novosti, 21.00 24 ur, 21.15 Feljton (Bg II), 22.00 Miroslav Feljdman — izobraževalna oddaja (Zg II)
sreda
15. JANUARJA
17.55 Obzornik 18.10 Mladi za mlade: Akademski plesni klubi Ljubljana, 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Barvna risanka, 19.30 TVdnevnik, 20.00 Film tedna: Solaris — 1. del sovjetskega barvnega filma, 21.25 Miniature: J. S. Bach: Koncert za violino, oboo in godalni orkester. 21.45 TVdnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec .
17.20 Poročila. 17.30 Mali svet. 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba (Zg), 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 Kam gredo divje svinje — TV nadaljevanka, 21.00 24 ur. 21.15 Po sledeh fotografije (Zg II), 21.45 Serijski'film. 22.35 Baletna oddaja (Bgll)
FILM TEDNA: SOLARIS — sovjetski barvni, 1. del; v gl. vlogah Natalija Bondar-čuk, Donatas Benionis, Jurij Jarvet;
Solaris je skrivnostni planet, ki že dolgo zbuja zanimanje proučevalcev z Zemlje. Tja pošljejo celo vesoljsko postajo, vendar se z njeno posadko dogajajo skrivnostne zadeve. Tudi psiholog, ki naj bi preveril delovanje strojev in ljudi, zapade vplivu skrivnostnega planeta. Planet sicer ni videti obju-den. vendar se na poskuse njegovih raziskovalcev in reakcij odzove tako. da se raziskovalcem z vesoljske postaje materializirajo predstave, spomini iz preteklosti. Raziskovalci menijo, da je to delo oceana na Solarisu. delo nekakšne skrivnostne materializirane Misli. Film je posnet po romanu Stanislava Lema in še bolj razširja miselne dimenzije literarne predloge. Razmišljanje, da je človekova sposobnost obvladanja predvsem filozofskih razsežnosti človekovega prodora v vesolje, predstavlja glavno kvalitetno dimenzijo filma.
četrtek
16. JANUARJA
10.00 T V v šoli (Bg). 16.50 Slalom za ženske — barvni posnetek iz Schrunsa. 17.50 Preproste besede — barvna oddaja, 18.05 Obzornik. 18.25 Svet v vojni — serijski dok. film, 19.15 Barvna risanka. 19.30 TVdnevnik. 20.05 G. Chevallier: Clochemerle — barvna TV nadaljevanka, 21.00 Kam in kako na oddih. 21.10 Monitor: Most, 21.50 G. Rossini: Tatinska sraka. \Villiam Teli — uverturi. 22.15 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 Poročila (Zg). 17.30 Tehtnica — otroška oddaja (Bg), 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Zabavna glasba (Sk). 18.a5 Prometni krog, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Novinarski klub, 20.45 Zeleni signal. 21.00 24 ur, 21.15 Zabavno glasbena oddaja (Bg H)
petek
17. JANUARJA
10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Pisani svet. 18.05 Obzornik, 18.20 Jugoslovanska folklora: Stri-žemo kumstvo — barvna oddaja, 18.45 Doktor, pomagajte mi, 19.15 Barvna.risanka, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.05 Goli in mrtvi — ameriški barvni film, 22.15 TV kažipot, 22.45 TVdnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 Poročila (Zg). 17.30 Bistrooki (Bgi, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Ljudje iz kolone (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Obešenjak — TV drama, 21.05 24 ur, 21.20 Film danes. 22.30 Zabava vas DaveCash (Bg II)
10.00 TV v šoli (Bg), 16.30 Smuk za ženske — barvni posnetek iz Schrunsa, 17.30 Viking Viki — barvni film,
GOLI IN MRTVI — ameriški barvni film, 1958; režiser Raoul Walsh, v gl. vlogah: Aldo Ray, Clif Robertson, Ravmond Massev, Barbara Nichols (na sliki prizor iz filma);
Norman Mailer je zaslovel z romanom Goli in mrtvi — imamo ga tudi v slovenskem prevodu — zdaj pa bomo lahko gledali tudi filmsko verzijo tega dela. Izrazito vojni film nima težišča zgolj na vnanji akciji, sicer tako značilni za večino ameriških filmov te zvrsti. Raoul VValsh teži po predstavitvi bistvenega sporočila knjige — nesmisel vojne, krvavega klanja in posledice v ljudeh. Zato to ni lahkoten film. Akcija se odvija na pacifiških otokih: stalni boji med fanatičnimi Japonci in Američani terjajo velik krvni davek, ki mu često-krat botruje nesposobmist poveljnikov pa tudi nesmiselna krutost in brezobzirnost nižjih oficirjev.
družinski po m en k i
Gube
Saj veste — ni čudežne kreme, ki bi izgladila že zarezane gube na obrazu. Ene vrste gub so izrazne, druge spet so posledica staranja kože. Izraznim se po možnosti izognemo, če kar najmanj gubamo obraz, se pravi, da kar najmanj govorimo z obrazom in več z besedami in se držimo vedno kar najbolj prijazno- Starostnim gubam pa se na žalost ne moremo izogniti. Kar lahko naredimo je, da pomaknemo čas, ko naj bi nastale, kar najdlje. Za to pa je potrebna pravilna nega že od mladosti sem.
Mlade deklice tam okoli šestnajstega leta že lahko redno uporabljajo kremo za obraz. Zanje je primerna krema za dojenčke, če gre za suho kožo. V teh letih so pogoste težave z mastno kožo, zato naj bi najstnice še posebej pazile na redno čiščenje obraza zvečer s čistilnim mlekom ali jogurtom, .uporabljale naj bi aseptično milo in kremo. Če pa so problemi s kožo na obrazu večji, bo treba na posvet s kozmetičarko.
Po dvajsetem letu koža že potrebuje hidratantne kreme, ki zadržujejo vlago v koži. Zvečer pa je potrebna mastna krema, seveda lahko še brez vitaminov ali hormonov. Po petindvajsetem letu pa poleg običajne nege uporabimo še enkrat do dvakrat na teden vitaminsko kremo proti gubam in pa posebno kremo za preprečevanje gub okoli oči. Te kreme so zelo učinkovite, če jih začnemo uporabljati pravočasno. Gubice okoli oči se pojavijo kasneje kot bi se sicer. Po štiridesetem letu pa je treba posegati po močnejših kremah in preparatih, ki pomlajujejo kožo in zavirajo hitro staranje.
Če so trebušne mišiee postale ohlapne, jih poskušajte z vztrajno telovadbo spet utrditi. Ležite na tla, roke položite' pod glavo, noge dvignite navpično. Nato jih počasi spuščajte in zadržite nad tlemi. Medtem v zraku nagibajte tudi stopala. Ponovite nekajkrat, potem si oddahnite in nato vajo znova ponovite.
Kislo zelje v solati
Potrebujemo: četrt kg kislega zelja, 2 jabolki, .žlico naribanega hrena, kozarček jogurta, sesekljan drobnjak, kumino, poper.
Kislo zelje narežemo, jabolka olupimo in narežemo na tanke lističe in primešamo zelju. Dodamo še jogurt in dišave ter solato dobro premešamo in ponudimo.
Nasveti
— Čebul a bo hitreje pripravljena za praženje in tudi hitreje kuhana, če jo naribamo, namesto da bi jo se-seklj ali.
— Tudi krompirjev pire lahko pripravimo iz naribanega krompirja. Skuhamo ga v malo mleka, ki mu dolijemo vode in solimo, ko pa je krompir kuhan, ga zmečkamo in ponudimo.
— Kadar kuhamo riž ali špagete, dodamo v vodo žličko olja. Tako lonec ne bo prekipeval, testenine pa se ne bodo sprijele.
— Pripravljanje hrane gre hitreje od rok, če živila, ki jih moramo tehtati, denemo na tehtnico kar v ovitku, saj je razlika v teži le minimalna. Surovega masla na primer sploh ni treba tehtati. Četrtkilogramski zavitek razdelimo na deset enakih delov, v katerih je po 25 g masla, vsak del pa lahko odrežemo kar v zavitku.
— Ožete limone ne zavržemo, pač pa jo uporabimo za čiščenje rok po rezanju sadja, krompirja, zelenjave. Več ožetih limon zavežemo v gazo in namočimo v kad vroče vode, da se izločijo dišeče snovi, ki negujejo kožo.
— Skledo, v kateri bomo vmešali maslo ali margarino, prej nekoliko segrejemo, pa bo šlo delo lažje od rok.
— Vaniljin sladkor si lahko pripravimo sami. V posodo, ki se dobro zapira, nasujemo sladkor v prahu in vanj zakopljemo paličico vanilije.
— Kruh laže režemo, če nož prej nekoliko segrejemo.
marta odgouai
Sir
Sir je najbolj mnogostranska hrana, saj vsebuje visoko vredne beljakovine, maščobe, rudninske snovi in vitamine. Sir je lahko prebavljiv ker encimi, ki jih vsebuje, pospešujejo prebavo in zato z njimi ponekod obvezno zaključujejo dnevne obroke. Sir lahko ponudimo kot samostojno jed, več vrst naenkrat, s kruhom, prepečencem, peteršiljem, zeleno, redkvico, zeleno solato, pripravljamo ga v fondiju itd.
Razločujemo trde, poltrde, mehke, sire s plesnijo in sveže sire. Poznamo kakih dvajset vrst sirov, znana pa so imena za okoli 400 sirov. Sir je narejen iz polnomast-nega, posnetega ali delno posnetega mleka. Hranljiva vrednost sira je odvisna od mleka, iz katerega so ga izdelali. Sir iz posnetega mleka ima na primer več beljakovin in manj maščob kot sir iz polnomastnega mleka. Trdi in poltrdi siri vsebujejo razmeroma malo vlage, zato jih dolgo skladiščimo, mehki pa vsebujejo več vode in se hitreje pokvarijo.
K dobremu siru ponudimo tudi dobro vino. Zraven grojerja in ementalca sodi to-kajec, rebula, cviček, teran, refoško in suha bela vina. Zraven bohinjskega sira se pijejo suha bela vina, zraven trapista, edamskega in gaude pijemo suha bela vina ter rdeča in črna vina. Zraven gorgonzole in rocquefor-ta se poda merlot, kabernet, teran, dingač in plavac. Zraven topljenih sirov pijemo mila sladka rdeča in bela vina, h kvarglju pa se najbolj poda pivo.
Ivanka — Svetujte mi, prosim, kako naj imam narejeno pleteno obleko. Volno sem že kupila. Stara sem 27 let, visoka 162 cm, tehtam 56 kg.
Marta —
ka sega čez na. Pleten gladko, ta so   na lic zanke, go obleke in pa popes tentni v zon kavi  so o dolgi, ovratrf »puli«, pleteri patentu.
kotiček za ljubitelje cvetja
Piše ing. Anka Bernard
Bolje je preprečevati
Pri zatiranju bolezni upoštevajmo, da je bolje s pravočasnim škropljenjem preprečiti širjenje bolezni, saj se nastalih poškodb na listih ne da pozdraviti. Glivične bolezni zatiramo s fungicidi. Ce so rastline že močno napadene, jih je najbolje obrezati in poškropiti, okuženo listje in poganjke pa pobrati in sežgati.
Za zatiranje bolezni na rastlinah je važno, da ločimo pepelasto plesen in navadne plesni, ker zanjo uporabljamo drug pripravek (karatan, kosan, žveplene pripravke). Pepelasto plesen spoznamo po beli moknati prevleki, ki prekrije liste, cvetne popke in tudi cele vejice rastlin. Razširjena je predvsem na gomoljastih begonijah. Navadna plesen se pojavlja le na spodnji strani listov, kjer tvori sivkaste trose.
Rjo spoznamo po odebelelih pegicah na spodnji strani listov, ki porjavijo, ko so zreli rjavi prašnati trosi, s katerimi se razmnožuje oziroma širi.
Precej razširjena je tudi listna pegavost, ki jo spoznamo po rjavih ostro omejenih lisah na listih, iz katerih se širi okužba s trosi.
Širjenje rastlinskih bolezni preprečujemo s fungicidi. Za pepelasto plesen in ostale bolezni so najboljši kombinirani pripravki, kot je na primer benlate.
Naj še enkrat poudarim, da se rastlinske bolezni ne morejo preprečevati z insekticidi kot se sicer pogosto počne. Zato je važno, da povzročitelja bolezni poznamo in da izberemo pravo sredstvo za zatiranje. Teh danes ne manjka: prodajajo jih že pripravljene v priročnih dozah za škropljenje.
Upoštevajmo pa, da se bolezni in škodljivci pogosto širijo zaradi neugodnih pogojev, v katerih rastlina prezimuje, to je v pretoplem ali premalo zračenem prostoru.
izbrali smo za vas
gorenjski kraji
POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG
(Bobovek, Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec)
Premaz spodnjih delov avtomobila, da leto kljubuje sicer neugnani rji, je postala že draga reč. Če ste malo ročni, lahko tako stvar opravite tudi sami. Pri Slovenijaavtu v Kranju — Titov trg — se dobi odlično sredstvo v ta namen — uvoz iz Nemčije, ki ga enostavno razpršimo na očiščene spodnje dele avtomobila.
Cena: 142,90 din
Res Se ni treba obupati z letošnjo smučari-jo. Saj je tako šele februarja in marca na snegu najlepše. Do takrat pa. .. Radi bi vam predstavili odlična okovja in vezi, kot so Nevada look, Tyrolia, Salomon itd., ki se dobe pri Slovenijašportu na Jesenicah. Tu vam za 25 din tudi strokovno namonti-rajo izbrane vezi po meri čevlja.
