GLAS NARODA list slovenskihidelavcev v Ameriki; Naj Teč j i slovenski dnernil^fij v Združenih državah | Velja za v»e leto ... $6.00 B Za pol leta .... . $3.00 1 Za New York celo leto - $7.00 g Za inozemstvo celo leto $7.00 Jj n --—»M " '==» i — 11 . =in<—Jr The largest Slovenian Daily in tLe United States. Issued every day except Sundays j and legal Holidays. 75,000 Readers. - =^==== . . ^————— . ————__ _____ . _ TELEFON: CORTLAKDT 2876._Entered M Becond Ola— Matter, September 21, 1903. at ths Post Offic« at New York. N. Y. Under the Act of Congress ail Kiteuona je da' predsednik <'o*grave i/rn/M trdnemu sklepu ir^lr" vlade, da se j>«»služi najlholj odločnih odi edb proti vstaaikiiu četam. ko jih < ilj je, spraviti An irljjo, trnduijonalnffca MMraŽnika »rsV.oca narodn, nazaj v južno Irsko, -- lent >e je izrazil. Ta n%r»»d, — je rekel ('»>?*-grave, - se n** bo dal oboroženi iitnnjhini. i'r hoče Hit i mir kaj vreden, mora biti uveljavljen z dolov -nim in ustavnimi sredstvi Nobenega oharo/en<»ifa .»ddelka ne ho v t. j de/Hi hn-/. odobren ja parlamenta. **ar!anient mora imeti kontrolo mul vshiii «>r<>Žje(n hi ne <«iip dopustiti ohorožemega od|w>ra proti njegovi volji (»lede tega ne sme hiti niti najmanjšega nesporazuma V nekem druge-m d**lu svojega govora je C oprave, da »e (pozicija moti, če misli, da «e vlada 'ji i/vtšiti »vo jo dolžnost. — - <"lani vlade lahko padajo pri izvi>.»nju njih dolžnosti. — je re kel Tsn >, - n drugi bodo »vzfli »-jih mesta ter prevzeli njih odgovornost i -- Mi smo pripravljeni miro ljubno sporazumeti se z onimi, ki so v or"/ju proti nam, a to se mora zgoditi na vladni podlagi. Mi hočemo T:iir z Anglijo na temelju pogojev, katere so sklenili naši zastopniki ter ne bomo trpeli noibe nega oboroženega vmešavanja v ta mir. nikdar definitivno izvefiH]».f bolijo ljiuli je izgubilo življenje, ko se i o v S'>1» to stopil neir.ski ;»arnil; llamnrK.-nia v bližani il;ot Sp^nsKa. Seznama potni-l kov nis re nahajali na krovu j)arnika Kiipitajj Alli^-u Il^fer, ki je i>o veljc-xal Hamni'-niji je trdil, da pogri-sa le 1Ijndi i/ sknpncira števila ."».'»T. I-j v> se nahajali Jia krovu. j - oailalje, da je šte- la pr.*adk:i >m Ž in poveljnik paniika Kinraiins ('a ki je privedol semkaj p:-. :> volih, pa pravi t da je vltk-l na jm .:ij H) ljudi, ki so potaplj.ili. in nadaljni izjavljajo, sv jo Moju'.n _*elo ljudi. Kapitsn Day j>:>v»- !al poroee-valeu AssiH'ii'irtl [»resi. tla vcnai že 50 let j »o morju, da pa ni bil še nikdar priča tako strašnim prizorom,'kot so se ?a vršil i v soboto. — Ko smo dobili prvi S. O, S.j v .soboto zjutraj, — je rekel, —j smo pohiteli na lice mesta ter ca-' kali več ur, dokler nam niso rokii. | da nas ne potrebujejo. Odpluli' smo ter cobili »»opoldne nadaljni poziv na pomoč. Vrnili smo se v razburkanem morju. Videli »mo| Hammonijo, kako je ležala po; strani ter.se potapljala in morje je bilo polno preobriijer.ik čolnw ter pia\ov, katerih so »e f>pirije-) mali moški, ženske in otroci. Spustili smo v vodo osem čolnov in J naši mornarji so tekmovali med j seboj, kdo bo rešil največ brodo-iomcev. Rešili smo 3S3 ljudi. Kapitan H^fer. ki ie preje poveljeval Imperatorju, je rekel, da vozi ž? lt» let pc morju in da rti imel v tem času niti najmanjše nesreče ali nezgode. — Izgubil sem svojo ladjo ter ne morefn iti povedati, zakaj. To bo ostala ena izmed skrivnosti morja. — - Ko smo odpluli iz Viga, — je nadaljeval, — ao pričeli pihati močni krizni vetrovi in zmanjšal >eni hitrost parnika. Nato pa sem našel, da parnik pušča t-r ga obrnil pr'nti viharju, a voda v notra njosti je vedno bolj rasla. Zaman sem skušal ugotoviti mesto, kjer je parnik puščal, in zaman so delale sesal k e z najjlieo IjOOO ton vode na uro. — - Viti sanjalo se mi ni, da bi mogla biti tako močna ladja v ne-varnost:. a vo\>r sem še vedno upal, sem zavrnil pomoč do zadnjega. Pomi tal sem polnike ter jim zagotovil. «la bodo rešeni. Ko je pričelo par Spancev razgrajat^sem jim dovolil. odpeljati se v dveh čolnih, ki pa s1 a se hitro potopila. MESECA OKTOBRA 8E BODO VRŠILE SPLOŠNE VOLITVE NA GB&KEM. - i Atene, Grško, 12. septembra. Danes je bilo tukaj objavljeno, da se bodo vršile splošne volitve za parlament meseca oktobra. Vo-llitve bodo pokazale, kakšnega mnenja je narod: ali je za kralja ali je za bivšega ministrskega predsednika Venizelosa. NORTHCLIFFE JE VREDEN SKORa DESET MILJONOV. --X London, Anglija, 12. sept. — Oporoka zamrlega lorda North-cliffa. ki je bila vložena danes, zapušča skupno svoto v znesku d veh miljonov funtov ali skoro .desetih, mil jonov dolarjev.. PEŠ PREKO AMERIŠKEGA KONTINENTA Trije mladi Kanadčani sklenili pc« prehoditi ves ameriški kontinent. Slika nam jih kaže ob njihovem prihodu v New York. Z leve na desno su: Ronaldi Fontaine, Antonio Fontaine in Maurice Rufino. TURŠKEMU MESTU ! PRETI LAKOTA - ! Načelnik ameriške pomožne i administracije v Smirni pravi, da bo mesto v enem i tednu brez živil. --I i Smirna, Mala Azija. 12. sept. —j 11. C. -lackuit iz Darien, Conn., pomožni ravnatelj ameriške po- | j možne administracije na Bližnjem J iztoku, ki nadzoruje pomožne od-. red be s sodelovanje skupine par j tukajšnjih Amerikaneev, je irja-viil, da preti 700.000 ljudem v Smirni v enem tednu lakota, če' j ne bodo med tem časom dospele ; primerne zaloge živil. Živila pa morejo priti le s parniki, kajti mor je je edina pot. ki je sedaj odprta. Zadnji del živil, katera je pustila grška armada, ko je izpraz- i nila metsto, je zavžit in položaj postaja vsaki dan b'dj obupen. Trideset tisoč beguncev je že sedaj brez najmanjše skorjice kruha ali drugih živil. Pomožna organizacija je ustanovila svoj glavni stan v družbi nadaljnih ameriških organizacij v nekem gledišču ob vodni fronti in delo razdelitve živil se vrši povsem gladko. 3 i Poveljnik turških okupacijskih čet sodeluje z Amerikanci ter je obljubil, da bo v teku dveh dni mesto primerno patrulirano. S tem bo omogočeno obnovljenje importiranja živil po morju, ne da bi prišlo pri tem do izgredov. Odpotovati so mogli le oni begunci. ki so kupili cozne listke še pred prihodom Turkov. Carigrad, Turčija, 12. sept.. — Grški patriarh v Carigradu. Me-letios Metaxakis, je brzojavno sporočil Ligi narodov v Ženevi nujen poziv, naj pride na pomoč beguncem v Smirni. JUGOSLAVIJA BI SE RADA UDELEŽILA KONFERENCE. London, Anglija, 12. sept. — Jugoslavija je danes naprosila angleško vlado, da bi ji bilo dovoljeno udeležiti se konference, ki se bo pečala z vprašanji bližnjega iztoka. Podobna prošnja je bila poslana v Francijo in v Italijo. Vse kaže, da bo tudi Ru-munska sledila vzgledu Jugoslavije. NOVA TARIFNA POSTAVA. Washington, D. C., 12. sept. — Številni senatorji so izjavili, da bo tarifna predloga >e ta teden sprejeta in da bo postala