Cena: za otroke od 150 do 390 din
za odrasle od 502 do 1043 din
Zdi se, da se je tudi v modi moških jop nekaj premaknilo. Zadrga, grobo pletenje in poudarjeni šivi so posebnost tele kratke moške jope, ki so jo spletli v ALMIRI in se dobi v njeni prodajalni v Radovljici. Vprašajte za model TAUNUS. Barve: modra, zelena, siva, rjava.
Cena: 327,60 din
Kako radi bi Imeli kdaj pred otrokom vsaj nekaj minut miru. Televizija že pomaga, pa kaj ko na programu ni vedno risank. Na Kokrinem fotooddelku v GLOBUSU so dobili celo vrsto 3—10 minutnih filmskih risank: večina je priljubljenih Disnevevih, pa tudi Calimero ne manjka. Če še nimate projektorja za predvajanje filmov, si tudi tega lahko izberete tu.
Cena filmov: od 43,20 do 379,75 din
(8. zapis) K
Toliko krajev okrog Predoselj moram še opisati, da se res ne smem več zadrževati ob (sicer le na videz nevažnih) vprašanjih, kot je npr. ono iskanje Zoisovih nagrobnih plošč. Menil sem namreč, da je plošča z že citiranim slovenskim napisom na grašča-kovem grobu zanimiv kulturno-nacionalni spomenik iz sredine preteklega stoletja.
Kerubin nad Zoisovo grobnico v Predosljah. — Umetnina iz belega kararskega marmorja je delo rimskega kiparja G. Cinisellija iz leta 1881.
ŠE O ZOISOVI PLOŠČI
Toda že pri prvem iskanju se stvar zaplete: V Letopisu Matice Slovenske za leti 1872 in 1873 piše dr. Janez Bleivveis (str. 158), da »8 čevljev dolga in 4 čevlje široka preprosta plošča iz črnega kamnja zaznamuje na pokopališču v Predosljih mesto, kjer naš Zois počiva.« Temu sem verjel in potem tudi sam pisal o črni plošči s slovenskim napisom. Pred dnevi pa dobim pismo učenega dr. V. J., ki me prijazno popravlja: da so bile vse plošče (šest) na grobovih brdskih Zoisov, tudi Antonova, iz svetlo sivega marmorja; ne iz črnega, kot se je meni zapisalo, pač zato, ker sem dal vero staremu dr. Bleivveisu, ki je tudi oni slovenski napis sestavil za prijatelja Antona Zoisa. Dr. V. J. pa pravi, da je plošče videl s svojimi očmi — ne kaže mi torej drugega, kot verjeti očividcu in se mu zahvaliti za opozorilo.
Ponovno pa apeliram na Predoseljčane, naj mi sporoče, pod katerim kozolcem v vasi ali v okolici leži več Zoiskovih nagrobnih plošč.
Stvar bi kazalo prej urediti, preden se je bo lotil še živeči potomec Zoisov, ki živi v Avstriji. Graščina je eno, grobovi pa so drugo. Lepa navada civiliziranih ljudstev je, da grobov, tudi sovražnikovih, ne skru-ni. Meni gre sicer le za kulturni spomenik, Zoisom pa bo šlo za družinsko lastnino! Zven Zoisovega imena na Slovenskem gotovo ni slab! Uredite vendar to sami, moji vrli Predoseljčani!
PADLI ZA SVOBODO
Navado imam, da v sleherni svoj krajepis vpletem tudi delež vasi v narodnoosvobodilnem boju. Prav gotovo je to tudi zrcalo, teža, vrednost nekega kraja. In tudi bridek spomin . ..
Poleg dveh plošč imajo v predosljah tudi lepo urejeno partizansko grobišče, za
katerega je načrte napravil tragično preminuli arhitekt Nande Jocif. Avtor vsekakor najlepših obeležij NOB na področju kranjske občine.
Na zunanji steni kulturnega doma v Predosljah št. 34 je vzidana plošča iz črnega marmorja (velikost 90 cm x 54 cm) s pozlačenim napisom:
Padlim borcem NOB (ustreljenim talcem / žrtvam internacij / ob 20. obletnici vstaje / prebivalci Predoselj in Suhe
V Predosljah in na Suhi je bilo že pred vdorom okupatorja razgibano napredno politično delo. Na rednih sestankih v Ku-raltovi hiši so si mladi vaščani krepili revolucionarno mišljenje in si razširjali svetovno — nazorsko obzorje.
Časten dokaz za delež Predoselj in Suhe v NOB je sedemnajst padlih borcev, ustreljenih talcev in žrtev internacij. Naštejemo jih lahko le poimensko:
Franc Basaj p. d. Kuraltov iz Predoselj, Jože Čelesnik p. d. Šimnov iz Predoselj, Franc Florjančič p. d. Rokov s Suhe, Janez Florjančič p. d. Rokov s Suhe, Leopold Krč p. d. Zalarjev iz Predoselj. Matevž Krč p. d. Zalarjev iz Predoselj, Ivan Likozar p. d. Mrzlov iz Predoselj, Niko Podlesnik p. d. Podlesnikov s Kokrice, Janez Ribnikar p. d. Zavokarjev iz Predoselj. Joža Sajovic, Cvekov iz Predoselj, Anton Sajovic p. d. Šmajdov iz Predoselj, Janez Šenk p. d. Fi-kov iz Predoselj, Alojz Škofic, Markov s Suhe, Jože Škofic, Markov s Suhe, Franc Strelec s Suhe, Peter Ahlin p. d. Brezarjev iz Predoselj in Alojz Sajovic p. d. Golčkov iz Predoselj.
Spominska plošča na kulturnem domu v Predosljah je bila odkrita 4. julija 1960.
DRUGA PLOŠČA
Vpročelje Sajovčeve hiše, p. d. pri Cveku, Predoslje št. 67, je vzidana kovinska plošča (bronasta litina v velikosti 59 cm x 44 cm) z reliefno izbočenim napisom:
V tej hiši je živel in delal tov. Sajovic Jože / organizator NOB in prvi sekretar OF v tem kraju. / 21. 1. 1944 je bil kot talec ustreljen v Šenčurju / Slava mu!
Jože Sajovic, Cvekov iz Predoselj, se je že pred izbruhom vojne vključil v delavsko mezdno gihfanje. Takoj po vdoru okupatorja v naše kraje je postal eden najbolj predanih aktivistov in organizatorjev OF v Predosljah. Bil je sekretar prvega odbora OF v tem kraju. Našel pa se je izdajalec v domači vasi in v decembru 1943 so Cve-koVega Jožo aretirali gestapovci ter ga odpeljali v Begunje. Kot talca so Sajovica ustrelili pri Šenčurju dne 24. januarja 1944. Bil je v skupini štiridesetih, ki jih je pobesneli okupator pobil na njivi, kjer sedaj stoji spomenik — podoben svarilnemu prstu . ..
PARTIZANSKO GROBIŠČE
redi vaškega pokopališča je arhitek-tonsko urejeno partizansko grobišče. Poleg kamnitega bloka (velikost 135cm x 110 cm) so v zemljo vloženi krožni kamni (premer 40 cm).
Vklesan napis na osrednjem kamnu: Socializem brsti iz krvi tistih, / ki so dali svoja življenja / za svobodo naroda
Na desetih ploskih krožnih kamnih so vklesana imena padlih borcev, domačinov iz Predoselj, Britofa in Orehovelj, ki so tu pokopani: Stanko Pospišil / Anton Sajovic / Ivan Roblek / Alojz Sajovic / Janez Šenk / Leopold Krč / Franc Kern / Andrej Kmet / Stanko Kopač / Janez Čimžar
Predoseljsko partizansko grobišče je bilo urejeno 4. julija 1963. Č. Z.
nadaljevanka
V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje-
6vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba.
»Snemi že ta očala! Tako. Seveda, videti si kot mrlič.«
»Prehladil sem se, stara mati,« pravi Jean Marc roteče. »V Parizu je bilo te dni zelo slabo vreme.«
»Vem,« se porogljivo zasmeje. »Po napovedi bi moralo deževati v Lvonu. Ko čakamo dežja, pa v Lyonu sije sonce. No, pa te le spet vidimo! Upam, da se boš opravičil? Menda imamo to pravico.«
Jean Marc odpre usta, a Leonard mu preseka besedo.
»Mati, zelo je utrujen. Morate mu dovoliti, da sede. Vso noč je stal na vlaku ...« ,
»Pa naj potuje podnevi. Da se le ni navzel pariških navad! Človek vstaja ob petih popoldne, da bi legel ob šestih zjutraj! No, pravkar je minilo šest in ta fant bo zdajle poslušal, kar mu imam povedati. O, le sedi,- saj nismo tako zelo nevljudni. Pa saj ne boste hoteli, da bi po šestih mesecih, ko se je šel umetnika v montparnasovskih kavarnah, ki so slabše od . .. pojdi v kuhinjo, Marie Louise!«
»Grem, stara mati.«
Marie Louise gre proti svoji sobi.
»V kuhinjo, sem rekla. In ne želim, da pritiskaš uho na vrata.« Marie Louise odide v kuhinjo. — »Še malo, pa bo takšna kot njen brat. O, Joannes! Si že tu?«
Joannes je naglo prečkal predsobo in se zdaj prikazal zadihan, a dobre volje, z velikim kovčkom v eni in z loncem smetane v drugi roki.
»Šoferji so grozni s tem svojim*drobižem,« začne razlagati. »In tisti njihovi izgovori, da se je dan komaj začel! Kar vidim se, kako vsako jutro odpiram svojo blagajno in so v njej samo tisočaki! Moral sem potrkati pri gospe Piochonovi. Mimogrede
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
sem kupil še lep lonček smetane. Skuhaj nam dobro kavo, Emilie. Vidim, da je mati pripravila mizo. Lepo, lepo!«
Emilie pohiti in se nasmehne, prvič po prihodu vlaka. Joannes si ogleduje Leonarda in Jeana Marca, ki je še zmeraj na nogah, odloži kovček in vpraša mimo vseh:
»Gre?«
Ostri glas mu odvrne:
»Seveda, sin, boljše ne bi moglo biti! Mar nisi videl glave izgubljenega sina? Prosim te, vse so mi že povedali: zimski meseci, prehlad... Prav... ne\ Lahko se norčuje iz očeta, matere, strica, iz kogarkoli, iz mene se ne bo! Tukaj sem doma jaz in, dokler nam ne pojasni, s kakšno pravico nas je tako zanemarjal, mu ne bom dovolila, da še kdaj stopi na ta tla; kakor je lahko živel...«
Joannes ji skuša seči v besedo:
»Poglejte, mati ne bodite krivični. Jean Marc ni nikoli zahteval od nas ničesar več kot mesečni prispevek.«
»To je tisto! Nikoli ni zahteval ničesar več! Življenje v Parizu pa je vsak dan dražje!«
Jean Marc je na koncu s svojimi močmi in živci.
»Saj sem vendar delal. Zunaj šole . ..«
Očitki stare gospe zvenijo kot udarci z bičem.
»Pri ,Pauguinu, restavratorju umetnin'? Si še zmeraj pri njem?«
Jean Marc molči. Joannes in Leonard ga začudeno gledata. Stara mati nadaljuje:
»Odločiš se za zaroko, ne da bi vprašal starše za svet in ne da bi ti bile mar obveznosti, ki jih imaš do Auguste.«
Jean Marc čuti, da se mora braniti.
»Do Auguste nimam obveznosti! Augusta je moja prijateljica iz otroštva, mladi si pač včasih kaj povedo ...«
»Seveda, le kje sem imela glavo? Kako bi ti sploh lahko sprejel kakšno obveznost do kogarkoli!« *
»Saj prav njegova zaročenka . ..« tvega Joannes.
»Da, vrnimo se k njej! Kakšno ime in kasna slika! Rajši ne povem, na kaj me spominja. Ta Parižanka!«
Zdaj izbruhne Jean Marc.
»Parižanka, s katero se bom kmalu,"prav kmalu poročil! In to sem vam prišel povedat!«
»Ker ni tako, kakor je navada, če si zaročen?« vztraja stara mati. »Je to v vajinem primeru tako malo zanesljivo?«
Joannes se obrne h kuhinji, to je edina rešitev.
»Kaj je s kavo, Emilie?«
»Tak^j bo, očka, še dve minuti!«
Več ko dovolj, da stara mati lahko znova napade. Pa ni. Nenadoma obmolkne in se zagleda v nekaj pri Joannesovih nogah: v kovček.
»Kaj pa moj?« vpraša in znova dvigne oči. »Kaj si napravil z mojim? Dovolil si si pozabiti ga v Parizu, ko si mi ga vzel za celih šest mesecev?«
Oče in stric obstojita mirno: vulkanski izbruh se začenja ob predvidenem času in nič ne napoveduje, ne kakšne bodo posledice ne kje se bodo končale. Jean Marc povzame: ;
»Človek, ki me je peljal na postajo, se je zmotil, dal mi je svoj kovček.«
»Kakšen človek? Tvoja zaročenka?«
»Ne! Neki Američan. Najbrž mije že brzojavil.«
»Zakaj? Kakšen Američan? Kod se sprehaja moj kovček?«
»Pusti mi do besede, stara mati, tako slabo se počutim ...«
»Lepo,« se naglo vmeša Joannes, »prišla je kava, kava, sedimo, sedite, stara mati, sedi, Jean Marc, to ti bo zelo dobro delo, čas je, da si ogledamo ta neznani kovček, prepričan sem, da je v njem naslov. Kam si ga dal, Lčonard?«
»Pustil sem ga pri vratih. Takoj ga prinesem.«
Emilie je postavila kavno ročko na mizo, Marie Louise pleza na svoj stol.