takoj zakon, ker jo bo p; 2'lsedn:k nemudoma podpisaL SPOPAD MED POUČIJO IN KLERIKALCI V Rimu so se klerikalci spoprijeli s policijo. — Tudi fašisti , in nacijonalisti so posegli vmes. — Prvi za papeža, drugi za kralja. — Demonstracija se baje ni vršila pod patronanco katoliške stranke. i Rim, Italija, 11. septembra. — Rim je bil danes pozo-j rišče impozantne demonstracije, katero so vprizorili zastop !niki katoliških organizacij po celi deželi. Ta demonstracija pa se jo razvila v poulične boje in kravale, katere je nato papež strogo obsodil. Rim, Italija. 11. ^pt. — Rim jc' bil daucs pozor*.šče impozantne dc | nionstracije, katero so vprizorili zastopniki katoliških organizaei., p<> celi df/.eli. Ta demonstracija pa ^e je razvila v poulične boje in kravale, katere je nato papež stro-' go obsodil Tekom popoldneva je sprejel vi avdijenei več kot. 4000 pristašev, katoliške ali klerikalne stranke in .sicer na slavnem dvorišču Saai l>a-; masu v Vatikanu. Papež je izzval veliko navdušenje .s svojim dolgim1 govezer ter potreba, >e vsi narodi sveta vrnejo h krščanskim naiikoni ljubezni, pravi ce in miru. l*o avdijen -i so stvorili Ideri J kalci s .svojimi banderi in zastavami sprevod trr odkorakali protr središču mesta. Po poti so peli! himne ter kričali vmes:.4'Xaj živi papeži Dol s fra.oasoni!"' Policija, ki jo strogo prepove dala vsako tako demonstracijo, jej zastavila sprevodu pot in posrečilo! se ji je razbiti in razpišiti sprevod s pomočjo par kavalerijskih atak. Sprevod pa se je takoj zopet uredil ter nadaljeval s svojim pohodom, pri čemur je prršlo do na-daljinh sp pa.lov s policijo. Novica o p'iliodu klerikalcev se 1 j je razširila pred njima, in naeijo-nalisti .n tasajti, — ki snrražiio klerikalce radi njih soeijalistienih' tendenc, — močni nekako 200 mož ter oboroženi z debelimi gorjača-| Dii, so f>dkorakali prof i glavnemu! star-u klerikalcev, kjer so priredili slednjim gorak sprejem. Na klice; klerikalcev: "Naj živi papež!,J .so odgovarjali nacijonalisti: '"Naj živi kralj!" in prišlo je do spopa-j da na glavni cesti Rima. Po živahnem boju. v katerem j«! . . . j bilo več ljudi ranjenih, je klori ; kaleem zmanjkalo korajže in po iskali so zavetja v cerkvi sv. Ie*na-i cija. Policija, ki je pohitela na liee; mesta z rezervami, jc zasedla ceii okraj ter zabLukirala ceste z mw- ninii oddelki kavalerije. Katoliška stranka je izdala ugotovilo, k katerem trdi, da nima nobenega opravka s celo afero, ker ni avtorizirala sprevoda Ko 90 informirali papeža o do ttodku, je strogo (Obsodil aktsijo mladih klerikalcev in to še prav posebno radi tega. ker jim je le malo poprej govoril, da je treba vrniti se na steze miru. » MANJ URADNIKOV V AV S TRI JI. Ženeva, Švica, 12. septembra. Število državnih uslužbencev v sedanji Avstriji je skoro prav tako veliko kot je bilo za časa av-stro-ngrske monarhije. Soglasno z načrtom, o katerem razmišlja svet Iiige narodov se bo to armado uradnikov in uslužbencev skrrilo na polovico. Tudi pr; še-leznicah jf zaposlenih preveč ljudi. V nadaljnem se ho priporoči- j lo razveljavi jen je starih kontrak- ! tov. na temelju katerih se sprav- i lja sedaj tovore preko italjanske meje, kajti ti kontrakti povzročajo velikanske izgube. _ POINCARE SE ZOPET ŠIRO- KOUSTI. - Meaux, Francija. 