»Bravo!« pravi Joannes. »Pogovorili se bomo v miru, potem pride na vrsto miza! V srcu razumnega človeka se splošno družita dolžnost in užitki.«
»Izvolite, mati,« pravi Leonard. »Če nekoliko razmaknemo skodelice, lahko položim še tole pred vas.«
»Mar mi je!« se obregne stara mati. »Svoj kovček hočem. Tale je neznaten, saj ga sploh nič ni, le kako si ga lahko zamenjal? Kako je to napravil tisti tvoj Američan?«
»Pobral je Jeana Marca, ki v dežju ni našel taksija.«
»Kaj pa metro,« ugovarja stara mati, »je ta za pohabljence?«
»Pazite,« pravi Emilie, »snemite prt, a pustite podstavke, da se ne poškoduje lak.«
»Tale kovček je moral biti dobef,« pravi Leonard, ne da bi se dotaknil ključavnice. »Lep izdelek.«
»Za vožnjo z letalom,« pojasni Joannes. »Američani veliko potujejo z letali. To jim ugaja, ujema se z njihovim načinom življenja. In hitro je! Toda nevarno. Odpri ga, Jean Marc«
»Nisem rad indiskreten,« se obotavlja Jean Marc.
Stara mati naglo odvrne:
»Bolj si v zadregi pred tujci kakor pred svojo družino! Sicer pa je ta stara škatla najbrž polna starih cunj in tvoj Američan zaradi pomote sploh ne bo oškodovan!«
»Ne vznemirjaj se, Jean Marc,« pravi Joannes. »Če je v njem kakšno pismo, ga ne bomo odprli. Nas zanima samo naslov na pokrovu.«
»Daj, zgani se, Jean Marc!« priganja Marie Louise.
Tak tak! Ključavnici se odpreta. Jean Marc dvigne pokrov.
»Naslova ni,« komentira Leonard. »Ni ga!«
Okoli kovčka je zbrana vsa družina razen stare matere, ki je obsedela na stolu in si primaknila kavno ročko.
»Medtem ko boste vi brskali, popijem kavo, da se mi ne ohladi!« *
»Kakšna lepa svila!« pravi Emilie.
»Kljub kitajskim vzorcem je naša,« omeni Leonard.
Jean Marc ponovi:
»Kitajskim vzorcem?«
Napeto strmi v rumeno in modro svilo, ki prekriva vsebino kovčka. Moder zmaj na rumenem nebu, skoraj neverjetnem ob pravem nebu, ki ga je videti skozi okna. Emilie položi prste na enega izmed obeh pasov, ki povezujeta vsebino kovčka.
»Kaj je to: obleka? Domača halja?«
»Si prepričan, da vrlo bitje, ki ti je rešilo življenje, ni morda Američanka ali celo Kitajka?« se oglasi stara mati in si z eno potezo pre premaže ves kos kruha z maslom.
»Potegni jo ven, Emilie,« pravi Joannes nestrpno, »kasneje jo spravimo nazaj.«
»Res je domača halja,« se začudi Lčonard. »In kakšna, otroci!«
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
S potovanja l^Ho^o/t sveta
raketnih amaterjev
in modelarjev
Raketno modelarstvo in amater-stvo sta se v Sloveniji zadnje čase zelo   razvila.   Amaterska raketna znanost ni nova. Njeni očetje so ugledni znanstveniki iz ameriškega vesoljskega    središča    NASA ter sovjetski znanstveniki, ki so začeli kot raketni amaterji. Takšni so bili na primer Godart iz ZDA in Edvard Konstantin Cioklovski ter skupinica sovjetskih znanstvenikov pod imenom GIRD iz Sovjetske zveze. Zato bi bilo potrebno tudi pri nas drugače gledati na majhne amaterske raketne in modelarske klube. Astronavtično in raketno društvo iz Kranja je na primer zaprosilo za finančno pomoč kar 17 delovnih organizacij. Nekatere niti odgovorile niso, odgovor ostalih pa je bil negativen. Ali ob tem pozabljamo, da je o raketni tehniki poučen človek neprecenljiv za armado? Raketne delavce bi zato kazalo angažirati v obrambne enote.
Zal amaterski modelarski in astro-navtični klubi v Sloveniji nimajo niti republiške zveze, ki bi jih povezovala, usmerjala, vzdrževala in spodbujala. Raketno dejavnost delimo na raketno modelarstvo in raketno amaterstvo. Slednjega v Sloveniji ni veliko. Najprizadev-nejša sta Astronavtično in raketno društvo iz Kranja in Astronavtični in raketni klub iz Celja. Celjani so pred leti ustanovili republiško zvezo, ki je kmalu po ustanovitvi zamrla in ni naredila veliko za razvoj panoge.
Amaterska raketna tehnika se razlikuje od raketnega modelarstva. Amatersko raketarstvo je zahtevna znanost, povezana z učenjem raketne tehnike, aerodinamike, fizike, kemije, raketodinamike, matematike, mehanike itd. Zahtevnost je večja še zaradi izdelave raketnih goriv, motorjev, raket s sistemom za mehko pristajanje in lansirnih naprav. Povrhu pa je dragoceni kovinski izdelovalni material še izredno težko dobiti.
, Astronavtično in raketno društvo iz Kranja je doseglo v treh letih lepe razultate. Razvoj je obsegal izdelavo enostavnih papirnatih modelarskih raket, dvostopenjskih raket, maket, raketnih letal ali raketoplanov do kovinskih raket na trda goriva. Kranjčani so lansirali prek 1000 raket.
Program »Beta« je obsegal 150 poskusov z amaterskimi raketami in motorji lastne izdelave. Rakete so pile visoke od enega do dveh metrov in so poletele tudi 2 kilometra visoko. Od februarja lani dalje pa teče program »Gama«. Opravljeni so bili že trije starti. Start rakete »Gama 3B« je bil najuspešnejši. Start največje amaterske rakete na gorenjskem je spremljalo več sto ljudi. Raketa je startala s hitrostjo °?° kilometrov na uro. Zaradi velike mtrosti je bila vidna le dimna sled. Na višini 5000 metrov se je padalo odprlo in raketa je varno pristala na tleh. Uspeh je bil še večji, ker je pri takšnih raketah težko uskladiti mehanizem za odpiranje padala.
Kranjsko raketno amaterstvo se razvija, čeprav raketarjem manjka denarja, prostorov in sodelavcev iz vrst inženirjev, tehnikov, kemikov, matematikov itd. Tudi razvoj druge VeJe raketarstva, raketnega modelarstva, je uspešen. Zahtevnejše makete so v glavnem kopije vesoljskih ln vojaških raket. Velike so tudi do metra in imajo po več motorjev, zgrajene pa so tudi iz tisoč večjih in manjših delov. Rakete, makete in raketoplani so izdelani iz najlažjega tropskega lesa balse in iz šeleshamer Papirja.
Astronavtično in raketno društvo Kranj skrbi tudi za popularizacijo raketne tehnike. Organizirani sta MU že dve razstavi »Človek in veso-lJe«, ki sta zbudili precejšnje zanimanje. Kranjčani so bili organizatorji septembrskega prvega ekipnega medklubskega prvenstva raketnih modelarjev Slovenije. Pobrali so večino prvih mest, še posebno pa so bih veseli obiska delegacije sovjetskih generalov ter konstrukt ur j a modelarskega raketnega motorja NusretaHodžiča.
Edvard Korotaj
7. junija lani so kranjski raketarji Zdravko Teršek, Slavko Krč in Edvard Korotaj uspešno lansirali največjo amatersko raketo na Gorenjskem GAMA 3 B. Raketa, visoka 2,5 metra in težka 26 kilogramov, je poletela 5000 metrov visoko in se s pomočjo padala, širokega 3 metre, varno in nepoškodovana vrnila na zemljo. Startna hitrost je znašala 850 kilometrov na uro. (jk) — Foto: F. Perdan
Iskra
Elektromehanika Kranj Tovarna merilnih instrumentov Otoče 5
Komisija za ocenitev in prodajo sredstev razpisuje po sklepu delavskega sveta javno prodajo
sredstev delovne organizacije, ki bo v torek, 14. januarja 1975, s pričetkom ob 10. uri v tovarni v Otočah 5
Izklicna vrednost sredstev:
1. rezkalni stroj (vertikalni) Škoda 15.000 din
2. revolverska polavtomatska stružnica 10.000 din
3. BOLEY stružnica za končno struženje 5000 din
4. kompresor Trudbenik kapac. 500 l/min. 4000 din
5. kompresor Doboj kapac. 100 l/min. 2000 din
6. motor s centrifugalno vodno črpalko
2 kosa 200 din
7. kombibus IMV 1600 12.000 din.
Na prodaji lahko nastopijo fizične in pravne osebe. Pred prodajo je treba položiti 10-odstotno varščino v blagajni tovarne. Ostali pogoji so interesentom dostopni v komercialni službi tovarne.
Graditelji!
KAKO SEM ZAŠEL MED POMORCE
Najprej moram povedati, da med pomorce nisem odšel iz turističnih, avanturističnih in podobnih namenov, ampak bolj naključno in po sili razmer. Do decembra dvainsedem-desetega leta sem bil zaposlen pri nekem obrtniku, pri katerem sem bil tudi na stanovanju. Potem pa se je mož nenadoma spomnil, da se mu obrt ne izplača več in tako sem ostal na cesti. V enem samem dopoldnevu sem se šel ponudit sedmim ali osmim podjetjem, pa me niso nikjer vzeli, ker sem bil brez stanovanja. Pa tudi, če bi me kje vzeli — bil sem skoraj čisto brez denarja in le od česa bi živel tisti mesec in pol do prve plače. Tako mi ni ostalo drugega, kot da sem naslednje jutro telefoniral ka-droviku pri Splošni plovbi Piran. Ker sem se nekoč učil o motorjih, sem se ponudil za strojnika, vendar me je tovariš z one strani žice za-vrnilj-češ da imajo mornarjev dovolj in da potrebujejo samo oficirje. Bil sem nekoliko poparjen, a kljub temu še nisem vrgel puške v koruzo. Klical sem  vsa  jugoslovanska pomorska podjetja in nazadnje se mi je sreča nasmehnila pri Jugoliniji. Njihova ladja Murter, ki bi morala iti na pot okoli sveta, je ostala v Splitu brez posadke, ker so skoraj vsi mornarji šli na svoje domove, da bi v miru praznovali božič in novo leto. V dveh dnevih sem v Kopru uredil vse potrebno, da sem dobil pomorsko knjižico, potem sem šel na Reko na podjetje in nato kar naravnost z avtobusom v Split. Sam sebi nisem mogel verjeti, da se je vse tako hitro uredilo. Še pred enim tednom sem si razbijal glavo z vprašanjem, na kakšen način bi na toplem in sit preživel zimo, zdaj pa se mi je že ponujala najboljša od vseh možnih rešitev — morje. Vse tiste ure, ko sem se v mrzlem in na pol praznem avtobusu cijazil po razdrapani jadranski magistrali proti Splitu, sem si predstavljal, kako ležim kje na ladijski krmi in se pražim na vročem afriškem soncu. Ko bi le vedel, kako si bom takrat želel nazaj hladu in sence!
Ko sem torej tretjega januarja ob devetih zvečer izstopil na splitski avtobusni postaji, sem se šel najprej pogret v najbližji bife k radiatorju. Popil sem dve skodelici vročega čaja z rumom, potem pa sem vzel kovček in šel v pristanišče. Splitske ulice so bile skoraj prazne, ker je začelo deževati. Strupeno zeleni lepaki na oglasnih deskah so oznanjali večerni koncert violinista Davida Ojstraha v mestni filharmoniji. V neki drugi dvorani naj bi nastopil tudi Ivica Percl, en človek — en orkester, kot je z velikimi črkami pisalo na plakatu.
Moja ladja je bila privezana že takoj na začetku prvega pomola. Visoko nad vodo sem zagledal v temi bel kljun, na katerem je bil z rjasti-mi črnimi črkami napisano ime ladje MURTER in potem čez celo dolžino trupa JUGOLINIJA.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. sol. o.
obvešča 'vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:
— stavbno pohištvo
— parket
— betonske mešalce L 100
— cement
Izkoristimo ugoden nakup!
Informacije dobite na tel. št. 21-611
Od 15. decembra 1974 do 31. januarja 1975 dajemo 9 % novoletni popust za vse vrste oken INLES
MURTER IN NJEGOVA POSADKA
Ladja je bila videti kot izumrla. Šel sem po stopnicah na palubo in potem skozi odprta vrata na hodnik. Ker ni bilo videti nikjer nobenega človeka, sem se usedel na kovček in čakal. Potem je prišla neka ženska, mlada rdečelaska s pegami pod debelim slojem pudra, predstavila se mi je za ženo drugega častnika krova in me vprašala, če sem morda jaz prišel namesto prejšnjega natakarja. Odkimal sem in rekel, da so me na Reki vzeli za čistilca stroja. V dokaz sem ji dal svoj poziv in pomorsko knjižico. Ženska se je opravičujoče nasmehnila in izginila z dokumenti nekam v prvo nadstropje. Čez nekaj trenutkov   se  je   vrnila   nazaj v spremstvu svojega moža, ki mi je odredil kabino. Kabina je bila obupno zanemarjena. Po vseh kotih so visele pa j če vine in po stenah so se kar naprej sprehajali ščurki in" stenice. Mornarji pravijo tem živalcam »bakule« ali »beštije«. Kadar se preveč razmnožijo, jih sicer iztrebljajo z raznimi spreji in muholovci, v glavnem pa se ne zmenijo kaj dosti zanje. Saj se tudi ne izplača. Te »beštije« so presneto trdožive.