11. sept —1 Tekom obletnice bi' »e pri ^Tar-ni se je vršila tukaj slavnost, ki j je bila dobro obiskana kljub sla- 1 berau vremenu. To priliko je porabil tudi ministrski predsednik 1 Poineare ter vnovič izjavil, c»a bo Francija dobila od Neme »je j vse, kar j» gre. bre". ozira na to j če hoče Nemcij i plačati ali ne. j Svoje poslušalce je opomnil, da , reparacijsko vprašanje še vedno ni rešeno. Nato pa je rekel: Lo-1 tit i se moramo celepra problema ! .er vključiti tudi medzavezniški dolg, kojega plačilo zahtevajo od nas. AMERIKA SE BAJE POMIKA PROTI ZAPADU. London, Anglija. 12. sept. — Ali se pomika Amerika proti za-padu ter pušča Evropo počasi za | seboj. To je resnica, če je pravil- j na teorija nemškega geologa ' Wegenerja. Dr. Wegener izjavlja, da so j bili kontinenti najprvo spojeni j skupaj ob tečajih, da pa so se i polagoma odmaknil od tečajev ter od iztoka proti zapadu. Amerika se pomika proti zapadu hitrejše kot Evropa in Grenlardija hitrejše kot pa Amerika. Dosta-\ il je, da se je to gibanje dokazalo potom eksperimentov na zvezdarnah v Evropi in Washingtonu. ______ PALESTINSKI ARABCI SO PROTI MANDATU Voditelji Arabcev govore d bližnje-iztočni konfederaciji, koje cilj bi bil odpraviti tujo nadvlado. Jeruzalem, Palestina. 12. sept Medtem ko so vršile v vladni hiši priprave za zaprisežen je Sir Herbert Samuela kot visokega komisarja, da upravlja deželo pod anglešk" zastavo ter razvije Palestino kot židovski narodni dom, ni bila odprta niti ena arabska pro-lajalna ali delavnica, v Jeruzalemu, llaili. .Tafti, laiddu ali 1 nkeai drugem večjem mestu v Palestini t'elo arabski težaki so zapustili svoja dela, ko je arabski ekseku-itiv izdal cirknlar, v katerem jih je oozv.il, naj za=tavkajo v -znamenju protesta proti popoldanski ceremoniji ter vsemu, kar vključuje. Medtem pa je korakala palestinska policija po ul:cah mesto z godbo na čelu v opomin, da bo suma-rično zatrt vsak poskus izgredov ali krav;;lov. — Devetdeset odstotkov Arabcev v Palestini, — je rekel neki odlični vVrabeC; — je proti angle- JŠKeiriu mandatu nad Palestino, kajti glavni namen tega mandata je, ustanoviti židovski narodni dom. Iver debro poznamo pretka-nost. Zidov, vemo tudi, da se bodo Zitlje polastili Palestine, če se bo izvedlo pogoje tega mandata. Obvladali bodo v političnem in indu-strijalnem ozi^u in mi bomo priseljeni živeti kot pfid jarmi jen narod ali se pa izstliti. — Palestini naj bi vladal »vet dvaindvajsetih pod predsedni- ^štvoin visokega komisarja Vlada je že imenovala dd&et svetoval cev.- Ti bodo očividno podpirali , vladno politiko. Dvanajst jih bo izvoljenin in dva teh bosta Žida. vsled če^;»r ho ostalo nam Arabcem deset svetovalcev. To pome uja. da smo v I rezupni manjšini m da nas hoče vlada le prisiliti, ^la pomagamo pri razvoju politike, k.iteri nasprotujemo. — M", ne bomo hoteli imeti no-i bem-ga opravka z vlado pod p >-'goj:. Vat^re se nam nudi. Bojkotirali bomo volitve in Žide ter nadalje va1 i s svojo propagando v Angliji. Ameriki in mohamedanskih deželah. -— Da ni bilo tukaj v zadnjem času nikakih re?m.ih zadreg, je j treba pripisati upanju, da se bo larahskim voditeljeci v zadnjem trenutku ponreeilo uveljaviti >vo-I je zahteve. Kal-orliitro pa bo izgi-, uilo upanje, ne more nobena stvar | zadržati izbruha arabske aninvnz-Inosti proti Žid^m. To je postopa-' Sije Arabca, kadar se mu godi kri-: vie a. Tudi nc bomo sami v tem '*oju. V>i Arabci celega polotoka : -o na n>uii strani. Kmalu se bo j pričelo smotreno gibanje med. A jrabci Sirije, Pale Ceetlandt Btraat, Borough of Manhattan, Naw Yark, M. Y. 1 ____________Telephone; Cortlzndt BW_ Crapes COUMC.SA ' 1 _ i KAJ BO S TURKI? Francoski politiki in polit ikaši, ki so se radostili tri ali štiri dni nad turškimi zmagami, so pričeli zadrževati svoj. smeh ter premišljati. Zelo lepo je bilo, da so Turki nabili Grke, ter zavzeli) Sinirno, ki bi postala #rška ali pa italijanska, če bi ne ostala turška. Turki pa čutijo, da jim cvete pšenica. Zahtevajo Carigrad. Drinopolje ter iztočno Tracijo; imeti hočejo enak delež pri vladanju zapade Traeije; zahtevajo nepretrgano mejo z Bolgarsko ter pripovedujejo Evropi, da mora do-, ? iti Bolgarska svoj ob'jubljeni izhod na Egejsko morje. Kaj naj store zavezniki glede vsega tega ? l'e bi bilo mogoče napotiti zavezniška brodovja, da nastopajo složno, bi najbrž lahko zadržala turško armado v Anatoliji. Turki pa znajo čakati. Zavezniki bi se najbrž naveličali vzdržavanja močnih in dragih mornariških oddelkov v Dardanelali predno hi se Turki naveličali čakati trenutka, ko bodo te bojne ladije izginile. Turška zmaga bo brez dvoma izvedla svojo reakeijo na Bolgarskem, kjer bodo najbrž glasneje zahtevali izhod' na Egejsko morje, ki jim je bilo obljubljen, ter zahtevali, poleg tega še par drugih stvari, ki jim niso bile obljublie. ne. V Indiji so ljudske množice proslavljale turške zmage.f Francija je tudi velika mohamedanska sila in razpoloženje francosko mohainedaneev bo v neposredni bodočnosti najbrž preje mohamedausko kot pa francosko. Z drugimi besedami rečeno ima Evropa zopet opravka s Turki, katere je zadrževala v preteklih treh letih grška armada. To seveda ni več stari Turek. Ima mogoče močno voljo, a njegova moč je slaba. Evropa pa je tudi slaba in] lazeepljena. Turki hočejo gotove stvari ter so pripravljeni delati zanje veliko trše in neumornejše kot bo delala i katerakoli evropska velesila, da jih ustavi. »Zadnji stadij grškega umikanja je bil najbrž slep in blazen beg. ! Armada, ki se je borila tako dobro v preteklem letu. se je sesetila. ko je spoznala, da so bili vsi njeni napori ničevi in brez koristi. Zna i* lin o je. da skuša vlada spraviti pobegle čete na otoke, mesto da jih pusti v Atene. Celo tako pa so nekateri zahtevali, naj se jih pr'-vode v Pirej ter -f) pri tem vprizorili demonstracije proti vladi, fcno n»:o!strstvo sle umorjenem niso našli. Brez dvoaua 1 je bil umorjen in oropan. 1 .! * Strela udarila med mašo. V cerkvico v Ljubecnu pri Polj- i 'ranah je v nedeljo udarila strela i • ravno med mašn. Oplazila je. dve 1 ženski, ki pa stn bili k sreči samo i omamljeni. Več oseb je dobilo.' lahke opekline. V cerkvi je nasta- " la seveda velika panika in so ver- i niki prestrašeni drveli na piano. i Scnzacijonalna tihotapska aferi. 1 V Mariboru je bila zasačena, po j zagrebški banki za trgovino, obrt i in industrijo financirana "ItkIu- 1 strija mesT h proizvodov delniška : družbe, v Zagrebuko je name- i Iravala vtihotapiti čez mejo brez] earine 17 vatgonov živih težkih svinj. Zasareni so bili pri delu in' so morali svojo namero priznati• ter plačati gl>bo v znesku 600,0001. 