Ko sem kabino za silo spravil v red in zložil svojo prtljago, sem se šel razgledat po ladji. Hodniki so bili 1 prazni, tudi v salonu ni bilo nikogar. Na steni je visel velik zemljevid sveta, v katerem so bile zataknjene rumene in rdeče zastavice, ki so označevale smer plovbe. Šele ob pogledu na ta zemljevid sem se zavedel, da sploh ne vem, na kateri liniji bomo pluli.
Tudi v strojnici ni bilo razen dežurnega strojnika nikogar. Strojnik, mlad fant z belim trakom okoli čela,
mi je kar takoj začel razkazovati stroj. Pokazal mi je veliko reči, a ga zaradi hrupa nisem dobro slišal. Včasih sem ga zaradi lepšega kaj vprašal, v glavnem pa me vsa ta ropotija ni kaj dosti zanimala in sem molčal. Ne vem, že takoj na začetku sem začutil do strojnice nekakšen odpor, ki se ga potem nisem znebil vse do konca potovanja. Nekam nelagodno sem se počutil v vsej tej zmešnjavi cevi, instrumentov in motorjev. Franjo, — tako je bilo temu fantu namreč ime — pa je bil očividno ves srečen, da lahko govori o stroju. Z žarečimi očmi mi je razlagal njegovo delovanje in me potem ves čas spraševal: Ali si videl to? Si razumel, kako to gre? Nič nisem videl, razumel še manj, kljub temu pa sem iz navade kimal z glavo.
— Kam pa sploh gre tale barka?
— sem ga nazadnje vprašal.
— Ali ne veš? — se je začudil.
— Okoli sveta vendar. — Zaprlo mi je sapo. Tega nisem pričakoval. Okoli sveta? Celo večnost bom zdoma.
— Koliko  časa  traja ena taka vožnja? —
— Pol leta, če gre vse po sreči in če je morje mirno. Navadno pa se zmeraj kaj zatakne. Saj veš, kakšna okvara na motorju, stavke po pristaniščih, tajfuni na Pacifiku ... Plovba se takoj zavleče za kakšen mesec ali dva. —
Sedem ali osem '. mesecev ni kar tako. Prej .sem bil prepričan, da bomo šli samo malo po Sredozemlju ali v najboljšem primeru kam do zahodnoafriških obal. Skoraj slabo mi je postalo ob misli, koliko ur, dni, mesecev bom prisiljen preživeti v tej železni škatli. Potem pa sem se počasi tej misli vendarle nekako privadil in mi je nazadnje postala kar všeč. Iti okrog sveta, to niso mačje solze. In še zastonj povrhu.
ZADNJA VEČERJA V SPLITU
Naslednji dan smo izpluli. Do kosila so se vkrcali še zadnji zamudniki in tako je bila posadka popolna. Z večino fantov sem se vsaj površno seznanil. Največ je bilo Dalmatin-cev in Istranov, dva Bosanca, en Srb iz Šumadije in seveda jaz kot edini Slovenec. Sami mladi, zagoreli obrazi, ki so pričali, da so ti fantje zrasli z morjem in vetrom in »da jih je dojila pena morskih valov«, kakor pravi tista pesem, ki jo prepevajo Dubrovački trubaduri.
Dopoldne sem imel še neke sitnosti, ker je kapitan ugotovil, da je moje zdravniško spričevalo pomanjkljivo. Menda mi je manjkala še ena injekcija proti koleri. Ni mi ostalo drugega, kot da sem šel na hitrico v pomorsko ambulanto in zapravil svoje zadnje jurje za ponovno cepljenje. Ko sem se z razbolelo roko vrnil, sta bila ob zunanji bok ladje že prislonjena dva remorkerja, ki sta čakala, da jo zvlečeta na odprto morje. Nad vhodom je visela zelena tabla z napisom: NOĆAS U 18.30 SVI NA KROVU. ODLAZAK ZA VENECIJU. In spodaj nečitljiv kapitanov podpis. Zraven je bila še tabla z napisom v angleščini.. Na ladji smo imeli namreč tudi nekaj potnikov, dvanajst ameriških pen-zionistov, ki so se na prejšnjem potovanju vkrcali v Seattlu.
Ob osmih zvečer so končno zatulile sirene«in oznanile odhod. Stopnice so dvignili in voda pod krmo se je zapenila. Ko sta nas remorkerja zvlekla ha ono stran valobrana, sta se odlepila in se vrnila v luko. Tudi pristaniški pilot je opravil svojo nalogo in se po vrvnati lestvi vrnil v svoj čoln. Murter je tako ostal sam med morjem in nebom. Glas motorjev, ki je prej zvenel le kot rahlo brenčanje, je zdaj prerasel v grmenje. Sirena je še enkrat zateglo zatulila in ladja se je z vso močjo zarezala v črne valove pred seboj.
SEDEM DNI DOLGČASA V MESTRU
Naslednje jutro smo že bili v Benetkah. Pravzaprav ne čisto v mestu, nekoliko ven, v Mestru, ki leži na kopnem onstran Beneške lagune. Me^tre predstavlja industrijsko zaledje turističnih Benetk. Tu živijo vsi tisti, ki ne zmorejo dragega življenja med gondolami in kanali. Razlika med cenami stanovanj v Mestru in Benetkah je res zelo velika. Podoben položaj je tudi pri cenah hrane in komunalnih storitev, ki so v Benetkah bolj prilagojene debelim turističnim denarnicam kot pa tankim delavskim, študentov-skim in upokojenskim. Zato se zlasti mladi ljudje, osvobojeni snobističnih predsodkov svojih staršev, na veliko selijo z majavih in pogrezajočih se kolišč na trdna-celinska tla.
(Se bo nadaljevalo) T. E.
Zbor delovne skupnosti ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, Komenskega 4 .
razpisuje delovno mesto
snažilke
za nedoločen čas.
Nastop takoj.
Vse ostale ingormacije dobite v šolskem centru.
Avto-moto društvo
Radovljica
prodaja
11. januarja 1975 ob 10. uri naslednja vozila:
1. zastava 750,
letnik 1969 — izklicna cena 9000 din;
2. zastava 750,
letnik 1970 — izklicna cena 10.000 din.
Pismena licitacija z najnižjo izklicno ceno in 10 % pologom bo v prostorih AMD Radovljica, Ljubljanska cesta 19.
KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO — VALILNICA 1 bo začela prodajati enodnevne    piščance vsak torek   od   21. januarja dalje.
Sprejemamo naročila za nesnice in pitance nad 25 kosov.
Se priporoča
KZ Naklo — Valilnica
ŽITOPROMET SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31
vabi k sodelovanju za-k sebne prevoznike s svojim kamionom nosilnosti 5 do 8 ton. Stalna zaposlitev.
Trgovsko in proizvodno podjetje
Veletekstil
TOZD trgovina na drobno, Ljubljana, Masarv-kova 17
objavlja za svojo prodajalno   v   Tržiču, Ulica Heroja Bračiča prosto delovno mesto
trgovske prodajalke
Pogoj: kvalificirana trgovska delavka tekstilne stroke.
Ponudbe pošljite v 15 dneh od objave upravi Veletekstil — TOZD trgovina na drobno, Ljubljana, Masarvkova 17.
HCesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Petek, 10. januarja 1975
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
objavlja javno prodajo naslednjih avtomobilov:
1. reševalni avtomobil Zastava 1500, izklicna cena 4000 din;
2. reševalni avtomobil IMV 1600 (kombi), izklicna cena 7000 din;
3. osebni avtomobil Zastava 750, izklicna cena 2500 din.
Obenem bo tudi razprodaja nekaterih nadomestnih delov za osebne avtomobile.
Javna prodaja bo v ponedeljek, 13. januarja 1975, ob 8. uri v reševalni postaji Zdravstvenega doma v Kranju. Udeleženci dražbe morajo položiti 20 % vrednosti izklicne cene.
Svet delovne skupnosti upravnega doma
SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1. davčnega inšpektorja
na davčni upravi
2. referenta za invalide in borce
na oddelku za splošne zadeve in družbene službe
3. treh strojepisk
Poleg splošnih pogojev se za delovno mesto zahteva:
pod 1.: višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
pod 2.: višja strokovna izobrazba socialne, pravne ali upravne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
pod 3.: končana dvoletna administrativna šola.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI RAZPISUJE SPREJEM 250 UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje:
— da so uspešno končali osnovno šolo,
— da niso starejši kot 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA
Začetek šolanja bo 1. septembra 1975 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev:
kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmnj osem let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba.
KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija, naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis,
2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo,
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep,
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku,
5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Odlični in prav dobri učenci bodo delno oproščeni sprejemnega izpita in inteligenčnega testa.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1975.
VSA POJASNILA DAJEJO:
1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, int.št. 254.
2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in
3. vse postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj
razpisuje na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delovne skupnosti z dne 7. januarja 1975 prosto delovno mesto
poklicnega svetovalca
na Izpostavi zavoda v Škofji Loki Pogoji:
1. višja šolska izobrazba pedagoške, kadrovske ali socialne smeri;
2. dvoletne delovne izkušnje in
3. moralno politična neoporečnost.
Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom. Stanovanje ni preskrbljeno.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti zavoda.
KZZ Kranj
OExoterm kemična tovarna Kranj, Struževo 66 sprejme za izpopolnitev prostih delovnih mest
več delavcev
za  proizvodnjo  in  pakiranje pomožnih livarskih sredstev
Delo je dvoizmehsko.
Pogoj: končana osemletka in trimesečno poskusno delo.
Prijave sprejema v osmih dneh po objavi splošni oddelek.
Kinopodjetje Kranj
bo na željo kino obiskovalcev ponovno predvajalo amer. barv. glas. film
Moje pesmi — moje sanje
Predstave v kinu Storžič:
v petek, 10. januarja, ob 18. uri,
v soboto, 11. januarja, ob 20. uri,
v nedeljo, 12. januarja, ob 16.30 in 19.30.
Odbor za kadrovske zadeve Grafičnega podjetja
Gorenjski tisk Kranj
objavlja prosto delovno mesto
grafika — oblikovalca
Pogoji: kandidat mora imeti šolo za oblikovanje — grafična smer.
Delovne izkušnje v tem poklicu so zaželjene.
Vloge na razpis z dokazili o strokovnosti dostavite pismeno na naslov G. p. Gorenjski tisk Kranj do 16. januarja 1975.
□raa
Razpisna komisija v organizaciji združenega dela
Komunalno gradbeno podjetje Grad
Bled, Grajska cesta št. 44
Razpisuje po 73. členu samoupravnega sporazuma o združevanju in 41. ter 42. člena statutarnih sklepov naslednja delovna mesta: '
1. materialnega knjigovodje
2. več tesarjev
3. več vodoinstalaterjev
4. več toplovodnih instalaterjev
Pogoji:
pod 1.: srednješolska izobrazba ekonomske ali sorodne smeri;
pod 2.: K V ali VK tesar — praksa zaželena; pod 3.: KV ali PU vodoinstalater — praksa zaželena; pod4.:   KV  ali   PIJ   toplovodni   instalater  — praksa zaželena;
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zaposlitev izpolnjevati še pogoj, da je moralno neoporečen.
Rok za prijave je do zasedbe delovnih mest.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam dva nova DIVANA. Pod-reča23 5
Prodam mesnatega PRAŠIČA. Zadraga 17, Duplje 14
Prodam KRAVO, 400 kg težko, za rejo ali zakol. Praprotnik Stanko, Črnivec 24, Brezje 19
Prodam PRAŠIČA za zakol. Vrhunc, Hlebce 3 a, Lesce 28
Prodam pristno domače ŽGANJE
— sadjevec. Cena ugodna. Vopovlje 15, Cerklje 57
KONJA nizke pasme, starega 14 mesecev, prodam. Čadež Alojz, Bo-dovlje 10, Škofja Loka 58
Prodam ORGLE HOHNER ter ojačevalec HOHNER, 60-watni. Stara Loka 58, Škofja Loka 59
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA in 16 let starega KONJA. Zg. Senica 17, Medvode 60
Prodam navadno HARMONIKO. Tavčar Janez, Stara Loka 22, Škofja Loka 61
Prodam rabljeno strešno OPEKO
— ŠPIČAK. Binkelj 10, Škofja Loka
62
Prodam več mladih KRAV po izbiri. Sv. Duh 41, Škofja Loka 63 Prodam KRAVO po teletu in TE-LICO, ki bo čez mesec telila. Babni vrt 2, Golnik 64 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. Gorenjesavska 19, Kranj 65 Prodam  električni RADIATOR, zračno  PIŠTOLO, in FOTOAPARAT s  »flešem«.  Škofjeloška 29, Kranj 66 Prodam štiri PRAŠIČE za zakol. Jezerska 24, Primskovo 67 Prodam    PRAŠIČA   za zakol, 140 kg težkega. Zerovnik Jože, Vog-lje 53, Šenčur 68 Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Voklo 30 69 Prodam KRAVO po izbiri — ena tretjič, ena četrtič breja. Breg 15, Preddvor 70 Prodam PRAŠIČE za zakol. Rupa 12, Kranj 71 Prodam KRAVO, ki bo 15. januarja drugič telila. Zabije 4, Golnik 72 Prodam pol mlade KRAVE za zakol. Doslovce 6, Žirovnica 73 Prodam TROBENTO CONSUL in 30 steklenih PRIZEM. Informacije: Aranžerstvo Globus 74 Prodam   PRAŠIČKE,  6 tednov stare. Pivka 14, Naklo 75 Prodam mlado KRAVO za zakol. Britof 314, Kranj 76 Prodam rabljen italijanski PRALNI STROJ — INDESIT v brezhibnem stanju za 800 din. Ogled popoldan. Romšak Fani, Kranj. Ul. 1. avgusta 5 77 Prodam BIKCA, okrog 350 kg težkega. Rozman Jože, Škofjeloška 30, Kranj 78 Prodam termoakumulacijsko PEČ. Tenetiše 12, Golnik 79 Poceni prodam otroško POSTELJICO z blazino in vložkom. Kokalj Ela, Zg. Bitnje 192 80 Prodam SLAMOREZNICO ALFA 400 s puhalnikom. Olševek 3, Preddvor
Prodam tri PRAŠIČKE LICO. Pivka 15, Naklo
Prodam PRAŠIČA za zakol Brnik 40
Prodam mlado KRAVO ali LICO. Pipanova 36, Šenčur
Dobro ohranjeno opremo za kuhinjo in SPALNICO ugodno prodam. Ogled dopoldan ob nedeljah. Trste-nik 40, Golnik 85 Prodam  italijansko kombinirano PEC za kopalnico BRAUN — zapakirano. Torkar Ana, Čirčiče 3 86 Prodam    novejši TELEVIZOR, nov dvocilindrski KUHALNIK, novo POLICO za radio — televizijo in STROJ za suho kopiranje. Omahen, Oežmanova 9, Kokrica 87 Prodam KRAVO. Breg ob Savi 32
88
Prodam sedežno GARNITURO in sobno OPREMO z dvema kavčema. Ogled od 16. do 17. ure. Nišič, Nazor-jeva 12/IH, Kranj 89 . Prodam TV PANORAMA VEGA m stabilizator, tudi Iskra. Valjav-čeva 5, stanovanje 19, Kranj. Ogled popoldan 90
Prodam  PRAŠIČA.  Gasilska 1, Šenčur 92 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem telila. Prešern Peter, Homec 1 i, Radomlje 93 Prodam LATE za kozolec, suha KRV A in LES za hišo. OtoČe 21, Podnart 94 Prodam vprežni OBRAČALNIK. Podbrezje 30, Duplje 95
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in motorjem. Sp. Brnik 61
96
. Prodam nad leto starega BIKA, primernega za v skrinjo ali dopita-nje. Zadraga 15, Duplje 97
Prodam težko KRAVO, dobro mlekarico, ki bo četrtič telila. Zabu-kovje 1, Besnica 99
vozila
Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Štirn, Hrastje 205 41
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Grilc, Studenčice 13, Lesce 100
MOTOR za motokros husquarna 125, prodam. Zupan Stane, Šenčur, Kranjska 10 101
Kupim osebni avto VOLKSVVA-GEN 1200 ali NSU prinz 100/1200 C, do 30.000 din. Kadunc, Štefetova 36, Šenčur, tel. 41-027 102
Sezonsko znižanje.
ženske, moške in otroške konfekcije ter usnjene galanterije
Kakrua,
20—50 %
KRANJ
na naših oddelkih v veleblagovnici Globus in blagovniciKokra — Kranj
Sezonsko znižanje.
Iščem SOBO ali GARSONJERO s sanitarijami za krajši čas. Ponudbe pod »Čimpreje« 169
Iščem dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Plačam za 8 let naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 170
obvestila
ANSAMBEL TRGOVCI se opravičuje in obvešča vse svoje ljubitelje, da zaradi bolezni v ansamblu v soboto,. 11. 1., in nedeljo, 12. 1. 1975, ansambel ne bo nastopal. 175
SPREJEMALIŠČE za kemično čiščenje na Kokrici sprejema vsak dan dopoldne in popoldne. 176
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA prireja začetni in nadaljevalni TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA. Sestanek bo 13. L. 1975 ob 15. uri v osnovni šoli Petra Kavčiča, Škofja Loka (za Namo). Informacije tel. 60-201 ali 61-865 177
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733
Novi PLESNI TEČAJI v Delavskem domu Kranj se začnejo: ZA-ČETNIŠKI v sredo — petek — 15. januarja ob 18.30, SOBOTNI ZA-ČETNIŠKI — 18. januarja ob 18.30, NEDELJSKI ZAČETNISKI — 19. januarja ob 9. uri 125
in lepo PARCELO tik ob Sori. Cenjene ponudbe oddajte pod »Pomlad« 122
Prodam staro HIŠO z vrtom, pripravno za vsako obrt v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 123
Prodam polovico HIŠE v Kranju. Vseljivo takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod šifro »22365« 171
Oddam GARAŽO v Kranju pri vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku.- 172
Kupim zazidljivo PARCELO od Starega dvora do Form. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Parcela« 173
zaposlitve
posesti
c
in
81 TE-
82 . Sp.
83 TE-
84
Prodam 5 ton SENA, zamenjam brejo TELICO za jalovo kravo in 550 kg težko KOBILO ali menjam za lažjo. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 131 Btodam KRAVO, ki bo v kratkem telila, ali zamenjam za bika. Tenetiše 33, Golnik 132 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Virmaše 42, Škofja Loka 133 Prodam 5 let staro KOBILO, 500 kg težko. Predoslje 1, Kranj 134 Prodam     TV SPREJEMNIK, znamke MINIVIZOR, in stabilizator. Šubic, Cesta 1. maja 61, Kranj, telefon 26-500 135 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega, za zakol. Grad 1, Cerklje 136 Prodam dva PRAŠIČKA, sedem tednov stara. Vasca 8, Cerklje 137 Prodam 2000 kg SENA, 1000 kg DETELJE in 16-colsko PRIKOLICO — dvoosno. Grčar, Dragomelj 23 a, Domžale 138 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Velesovo 21, Cerklje 139 Prodam 10 let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Lahovče 62, Cerklje 140 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 20, Cerklje 141 Prodam tri PRAŠIČE, 50—80 kg težke, in stopano KAŠO. Lahovče 64, Cerklje 142 Prodam manjšo SLAMOREZNICO na puhalnik. Zg. Brnik 29, Cerklje 143 Prodam KRAVO s teličkom ali KRAVO za zakol in rabljeno strešno OPEKO bobrovec in folc. Lahovče 17, Cerklje 144 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Češnjevek 3, Cerklje 145 Prodam   TOČKALNI APARAT za   točkasto   varenje.   Grad 15, Cerklie 146 Prodam dva PRAŠIČKA po 30 kg in 140 kg za zakol. Cerklje 97 147 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo   (kiipersbusch),   malo rabljen. Glinje 3, Cerklje 148 Prodam     KRAVO simentalko. Ilovka 5, Kranj 149 Prodam SVINJO, primerno za salame. Stanonik, Log 9, Škofia Loka
150
Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol, težka do 200 kg. Franko, Gabrovo 5, Škofja Loka, tel. 60-500
151
Prodam 7 tednov stare PUJSKE — mesnate, in KRAVO s teličkom ali brez. Platiša, Pungart 11, Škofja Loka 152
Prodam KRAVO po izbiri. Eržen, Strmica 8, Selca nad Skofjo Loko
153
Prodam PRAŠIČA za zakol, 140 kg težkega, in semenski KROMPIR saški. Pipanova 10, Šenčur 154 Prodam komplet SPALNICO in električni ŠTEDILNIK. Pristov Ivan, Kovačičeva 6, Kranj 155
Poceni prodam VVARTBURG, let, nik 1970, karamboliran ali po delih. Kupim TRAKTOR 30—40 KM, rabljen. Košenina Adolf, Sp. Senica 9, Medvode 103
Prodam RENAULT4, letnik 1970. Benedik Anton, Ješetova 14 a, Kranj
104
Poceni prodam FIAT 1300, letnik 1969. Lužan Brane, Žabnica 66. Ogled popoldan . 105
Prodam   AMI8,   letnik oktober 1969. Telefon 831-096. Kamnik 106 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB. Razdrl   Marjan,   Kovačičeva 12, Kranj 107 FIAT 850 ali 750 kupim. Kranj, telefon 23-263 108 Prodam zadnja blatnika za ŠKODO, oboje desna vrata, streho, obe »havbi«, menjalnik, »štarter«, dinamo in motor po delih, vse letnik 1967. Ahčin Marjan, Suha 30, Kranj Prodam karamboliran avto AMI 8 BREAK, letnik 1972. Volčjak Marjan, Mlaka 45 A,l\.ranj 110 Ugodno prodam dobro ohranjen AMI 6, letnik 1966 z rezervnimi deli. Dolar, Zg. Dobrava 20, Kamna gorica 156 Prodam PRIKOLICO in KLJUKO. Udovič Franc, C. na Klanec 57, Kranj 157 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, dobro ohranjen, tudi za ček. Informacije telefon 064-61-157
158
Prodam FORD TRANSIT — mi-nibus v zelo dobrem stanju. Benedik Sašo, Železniki, Trnje 25 159
Prodam osebni avto ZASTAVO 1100 R. Jelovška 4\, Bled 160
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Betonova 3, Kokrica 161
Prodam VVV 411 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Smledniška 23, Kranj 162
Prodam RENAULT 10, 1300 ccm, karamboliran, in R 10 MAJOR, letnik 1966. Cena obeh je 25.000 din. Zupan, Jezerska 93 a, Kranj 163
Ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1970. Milje 36, Šenčur 164
Prodam FIAT 850, letnik 1968-69. Praše 1, Kranj 165
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 68. Majcen Janez, Pristava 69/a, Tržič
31. divizije 118
Kranju na 7. Dolinar, Loka, tele-119
Oddam GARAŽO. 64, Kranj
Prodam GARAŽO v Cesti Staneta Žagarja Partizanska 42, Škofja fon 60-190
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Brnika. Naslov v oglasnem oddelku 120
Lepo sončno PARCELO blizu Golnika, primerno za gradnjo, prodam. Vodovod in elektrika blizu. Valterski vrh 2, Škofja Loka 121
Na lepem sončnem kraju v zgornji Poljanski dolini prodam dve SOBI
Vzamem otroka v VARSTVO od 2 let naprej. Golob Frančiška, Zlato polje 4, Kranj 124
Vsa administrativna in strojepisna dela, tudi v odvetniški pisarni prevzamem HONORARNO v dopoldanskem ali popoldanskem času. Cenjene ponudbe na upravo Glasa pod šifro »Zanesljiva in točna« 178
Iščem žensko za varstvo šestmesečnega otroka v dopoldanskem času v Škofji Loki. Svoljšak, Mestni trg 19, Škofja Loka 174
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sosedom in vaščanom iz Rodin in Smokuča ter sorodnikom in drugim, ki so mi v težkih trenutkih, zaradi požara uničene domačije, nudili kakršnokoli pomoč ter mi s tolikšnimi napori v izredno kratkem času pomagali obnoviti dom.
Posebna zahvala vsem gasilcem za takojšnjo intervencijo, požrtvovalnost in pomoč, kakor tudi Vovku Antonu iz Smokuča in sosedu Čopu Jaku, ki sta se pri požaru in obnovi poškodovala. Želimo jima tudi čimprejšnjega okrevanja.
Andrej in Marija Vidic iz Rodin 31, sinova Dušan in Andrej z družinama. 130
^ Industrijski kombinat
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
ZA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB
1. referenta II
v oddelku domača prodaja
Zahteve: srednja ali 2-letna administrativna šola
2. korespondenta
v finančni službi
Zahteve: dvoletna administrativna šola ZA TOZD TRGOVSKA MREŽA
3. administratorja
v upravi trgovske mreže
Zahteve: dvoletna administrativna šola
ZA TOZD TOVARNA OBUTVE KRANJ
4. več delavcev
za oddelek poliuretana
Zahteve: kvalifikacija čevljarske, gumarske ali sorod
ne
smeri.
Interesenti naj oddajo pismene ponudbe ali se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi.