'kron. Tihotapstvo je odkril carin-1 cki uradnice Kneževič, katerega je! "Industrija mesnih proizvodov hotela podkupiti s 100,000 Din. Himen. j V <\'elju se je poročil dr. Prane |KIoar, odvetnik v Kozjem, z gdč. ! Marto Križajevo iz Celja, v Mari-fboru pa Martin Zimmerman z gospodično Matildo Petanovo Promocija. Na zagrel3Žki uni\Terzi je bil pro-jnoviran za doktorja filozofije Jos Birsa. urednik ^Jugoslavije". i j ■ Tatvina v cerkvi. fz cerkve sv. Marjete pri Ptuju: so neznani zlikovei ukradli pozla-j čeno monštranco in 2 eibomija v skupni vrednosti 20,000 kron. Neprcden kolesar I Neki ključavničarski vajenec je i v Prošemovi ulici v l>jubljani go-s>po Antonijo Koželj, poslo^-odkd-njo "Narodne knjigarne' . x,CKb"l 'na tla s tako silo, da si je pri pad-. cu zlomila levo reko na dveh mestih. Prepeljali so jo v bolnišnico. ; Neprevidni kolesar, boječ se po-t sledie, pa jo je naglo popihal. Kaznovani pretepač. V noči od nedelje na pondeljeki | je prilomastil v Studence pri Ma-j 'riboru čevljar Srečko Kotušek šele proti jutru močno vinjen do-j • [ mov. Kmalu se je spri z ženo in' ciz vso hišo. Sledil je pretep, tefrom ", katerega ga je nekdo sunil z no i, žem v ramo tako globoko, da »o ga • morali prepeljati v bolnico. "Dijaški dom*' v Kočevju. Bivši "Stndentonfccrm" v Ko-jčevju,. ki je bil pod starim reži-I mom steber nemškega gimnazij a skega naraščaja, je definitivno • j prešel v la*t '4Dijaškega Doma'* društva, ki v smislu pravil zasle- duje iste cilje in mu je torej pre-1 možen je (dvonadstropna hiša, vrt. 'travniki i« gozdovi) pripadlo po 'statutih. Tudi nove društvo ima ji jsvrho, da podpira in vzdržuje di- p jake kočevske gimnazije. Kakor t znano, se je kočevska gimnazija v pretvorila v realno višjo gknnazi-jo s slovenskim učnim jezikom. y Iz politične službe. c Absjlvirani pravnik Heribert z ; Svetel je sprejet kot konceptni ^ praktikant v politični pripravljali !o službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljen v službovanje oddelku za 'notranje zadeve. s Imenovanja v justicni službi. ' Minister pravde je imenoval av- f sknlt.jnte Antona Radeja, Arturjal Mrevljeta, Karla Ivanea. dr. Leo-! I polda Mast na ka, dr. Iva Luiika , .Maksa Juvanca, Avgusta Haber-i * nuilha in dr. Maksa Šnuderla s sodnike za okrožje višjega deželnega sodišča ljubi lanskega. ' \ i .[ "Schulverein" in "Siidmark". f1 i: -"Jutro" j»ise: 4'Schulverein*' ' [in ''Siuhiiprk" še vedno upata it:/ jJelata jia to, da bi po mogoč must i j1 I zopet oživela vsaj v krajih Ju go- * is lav i je. kjer sta si bila gotova Ljl j.sigurna svojega plodoncsiiega, na-; i šemu narodu škodljivega dela iz»' >! preteklih časov. Znano jc, da je ' - naša vlada po preobratu vse ob- -• jekte imenovanih društev zapleni-' ?lla in prodala vsa posest v a zaved- : - i:im in zanesljivim Slovencem že11 ■ iz razloga, da pridejo v obmejne ] i kraje nasi narodno zavedni ljudje - kar je edino pametno in potrebno i}"Schulverein" in "Sudmark" pa1 iUkušata sedaj potom različnih ad-i vokatov pri jugoslovanskih ob-Tastnijah nasprotovati vladni odredbi s svojo znatio pr»Mlrzjio«tjo. Ako bi vse tc pogodbe, katere jej - sklenila na*ia vlada z različnimi i privatniki in občinami 1 »i 1 o razve-? Ijavljene, nastal bi kaos in bi » znatno trpela državna avtoriteta,I >,kakor tudi narodna zavest sloven-j - skega ljudstva, katero nikdar ne - i.'i moglo uvi(!eti. da lahko to, kar i je sklenila državna oblast, zopet razveljavi sodna oblast iste države. Pomisliti je treba, da so pre- > šla vsa ta posestva v upravo in1 t zemljeknjižno last ofbčin in pri- - vatnikov, si vidi daleko.sežnost , i akcije, ki j<> vprizarja društvo -nemški "Schulverein'*. Akutno je z postalo to vprašanje =edaj, ko toži i "Schulveivin'* po dr. Miihleisnu i!)