		
loterija		najdeno
I/daja Cl» Glas, Kranj, Ulica Mose 1'ijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose IMjadeja t- — Tekoči račun pri SI)K v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglanni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
kupim
Kupim KAVČ in VITRINO (mahagonijev furnir ali orehov). Pisk, Kranj, Ul. XXXI. divizije 15/1. 166
Sobna in vhodna VRATA kupim. Renko, Predoslje 60 167
Kupim starinski PAS, ČELO za avbo in rutke za narodno nošo. Frančiška Jan, Tavčarjeva 39, Kranj
111
Kupim PANCARJE št. 41 in 44. Naslov v oglasnem oddelku 112
stanovanja
GARSONJERO ali SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici nujno iščeta zakonca z dvema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku 7850
Delovna organizacija išče pod nujno prosto dvosobno STANOVANJE na Bledu za dobo treh let. Najemnino plačamo po dogovoru. Ponudbe pošljite na Upravo časopisa pod šifro »GB« 113
ZDRAVSTVENI DOM Kranj potrebuje za zdravstveno delavko eno-sobno STANOVANJE (sobo in kuhinjo). 114
Zamenjam dvoinpolsobno STANOVANJE v bloku v Izoli za enakovredno ali večje v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro »1975« 115
Mlada zakonca iščeta STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali na relaciji proti Golniku. Ponud-bepod »Cena ni važna« 116
Študent išče SOBO ali garsonjero s posebnim vhodom v Kranju. Ponudbe pod »Arabec« 117
Dekle išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 168
M c
g 5
9 S
/. -4
530 6090 53640 44440 19802 76960 05450 107710
81 801 871 15751 25301 41211 50541 142121 054621
62 82 4442 042472 479662
253 32223 06873 22403 95823 544873
44 12491 36284 49414
&> Z ms,
N £,
C.2 x "O
60 300 600 800 800 1.000 1.000 10.000
20 80 100 600 800 800 800 5.000 10.000
20 40 500 5.000 5.000
80 600 800 800 1.000 5.000
20 (500 800 1.000
9 S s. o
f. je
363734
05 95 365 43865 70185 062885 410015
46 96 6506 51486 74136 027776
22947 •86587 19957 71217
8
63818 75468 34928 045978 142768
59 19 09 02259 048199 36780*)
0) Z
■v«
« ~
O« J. T3
5.000
30 50 60 800 800 5.000 5.000
20 30 200 600 600 10.000
10 600 600 600 1.000
10 600 1.000 1.000 10.000 150.000
20 30 40 1.000 5.000 10.000
Vzemite 30. 12. 1974 izgubljeno DENARNICO v trgovini Elita — Maja, Kranj, Prešernova 11 127
Na cesti Moša Pijade sem našel žensko DENARNICO. Dobi se v Hotemožah 58, tel. 45-069 128
ostalo
Slovenski fant, srednjih let, s srednjo izobrazbo, visok 1,70, kostanjevih las, kmalu s stanovanjem in prevoznim sredstvom, želi spoznati lepo, mirno in iskreno dekle. Inte-resentke naj prilože svojo sliko, Kmeter Martin, in der Biinte 2, 3011 Garbsen, Deutschland 129
prireditve
GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel MODRINA. Vabijo gasilci!
6319
O 1 i 2t €fc 13
, m# Jm <CP 1«
Petek, 10. januarja 1975
Nezgoda na prehodu za pešce
V ponedeljek, 6. januarja, ob 17. uri je 6-letni Primož Oblak hotel prečkati Delavsko cesto v Kranju po prehodu za pešce. Tedaj je pripeljal mimo neznani voznik pony ekspresa in dečka podrl. Lažje ranjenega Primoža so prepeljali v zdravstveni dom, nato pa so ga prepustili domači oskrbi.
Neprevidno čez cesto
V sredo, 8. januarja, ob 20.20 se je na cesti tretjega reda med Kokrico in Predosljami pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Valentin Kne (roj. 1931) iz Britofa je vozil proti Predosljam. Ko je pripeljal v blagi ovinek, je opazil, da z desne strani prečka cesto Ivana Štefe (roj. 1905) iz Predoselj. Voznik je močno zavrl, vendar pa zaradi prekratke razdalje trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bila Ivana Štefe huje ranjena, ima obe nogi zlomljeni in druge poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
Otrok stekel čez cesto
V sredo, 8. januarja, nekaj pred 14. uro se je na cesti prvega reda v Bistrici pri Tržiču pripetila hujša prometna nezgoda. Alenka Pjevčevič, stara 6 let, se je skupaj s svojim bratom igrala na travniku ob bencinski črpalki. Ko sta se vračala proti domu, je najprej prečkal cesto 9-letni brat Stanislav, Alenka pa je medtem sedela na svetlobnem stožcu, ki označuje bencinsko črpalko. Nato je na bratov klic stekla na cesto še sama, vendar prav tedaj, ko je mimo vozil Alojz Mikec (roj. 1938) iz Radovljice. Avtomobil je deklico zadel, da je obležala v nezavesti. Pripeljali so jo v jeseniško bolnišnico in zdravniki se boje za njeno življenje. L. M.
s sodišča
Zadeva Surovina
Novo izvedeniško poročilo
Na ponedeljkovi sodni obravnavi v zadevi Surovina, ki s prekinitvijo teče že od 5. decembra lani, je sodišče poslušalo sodnega izvedenca za finančno stroko Jožeta Sitarja, ki je sestavil drugo izvedeniško poročilo. S poročilom prejšnjega izvedenca se namreč sodišče ni strinjalo. Iz sedanjega poročila pa je razvidno, da so obtoženi nekdanji uslužbenci Surovine pritehtali nekaj manj barvnih kovin kot jih dolži obtožnica, vrednost teh kovin pa je po novem izračunu kar dosti manjša. Poprejšnje izvedeniško poročilo je namreč temeljilo na izračunu prodajnih cen kovin, sedanje poročilo pa je izračunano na osnovi nabavnih cen kovin. Izvedenec je izračunal, da so nekdanji uslužbenci odkupne postaje Surovina pritehtali 63.013 kg barvnih kovin v skupni vrednosti 436.943,29 din. Na osnovi novega izvedeniškega poročila, ki dokaj zmanjšuje korist zaradi katere se obtoženci zagovarjajo, bo javni tožilec spremenil obtožnico in z njo seznanil sodišče v petek. V ponedeljek pa bodo verjetno že zaključni govori obrambe in obtožbe.
Močan porast prehladnih obolenj
Gripa šele pride?
Decembra in januarja se navadno povečajo prehladna obolenja, saj je ta pojav za mrzle zimske dni nekaj običajnega. Pred novim letom pa so prehladna obolenja povsod po Sloveniji močno poskočila, povsod so se čakalnice pred zdravniškimi ordinacijami napolnile, močno so narasli tudi obiski zdravnikov na domu.
Za področje Zdravstvenega doma Kranj je značilno, da so prehladna obolenja gripoznega značaja narasla prav v dneh pred novoletnimi prazniki, posebno veliko dela pa je imela tudi dežurna ekipa prav na novega leta dan, saj je zdravniško pomoč iskalo kar 210 bolnikov. »Številka je za 100 odstotkov večja od običajnih dni,« je povedal dr. Ciril Armeni, vodja splošnega zdravstva pri Zdravstvenem domu Kranj. »V zadnjih dneh so številke prehladnih obolenj še vedno zelo visoke, saj je na primer 6. in 7. januarja iskalo zdravniško pomoč v naših ambulantah več kot 1000 bolnikov. Med najbolj obremenjenimi sta bili obratni ambulanti Iskre, kjer so v teh dveh dneh nudili pomoč več kot 200 bolnikom z znaki prehladnega obolenja.«
Še vedno pa govorimo le o prehladnih obolenjih, ker laboratorijske preiskave na republiškem zavodu za zdravstveno varstvo še niso potrdile, da gre za virus gripe. Vendar pa morajo od tega tedna dalje zdravniki prijavljati republiškemu zavodu vse primere prehladnih obolenj gripoznega značaja. Za sedaj še ni mogoče reči, v kakšnem obsegu se bodo te vrste obolenja razširila, nekateri epidemiologi pa napovedujejo, da bo gripa, ki se sedaj širi po nekaterih evropskih državah, k nam prišla šele v drugi polovici januarja.
»Za zdajšnje primere teh obolenj,« pravi dr. Armeni, »je značilna visoka vročina. Če ima torej bolnik visoko vročino, naj ne hodi okrog, temveč naj leže v posteljo, da ne pride do. kakšnih komplikacij. Tudi zdravnik ne bo v teh prvih dneh obolenja, če gre seveda za prehladna obolenja, odkril kaj drugega kot visoko vročino, saj se komplikacije najpogosteje na pljučih pokažejo šele po nekaj dneh. Zato je pametneje te vrste komplikacije preprečevati s takojšnjim mirovanjem v postelji. Po nekaj dneh je seveda pametno stopiti do zdravnika, da ugotovi, če bolezen ne napreduje. Te vrste prehladna obolenja so nevarnejša za starejše ljudi in pa bolnike s kroničnimi obolenji. Seveda pa bo v času tako povečanega števila obolenj zdravstvena služba zmogla nuditi vsem občanom zdravstveno pomoč le ob določeni strpnosti in uvidevnosti: nemogoče bo nuditi vsem zdravstvene usluge na domu in bo bolnik hitreje prišel do zdravnika, če ga bodo svojci pripeljali v zdravstveni dom.«
O povečani obolevnosti med ljudmi pričajo v zadnjih dneh tudi dolge vrste v lekarnah. V gorenjski lekarni v Kranju so močno povečali prodajo zdravil na recept in pa sredstev za lajšanje prehladnih obolenj v prosti prodaji že v dneh pred novoletnimi prazniki. V prvih dneh januarja pa so izdali trikrat več zdravil na recept kot običajno, prodaja zdravil pa se je povečala za več kot 50 odstotkov. Za lajšanje prehladnih težav v lekarni največ prodajo C vitamina, akochinina, aspirinov in podobnih tablet. L. M.
Odbor za delovna razmerja pri
Triglav konfekciji
Kranj, Savska cesta 34
razglaša prosto delovno mesto
obračunovalca osebnih dohodkov
Pogoji: končana ekonomska srednja šola ter najmanj eno leto prakse.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema splošna služba 15 dni po objavi.
Konfekcija
Mladi rod Kranj
Pot na kolodvor 2
Odbor za kadre razpisuje naslednja delovna mesta (za nedoločen čas)
1. tajnice
Pogoj: ekonomska ali administrativna šola z znanjem strojepisja
2. fakturista
Pogoj: ekonomska ali administrativna šola z znanjem strojepisja
3. šoferja za kombi
Pogoj: Izpit C kategorije
Prošnje s strokovnimi dokazili je treba poslati v 8 dneh. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
ZAHVALA
3. januarja 1975 smo se na pokopališču-v Žabnici poslovili od naše drage sestre in tete
Ivanke Grilc
iz Žabnice 28
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in pokojnico pospremili v tako velikem številu na njen poslednji dom, se najiskrenejše zahvaljujemo. Še posebej pa se zahvaljujemo tovarišu Janku Cegnarju za tople besede ob grobu ter kvartetu Ledina in Mariji Jamnik za ganljivo petje. Hvala vsem za poklonjene vence in cvetje ter izraze sožalja.
Žalujoči: bratje, sestri, nečaki in nečakinje
Zabnica, 3. januarja 1975
dežurni veterinarji
Od 10. do 17. januarja: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, telefon, 22-994; od 17. do 24. januarja: BEDINA Anton, dipl. vet., Kokrica, Betonova 58, telefon 23-518;
od 24. do 31. januarja: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
Frančiška Dolinar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji podarili vence in cvetje, nam izrekli sožalja. Posebna hvala dr. Martinčiču, dr. Prašnikarju, osebju internega oddelka 600 Golnik in Onkološkemu institutu za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. župniku iz Križev za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franc, sin Janez z družino, hčerke Marija, Francka, Karolina z družinami, snaha Berta z družino, sestra in ostalo sorodstvo.
Sebenje, Trstenik, Kranj, Hotemaže, Tržič, Žiganja vas, 3. januarja 1975
Zahvala
Ob nenadni izgubi moža, očeta, starega očeta, strica in brata
Alojza Markiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, poklonili cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom za nesebično pomoč. Zahvala g. župniku, gasilcem, pevskemu zboru in zvonarjem. Zahvala tudi Kemični tovarni Podnart za poslovilni govor, tovarni Iskra — merilne naprave — REED kontakt, Slovenija avto Kranj in IC — PROJEKT za podarjene vence in spremstvo.
Še enkrat vsem iskrena zahvala.
Žalujoči: žena Angela, hči Angelca, sinovi Tedej ter Janko, Marjan in Lojze z družinami in ostalo sorodstvo.
Duplje, 5. januarja 1975
Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage in skrbne žene in mame
Ivane Kepic
gostilničarke iz Dvorij pri Cerkljah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu, ji darovali toliko lepega cvetja in nam izrekli sožalje. Hvala tudi zdravnikom, duhovnikom, pevcem in vsem drugim za pomoč.
Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Franc in Vido z družinami.
Dvorje, Olševek, Češnjevek, 10. januarja 1975
Zahvala
Ob boleči izgubi naše nepozabne mame, sestre, stare mame in tete
Terezije Kokalj
Vočanove mame
sr iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Armeniju za dolgoletno zdravljenje, gospodu /upniku Slapšku in patru Remicu za izrečene besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi in hčerke /. družinami in drugo sorodstvo.
Kranj, 9. januarja 1975
r
Kurirji ob svobodni Jelovici
1975
Jelovica je postala del naše zgodovine. Med zadnjo vojno je bila dom mnogih partizanov, večkrat pa tudi veliko bojišče. Skozi njene gozdove, prek njenih jas, obronkov in strmin so se prepletale številne partizanske in kurirske steze. Med temi tudi vojaška štafetna linija IX. korpusa, del njegovega živčnega sistema.
V zadnji zimi, ko je sovražnik že v agoniji s poslednjimi   zdihljaji skušal kontrolirati naše ozemlje in ovirati razmah osvobodilnega boja, smo s Francetom Gašperšičem  in pokojnim Jožetom Kovačem vzdrževali vojaško štafet no zvezo od   Jamnika   nad Kropo prek legendarnih Dražgoš do Prtovča. Naloga vojaških kurirjev je bila, kar najhitreje prenašati sporočila. Pot je bila težavna in nevarna,   saj   so   ji bile postavljene številne zasede in pasti. Večkrat se je bilo potrebno odločiti, ali kreniti po krajši poti mimo Jedrti, ki je bila tvegana in nevarna, ali se odločiti za varnejšo in daljšo pot prek Jelovice, ki je terjala več znoja, napora in časa. Seveda pot kurirjev ni bila nikoli   popolnoma varna. Kurir  je  moral   biti kot lisjak, da se je izognil nevarnostim.   Izostren vid, vonj, sluh pa tudi slutnje so večkrat   oznanjale nevarnost.