\iipee posestev v Svečini na razve-i;davljenje kupne pogodb«, katero 3!je odobrila država. Merodajni či- - i: i tel ji naj zastavijo vse moči, da e!ne bo po«4ftmeznik, ne država ob v čutno oškodovana. To ni zadeva posameznika, to je zadeva vsega slovenskega naroda kateremu grozi nevarnost, da prid-j ob šol-c ska poslopj i. Pri tem je pomisliti, da gre tu za nemška bojna d'ru-; i. Štva, ki iif«m mnogo škodovala in ako bomo z rokavicami okoli hodili, nam utegne jo še več škodovati Tu .ie treba dobro čuvati kajti vrag nikoli ne spi' j Razne nezgode. Franc Lužar, gruntarjev sin iz I Velikega Vrha je padel z drevat j m si zlomil desno roko. uj Ferdinand fjrudnik, hiša.r v No- j t- vi Štifti, je sekal drva. Pri tesni! v mu je odletelo poleno tako močno v desno nogo, da mu jo je zlomilo. Andrej Strniša, posestnik iz Ba-homa pri Radečah, je padel o^kI je voz. Kolo nnt je odtrgalo desno j. Anton Selan, posestnik v Zgor-: rl "jem Kašlju, si je pri padcu zlo-! [. mil desno roko. Franceta Matičiča je pri košnji >. njegov 11 letni brat po neprevkl-1 y. nosti vsekal v levo nogo. ; Vsi so se n oral i podati v bolnico, j Uboj v znamenju alkohola. i k. Na Viču se je dogodil uboj, ki1 i- je bil posledica preveč zavžitegaj > j alkohola. Janez Trgovčič in nje-i >- i eov svak Ivan Slavic, oba delavca n v opekarni na Viču, sta se v pi-1 n janosti v gostilni sprla. V prepdru' > je zgrabil Trgovčič za kol in ho ! a tel ž njim udariti svojega svaka, j ki pa se' je pravočasno umaknil | prijel za poleg ležečo steklenico in ž njo tako močno vsekal Tr-; >- govčiča po glavi, da mu je pretoil! i- lobanjo. Težko ranjenega Trgov- j j čiča ro sif:er takoj prepedjaii v j O bolnico, a bilo je že prepozno. Ne-j srečnež je kljub takojšnji zdrav-j sJniški pomoči drugi dan umrL | -=========^ r Peter Zgaga _ r ! Silno težavna in nevarna stvar je za moža pisati ljubavno pisma poročenim ženskam. Prej ali slej ti pridejo na sled. Vedno si v ne-varnosti, da jih bo kazala naokrog ter te spravila v neljubo blamažo. Ena pot je pa sigurna. Da, tu-j di poročeni ženski lahko pišeš zaljubljeno pismo, pa bo vse v najlepšem redu. Piši ga* svoji ženi, * * * i Sedaj, ko so Turki pregnali j grške čete iz Male Azije, naj se še s Francozi pobotajo s tem, da stopijo z boljševiki v zvezo. 1 jScle potem bodo imeli mir pred /.avezniki. * * * Ženska krila postajajo daljša. Moškim se pogledi krajšajo. ! Včeraj so se vršile volitve v državi Maine. i Zmagali so republikanci na j vseh koncih in krajih. Pravijo, . da so volitve v Maine odločilne za celo deželo. Stranka, ki zmaga . j! tam. zmaga novembra po vsej: I Ameriki. Ll Značilno je, da je bil izvoljen . v Maine tudi suhi kandidat. Po-v temtakem bodo imeli meseca no-, > vembra suhi kandidati po celi de-j - želi večino. Butlegarji so gotovo potrošili , miljone in miljone dolarjev, v i' namenu, da preprečijo zmago mo- ? krili kandidatov. j * * * i Neki Amerikanec je kupil za I pol miljona dolarjev slavno Rem- ' brandtovo sliko "Snemanje s križa". Kupil jo je na Nemškem. So par sto takih slik, še par -'sto takih kupcev, pa bi se Nem-U-ija kmala snela s križa, na ka-j, terena so jo pribil! Francozi. J * * * .1 — Jaz hočem pravico, jaz ho-q