Letni časi so si podajali roke, z njimi pa vročina, deževje, sneg in mraz. Najtežje je bilo opravljati kurirsko pot prav pozimi, ko je zapacUti debela odeja novega snega; ali ga gaziti ali pa počakati in stopati že po zgaženih poteh. Oboje je bilo nemogoče. Edino smuči so v takih primerih omogočale večjo gibljivost in lajšale pot, postale so nepogrešljivo prevozno in potovalno sredstvo mnogih kurirjev.
Na smučeh smo se pomikali podobno kot tekmovalno moštvo, nosili smo bele pelerine in se od daleč nismo ločili od sovražnikov.
Spomnim se, kako sva s Francetom v presledku nekaj minut smučala v bližini sovražnikov pod Jelenšča-mi, ki so presenečeni vpili za nama, in tako prismuča-la do naše transportne skupine. Že sem videl, kako so posamezniki začeli skakati pod pot in se pripravljati na boj. Bili so presenečeni, saj so mislili, da so prišli v stik z nemškimi smučarskimi enotami. V trenutku sva snela beli kapuci in, ko so zagledali, da sva partizana, so se z nama vred umirili. Opozorila sva jih na previdnost in nevarnost.
Nadaljevala sva s previdno vožnjo, začelo se je mračiti, skrito bivališče med malimi smrekami in nekaj skromne hrane nama je obnovilo moči, da sva bila naslednjega dne spet sposobna vzdrževati zvezo, hitro smukniti skozi goščavo in v nevarnih okoliščinah previdno ukrepati ali poslati sovražniku v odgovor ali pozdrav nekaj svin-čenk, da se ne bi pomikal za nama, ali da bi se pravočasno izognila njegovi zasedi.
Kakšno sporočilo bi ob svobodni Jelovici 75, na katero je povezanih toliko žalostnih spominov, prinesla France in Jože po kurirski smučarski poti?
Zahvalila bi se vsem živim in mrtvim, ki so partizanske kurirje opozarjali na sovražne zasede in preprečili še večje izgube našega boja.
Želela bi, da bi bili plodovi naše zemlje in našega dela pravično razdeljeni.
Rada bi vas vodila na pohode v svet zdravja, da bi se skupaj izogibali obolenj, ki nam trajno preže v zasedi.
Da bi svoboda, po kateri smo tako hrepeneli, a je mnogi niso dočakali, pomenila vsem tudi danes, prav tako kot v dneh težkega boja, največjo nacionalno vrednoto, ponos in edino možnost za neovirano, enakopravno in tvorno življenje v okviru naše bratske socialistične skupnosti.
Jože Ažman
Lep uspeh
Že prva tekma mednarodnega smučarskega tedna v Castelrottu v Italiji je našim dekletom prinesla lep uspeh. V teku na 5 km je Kranjčanka Milena Kordež zasedla odlično 2. mesto za zmagovalko Američanko Martho Rockwell. To je obenem eden največjih uspehov jugoslovanskega ženskega smučarskega teka. Če dodamo še 8. mesto Beštrove ter 13. mesto Pavličeve, je uspeh popoln.
Kordeževe
Manj smo pa lahko zadovoljni pri moških, ki so tekli na 30 km. Kalanje bil šele 53., Jelene 54., medtem ko je zaradi bolezni Dornik že na 7. kilometru odstopil.
REZULTATI — ČLANI (30 km): 1. Martinssen (Norveška) 1:39,39, 53. Kalan 1:52,09, 54. Jelene 1:53,59; ŽENSKE (5 km>: 1. Rockwell (ZDA) 22,27, 2. Kordež 23,42, 8. Bešter 25,17,13. Pavlic 26,28.
-dh
/O ljubljanska banka
podružnica Kranj
Svet delovne skupnosti
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
1. višjega pravnega referenta
2. šefa oddelka devizne likvidature
Pogoji za sprejem:
pod 1,: diplomirani pravnik, lahko začetnik
pod 2.: ekonomist, štiri leta delovnih izkušenj, znanje najmanj enega tujega jezika, delo v dveh izmenah /
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o doseženi izobrazbi je treba poslati do 17. januarja 1975 na naslov: Ljubljanska banka, Podružnica Kranj, splošni posli Kranj, C JLA 4.
Vlečnica v Podmežakli
Na zadnji seji izvršnega odbora Smučarskega društva Jesenice so razpravljali o nekaterih organizacijskih in kadrovskih spremembah, o poteku gradnje vlečnice in smučarskih terenov v Podmežaklji ter o nekaterih drugih vprašanjih.
Pri smučarskem društvu na Jesenicah so se odločili, da bodo za
Priprave za pohod na Stol
Na Jesenicah se že pripravljajo na deseti jubilejni pohod na Stol, ki bo 22. in 23. februarja. Pokroviteljstvo bo prevzel časopis Delo, pripravil pa ga bo občinski odbor ZZB NOV Jesenice v sodelovanju s planinci, alipinisti in gorsko reševalno službo. Ob letošnjem jubilejnem zimskem pohodu na Stol bodo izdelali posebne jubilejne značke za vse udeležence.
Ogranizatorji tudi letos računajo na veliko udeležbo — sarno lani se je pohoda udeležilo okoli 1500 planincev iz vseh krajev Slovenije — zato bodo ob pohodu izdelali posebne kupone, na osnovi katerih bodo potem pri Valvasorjevem -domu izdajali spominske značke.       D. S.
določen čas zaposlili sekretarja društva, obenem pa so imenovali tudi trenerja za alpske discipline. Sprejeli so predlog finančnega načrta za leto 1975, v katerem je nekoliko več sredstev namenjenih pionirskemu referatu, ki deluje v okviru alpske sekcije. Domenili so se, da bi morali v Žirovnici čimprej postaviti plastično skakalnico. Predvidene investicije naj bi dobili v dogovoru s temeljno telesno kulturno skupnostjo.
Jeseniški smučarji se še posebno zavzemajo za dokončanje del pri gradnji smučarske vlečnice in smučarskih terenov v Podmežaklji. Z vlečnico in s snežnim topom bi na samih Jesenicah zagotovili 4- do 5-mesečno smuko, kar je še posebno pomembno za take zime, ko snega ni dovolj in ko so smučarjem razmeroma nedostopna visokogorska smučišča. Zdaj morajo opraviti še nekaj del, tako razsvetljave ob vlečnici ter gradnjo potrebnih prostorov ob vznožju. Smučarsko vlečnico jim je uspelo postaviti ob zares velikem prizadevanju članov odbora za postavitev vlečnice, še posebno inž. Borisa Breganta in Slavana Berli-ska.
Ob koncu so sklenili, da se trem sodnikom društva podeli zlati smučarski znak za njihovo prizadevno in uspešno delo. D. S.
Zmaga strelcev Iskre
Pred dnevi je bilo v Kranju več strelskih tekmovanj, s katerimi so strelci počastili dan JLA. Tudi strelska družina »Franc Mrak« iz Predoselj je pripravila tekmovanje z zračno puško in nanj povabila vse kranjske družine, poleg njih pa tudi člane ZRVS in pripadnike JLA. Skupno je nastopilo 12 ekip, ki so se potegovale za pokal prireditelja. Doseženi so bili izredno dobri rezultati. Spet se je izkazal Franc Naglic, ki je v zadnjem času pristreljal več odličnih rezultatov.   Po   izredno izenačeni
Divja liga v hokeju
Letošnja zima skopari s snegom, naklonjena pa je ljubiteljem drsanja. Vsi ba-jerji in naravna drsališča so polna drsalcev. Mladi zelo radi igrajo tudi hokej, ki je postal priljubljen v Šenčurju, Naklem, Dupljah, na Kokrici in še marsikje. Velika želja teh hokejistov, ki igrajo »na divje«, pa je, da bi se pomerili med seboj.
Ljubitelji hokeja vabijo predstavnike teh ekip na sestanek, ki bo v nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici, kjer bi ustanovili hokejsko divjo ligo.
B. Vrlinšek
borbi med ekipama Iskre in SD Stane Kovačič je zmaga pripadla prvi ekipi, ki je za svoj uspeh prejela še prehodni pokal.
Rezultati — ekipno: 1. Iskra 873, 2. SD Stane Kovačič 870, 3. SD Tone Nadižar 832, 4. SD Franc Mrak 814, 5. SD Iztok Bitnje 789; posamezno: 1. Naglic (SD Stane Kovačič) 182, 2. Malovrh (Iskra) 178, 3. Lombar 178, 4. Prestor (oba S. Kovačič) 178, 5. Frelih ml. (Bratstvo-Edinstvo) 177 itd.
B. Malovrh
/. zvezna hokejska liga
Mladost: Kr. gora 1:12
Zagreb, ZHL B, Mladost : Kranjska gora 1:12 (0:2, 0:8, 1:2), drsališče na Salati, zaostala prvenstvena tekma, sodnika Krisch (Ljubljana), Ja-nežič (Maribor).
Strelci za Kranjsko goro: Krmelj, Razinger po 3, Kunšič 2, Šivic, Pavlic, Fartek, Horvat po 1.
Kranjskogorci so z lahkoto odpravili slabe domačine, ki so jim bili enakovreden nasprotnik šele v zadnji tretjini. V tej so tudi dosegli častni zadetek. -dh
Gartner 10. v Beogradu
Atletska . zveza Jugoslavije prireja zimske krose po vsej Jugoslaviji z željo, da bi dobili čim več dobrih srednje- in dol-goprogašev. Na Beli kros v Beogradu je bil poklican tudi atlet kranjskega Triglava Štefan Gortner, ki je jeseni z odličnim 4. mestom na krosu Dela v Ljubljani opozoril nase kot tekač, ki se razvija kot mladinec v dobrega srednje-progaša. 10. mesto v Beogradu je glede na pogoje teka (proga Je bila pokrita s snegom in dva padca) zelo dober. Konkurenca je bila močna, ker pridejo na pozivne krose vsi najboljši jugoslovanski tekači.
Poleg tega pa so imeli atleti Triglava doma tudi pregledni klubski kros. Tekači na srednje dolge proge so tekli 2300 m, ostali pa na 800 m.
Rezultati — srednje in dol-goprogaši: 1. Štefan Gortner 6:36,1, 2. Brane Božnik 6:45,0, 3. Albin Prek 7:00,0; ostali: 1. Janez Sagadin 4:15,2, 2. Peter Markič 4:16,5, 3. Marjan Peneš 4:19,3; Članice (na 2300 m): 1. Alenka Zavadlav 7:22,4. M. Kleč
Nadaljevanje v nedeljo
V zimskem bazenu v Kranju bo v nedeljo ob 7. uri zjutraj nadaljevanje odprtega občinskega vaterpolskega prvenstva Kranja.
Pomerili se bodo: Domžale : Gimnazija, Tekstilindus : Kamnik, Borac : Triglav I, Iskra : Vodovodni stolp ter Triglav II : Radovljica, -dh
Triglav prvi v Postojni
Košarkarji kranjskega Triglava so pred dnevi v Postojni na močnem mednarodnem turnirju osvojili prvo mesto. Nastopili so še košarkarji Kopra, Postojne, Bora iz Trsta in Kranjčani.
Koper : Triglav 55:62 (29:32), koše za Triglav so dosegli: Košir 5, Mavric 9, Lipovac 12, Skubic 4, Kalan 11, Fartek 10, Hribernik 11;
Postojna : Triglav 59:69 (25:37), koše za Triglav so dosegli: Košir 2, Mavric 8, Lipovac 8, Zupan 3, Kalan 15, Skubic 7, Teropšič 3, Urlep 15, Fartek 3, Hribernik 4;
Bor : Triglav 48:69 (25:43), koše za Triglav so dosegli: Košir 10, Mavric 2, Lipovac 24, Zupan 5, Kalan 13, Skubic 8, Fartek 5, Hribernik 2.
Ostali izidi: Postojna : Bor 40:37 (19:19), Bor : Koper 36:80 (10:33), Koper : Postojna 66:53 (29:43).
Vrstni red: 1. Triglav, 2. Koper, 3. Postojna, 4. Bor. -dh
Katastrofa našega
skakanja
Nekdanji  ugled jugoslovanskega smučarskega skakalnega   športa  je po vsej priliki z letošnjo Inter-sport    turnejo dokončno zbledel. Kljub napovedi, da bodo letos boljši rezultati na novoletni turneji, se to ni zgodilo. Na posameznih tekmah so  bili še precej slabši kot lani. Niti eden ni zadovoljil. Tudi Norčičevo 33. mesto v skupnem seštevku vseh štirih tekem je skromen dosežek glede na sposobnosti 22-letnega Kranjčana. Kdo je kriv za ta neuspeh? To se te dni sprašujejo številni ljubitelji tega lepega zimskega športa, ki so hkrati po novem neposredno   tudi sofinan-cerji programa. Zato so delovni ljudje tudi upravičeni zahtevati pojasnil, zakaj v zadnjih dveh zimah takšno nazadovanje.   Program je bil sprejet, trener je delal v okviru načrtovanega. To so ugotovitve po letošnji prvi večji mednarodni prireditvi. Snega pri nas, razen na Pokljuki, ni bilo nikjer za vadbo. Zato so šli v inozemstvo,  trenirali  v Avstriji, ZRN, ČSSR in Švici. Stroški treninga so bili zaradi tega večji za skoraj 150 odstotkov. Kljub vsemu so opravili v glavnem predpisani načrt   vadbe.   Skokov so imeli sicer manj, podobno kot ostale reprezentance po svetu. Pričakovati je bilo, da se bo letos le premaknilo na bolje. To so bili upi ob prvem startu v predolimpij-sko sezono. Toda razočaranje je bilo od tekme do tekme  večje. Jugoslovanskih skakalcev  skoraj ni bilo prepoznati. Izgubili so se nekje v drugi polovici rezultatov. Priznati je treba, da sedaj ni več govora o kakem stiku s srednjo svetovno kvaliteto (še manj pa z najvišjo), da se približno enakovredno lahko merimo v svetu le še z italijanskimi, kanadskimi in ameriškimi skakalci, vsi ostali pa so nam dokončno ušli. Pri tem se vprašujemo, zakaj se je ekipa za Intersport turnejo sestavljala po drugih kriterijih, kot jih je sprejela pristojna komisija SSJ in da mora na zahtevo zveznega trenerja  odpasti  iz ekipe skakalec, ki je na izbirnih tekmah  zasedel  3. mesto (Štefančič), v ekipo pa se vključi skakalec, ki je bil 7. (Prelovšek). Ali bomo morali zaradi tega spet žrtvovati nekega odličnega skakalca,  da  bo prenehal z aktivnim nastopanjem (podobno kot na primer Marjan Mesec), čeprav bi alhko še najmanj dve leti dosegal za jugoslovanske razmere primerne  mednarodne rezultate.
Nasprotno < pa so nas Avstrijci lepo presenetili, izboljšali so si pripomočke, vendar rezultatov, takšnih kot so jih dosegli, ne bi bilo, če ne bi res sistematično delali vse leto pod vodstvom novega trenerja Prei-mla, ki je znal ustvariti res homogeno in vzorno ekipo, ki še veliko obeta.
J. Javornik
Dvoransko prvenstvo šole
Učenci osnovne šole Franceta Prešerna so imeli absolutno prvenstvo šole v skoku v višino. Nastopilo je 18 tekmovalcev od 5. do 8. razreda. Najboljši rezultat je dosegel Ljubo Makuc, saj mu je uspelo preskočiti 160 cm, 2. je bil Bojan Otoničar 150 cm, 3. pa Simon Horvat s 145 cm. /  B. T.
KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE, KI JO SAMOSTOJNO
PRIREJA LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE
v vsaki seriji 1,000.000 srečk
je 286.520 dobitkov v vrednosti
3,000.000 din
med njimi je 20 dobitkov po 10.000 din
Zakorakali smo torej v novo poslovno leto. V veliki večini delovnih organizacij so stroji spet zabrneli v ponedeljek, 6. januarja. Čeprav je bil že petek, 3. januar, določen kot uradni delovni dan, si skoraj nikjer ne belijo glave, kako bodo ta »izgubljeni« dan nadoknadili. Pravijo, da so izdelali takšne terminske koledarje, da bodo do konca leta opravili povsod toliko delovnih ur, kolikor jih pač v tem letu morajo. Slišati je mnenje, če ne bo drugih težav tudi tretji ne-delovni dan po novem letu, ne bo vplival na poslovni rezultat. Le zakaj se razburjamo zaradi enega izgubljenega dne (ki ga bomo nadoknadili), mi je nekdo rekel, če so pa gostinski in turistični delavci v naših smučarskih središčih zgubili že poldrugi mesec.
Trpka resnica je v slednji ugotovitvi. Vse žičnice v gorenjskih smučarskih središčih, za katere je bilo predvideno, da se bodo vrtele že ves december in del novembra minulega leta, ta hip še vedno stojijo. Ne le žičnicarji, tudi gostinski in hotelski obrati zaradi piška-ve zime dan za dnem seštevajo izgubo. Težava pa je toliko večja, ker nobenega izgubljenega dne v tej zimski sezoni ne bodo mogli več nadoknaditi. Poglejmo, kako komentirajo letošnjo zimsko katastrofo.
Inž. Dušan Zalokar, v. d. direktor TOZD Gorenjske žičnice pri organizaciji združenega dela Alpetour (Creina — Transturist) in predsednik odbora za žični-* ce pri zvezni gospodarski zbornici:
»Težave so takšne, da se človek kar zgrozi. Na Voglu, Starem vrhu in deloma na Krvavcu smo zamudili dve zanimivi obdobji: praznike ob koncu novembra in novoletne. Vsi komaj čakamo prvi sneg in se tolažimo, da bomo morda vsaj med šolskimi počitnicami lahko obratovali. V vsakem smučarskem središču v decembru smo samo pri žičnicah izgubili najmanj 50 starih milijonov. Lahko pa si predstavljate, koliko izgubljajo gostinci, saj so bili zasedeni le konec novembra in ob novoletnih praznikih. .Škoda, ki je ne bo moč povrniti, bo torej ogromna. Prav zato menim, da bi žičnice v prihodnje morali obravnavati kot izjemno gospodarsko panogo. Žičnice namreč že nekaj časa pri nas ne vračajo niti toliko denarja, da bi ga bilo dovolj za enostavno, kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Prav zato bodo na tem področju potrebni sistemski ukrepi, po drugi strani pa bomo morali čimprej urediti tista
naša smučišča, na katerih je novembra in decembra približno 30 centimetrov snega. Urediti jih bomo morali tako, da bo na njih že možna smuka. Tu mislim predvsem na Vogel in še nekatera druga.«
Franjo Kreačič, šef obrata RTC Krvavec pri TOZD Gorenjske žičnice v sklopu organizacije združenega dela Alpetour:
»Krvavec je ob lanski slabi zimi zabeležil dokaj dober poslovni rezultat. Lahko bi rekel, da smo skoraj dosegli predvideni plan. Letošnjo zimo se je oktobra na Njivicah že dalo smučati. Menili smo, da bo ta zima zares huda. No danes praktično stojimo. Delna smuka je možna le na spomladanski progi. Računali smo, da bomo novembra in decembra iztržili okrog 200 starih milijonov, dejansko pa smo jih le 50. Do konca minulega leta smo torej zgubili najmanj 150 starih milijonov. Kako jih bomo nadoknadili, ne vem. Vem le, da bo anuitete za krvavške žičnice treba plačati. Sicer pa Krvavec čaka ta hip samo na sneg. Proge smo pripravili in jih označili, razširili smo parkirni prostor pri spodnji postaji gondolske žičnice in uredili še vrsto drugih stvari za dobro počutje obiskovalcev.«
Franc Hrovat, v. d. direktor Zavoda za turizem na Bledu:
»Mi se glede Zatrnika na videz lahko tolažimo s tem, da niti ne vemo, kolikšno zgubo nam povzroča pomanjkanje snega. Doslej namreč sploh še nismo obratovali celo sezono. Lansko zimo praktično ni bilo snega, 1973- leta pa smo začeli obratovati šele januarja. Takrat smo do konca sezone iztržili 143 starih milijonov. Letos bi bil ta izkupiček v celotni sezoni nedvomno večji, če bi lahko obratovali že decembra. Ze lani nam je banka odložila oziroma razporedila odplačilo anuitet. Kako bo letos, ne vem. Letošnje odplačilo posojila znaša okrog 100 starih milijonov in doslej nismo iztržili niti dinarja. Z nič manjšimi težavami se ne srečujejo tudi v hotelih. Edino nadomestilo za zimsko sezono je ta hip umetno drsališče na Bledu.« A. Zalar
Člani delavskega sveta in gostje med slavnostno sejo
Srebrni jubilej j samoupravljanja v Savi
Nadaljevanje s 1. str.
industrija iz Rume, prek 5000 delavcev in okrog milijardo 700 milijonov dinarjev bruto dohodka. Razen tega je danes Sava vključena v združenje kemične industrije Slovenije in v sestavljeno organizacijo združenega dela Polikem.
Mile Milivojevič je poudaril, da je te uspehe spremljala tudi praksa, ki je pokazala, da pri poslovanju in razvoju delovne organizacije ne gre brez sodelovanja delavcev pri odločanju. Bili so časi, ko smo bili priča samoupravnim komfliktom. »Ti so nastajali vedno takrat, kadar so stvari reševali za zaprtimi vrati in delavci niso bili pravilno obveščeni. Danes delavci ne dovolijo druge poti reševanja, kot da aktivno sodelujejo v vseh pomembnejših zadevah.«
Ze 1972. leta sta bili v Savi ustanovljeni dve temeljni organizaciji združenega dela: tovarna avtopnev-matike in tovarna tehničnih izdelkov. Ustanovljena je bila tudi samoupravna delovna skupnost organizacija skupnih služb. Minulo leto pa je bilo na področju razvoja samoupravljanja in organiziranja prelomno. Povezovati so se začeli s sorodnimi podjetji in se vključili v sestavljeno organizacijo združenega dela Polikem. Danes ima Sava 30 temeljnih organizacij združenega dela in temu primerno urejene tudi strokovne službe.
Ko je govoril o nalogah, ki jih čakajo, je Mile Milivojevič rekel, da bo letošnje leto težko tak6 gospo-
Mile Milivojevič: »Da je bil prav v Savi izvoljen prvi de-Invuki svet. ni nnkliiičip*
Andrej Marine: »Samoupravni socializem ni več poskus, marveč predstavlja sistem odnosov v družbi«
darsko kot samoupravno. »Pri taki organizaciji samoupravljanja bo treba veliko več dela, usklajevanja, dodatnih informacij, pravočasnega in razumljivega informiranja. Uveljavljanje odločanja na zborih delavcev ima sicer svoje prednosti, vendar bomo morali tudi v bodoče dati samoupravnemu odločanju v okviru delovnih skupin ustrezno mesto.
Še najbolj izpeljana in organizirana v okviru delegatskega sistema je razprava za seje občinske skupščine. Delegacije se sestajajo, strokovne službe sodelujejo, ostaja pa še vedno nerešeno povratno posvetovanje delegatov z volivci. Potrebno bo torej izpopolniti sistem pravočasnega informiranja in povratnega informiranja. Druga naloga, ki nas torej čaka, je dokončna izpeljava delegatskega sistema tako znotraj delovne organizacije kot zunaj nje.«
Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marine, ki je na slavnostni seji delavskega sveta čestital delovnemu kolektivu ob njihovem srebrnem jubileju samoupravljanja, je rekel: »Danes lahko na začetek samoupravljanja gledamo iz večje časovne oddaljenosti. To nam omogoča, da lahko realneje ocenimo rezultate naše socialistične skupnosti. Enotni smo si v oceni, da samoupravni socializem ni več poskus, marveč predstavlja sistem družbenih odnosov, ki so pokazali svojo življenjskost in položili zrelostni izpit. Delovni ljudje ne presojajo rezultate na površnih in deklarativnih   ocenah,   marveč lahko
ocenjujejo, kakšne rezultate sm" dosegli v razvoju proizvajalnih sil. Podatki v vaših publikacijah so prepričljiv dokaz o tem. Prepričan sem, da lahko rezultate presojamo po tem, kakšen osebo) in družbeni standard smo doseglj in v kolikšni meri smo zmanjšali razlike med umskim in fizičnim delom, med mestom in vasjo. T« so torej merila, ki sodijo v preso* janje vitalnosti celotnega samo* upravnega sistema.«
Ko je govoril o pomenu samo* upravljanja in politiki neuvrščenosti, je Andrej Marine poudaril, d« samoupravljanje in neuvrščenost preraščata v zavest naših delovnih ljudi. To sta prva pogoja naše bo* doče poti ter bitke za neodvisnost il družbeni razvoj.
»Naše samoupravljanje se j' razvilo v veliki stiski v revoluciji in 1948. leta. Tako smo začeli ob* likovati specifičen družbenoeko* nomski sistem. Danes, ko svei doživlja energetsko krizo in rat' ne pretrese, naše gospodarstvi dosega pozitivne rezultate. To naj nam bo zato tudi naloga, da * stiski, v kateri smo, najdem^ moč za še večjo aktivnost id enotnost.«
Svoj govor in čestitko pa j« Andrej Marine sklenil z mislijo, d Kranj spada med stare industrijsk centre, ki so mnogo prispevali h krepitvi naše socialistične skupnosti. I" prav zato ni naključje, da beležim* začetek samoupravljanja pri na* prav v Kranju.
Nato so 51 nekdanjim in sedanjiii članom kolektiva podelili priznanj predsedniku Titu pa so s slovesnost poslali pozdravno brzojavko, ki jo j1 prebrala sekretarka organizacij1 zveze komunistov Ema Pevc. cA konec svečanosti ob srebrnem jubi leju samoupravljanja so. kulturo program pripravili savski oktet, fol1 klorna skupina in recitatorji.
A. Zalar
Priznanja ob jubileju
Na torkovi slavnostni seji delavskega sveta tovarne Sava ob 25-letnici izvolitve prvega delavskega sveta v Savi so 51 nekdanjim in sedanjim članom kolektiva podelili priznanja.
Zlate značke so dobili: Makso Mikuš, Jernej Srebrnjak, Slavko Zalar, Helmut Turzanski, Mirko Brezar, Franc Oman, Franci Prislan, Franc Belehar, Franc Sire, Janez Beravs, Franc Vidmar, Mile Milivojevič, Franc Flan-der, Lojze Veselic, Jože Šurc in Vinko Kepic.
27 članov je dobilo srebrne značke, 8 pa bronaste.
38