čem pravico, — se je drl obtože-j r nec v sodnijski dvorani. I t Sodnik ga je pogledal izpod če-1 la. udaril trikrat s kladivom po - inizi ter zagrmel: i1 —jZdi se mi. da je obtoženec; - pozabil, da se nahaja v sodnijski II dvorani. i o * ' * * ]Med človeškim in živalskim di-11 hurjem je edinole ta razloček, da ima živalski belo j>ego na hrbtu. * * * 0 * Iz starega kraja je dospela pred .. leti precej študirana 'punca v ( New York. Vse je norelo zanjo, jiosebno pa neki rojak iz Down-a towna. Vsi smo ga učili, da mora ! U žnjo "izobraženo" govoriti, da bo } |. imel kaj sreče. Učili smo ga, da i, mora reči "poljubiti", ne pa i-, "kušniti", da mora reči "da", a ne pa "ja". Kmalo se je bil do-Li bro izobrazil. Nekoč se je vršil » piknik. Rojak in gospodična sta ! 1 bila neprestano skupaj. Celo za ' par trenutkov sta se vsem izgu-. j bila izpred oči. Vsi smo bili ra- i dovedni, če bo kaj napredoval v z! ljubezni. i Vrnil se je ves zaripljen v o-f braz in neznansko jezen. j I" — Ali si govoril "izobraženo" žnjo? — smo ga vprašali. — Ali ' si rekel "poljubiti" namesto I "kušniti"? Ali si govoril "da", ^ namesto "ja^ T 0 — Ja, hudiča, da — je bilo vse. i .kar nam je odvrnil. - ? * * * L - • * ). j Če je urednik A. S. upravičen sprejemati in pisati "komišen". ji ne bo menda nihče očital Glasu 1-'Naroda, če piše "indžunkšen". * * # 0.; Dobro je, če se sod navzame : duha po vinu. i Če se pa vino navzame duha po ! ei1 sodu, je slaba reč. -a' * * * e-j Poročajo, da se D'Annunziju še a ni zacelila počena lobanja. Verjamem, da celjenje le počasi si napreduje, kajti tudi pod čre-^ j pinjo je nekaj počenega. Vsake stvari je enkrat konec J r i — bo rekel nekega lepega dne J Skaza, zaprl bo svojo botego in r i bo šel med frančiškane. ' * * * v; ...... 1. Ce bi ljudi zaradi misli zaprli.; ir_jbi marsikdo užival večno prostost, j Sugusinuanaka ^^^ SCatnL Srimnta Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavnt odborniki. Predsednik: RUDOLF PERPAN. 333 E. ISith St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT. Bo* 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Mnnn. Blagajnik: GEO. L. BKOZ1CH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ave. East. Duluth, Minn. Vrhovni xdravnik* Dr. JOS. V. GRAHEK. S43 E Ohio Street. N. f.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠN1K. Room 206 BakeweU Bldg., cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC*. 1334 W. IS Street. Chicngo. lit. FRANK SKRABEC, 4?1'2 Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 4S?t. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. P>iatk Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. "SO London Kd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 039 — 3rd Street. La Salle. Hi. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Waukegan. 11L - Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda"'. - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSlljatve naj »e pofiiljujo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega tidboru. ProSnje za sprejem novih Članov in bolnifika spif-evala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota pe priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen i>riHtop. Kdor 'eli |»>s tatovili ni bib> sledu, vse pa ji" k:izalo, da bilt> storib-u dobro znane bi>iie razmere. Osumljena in aretirana je bila najprej služkinja prijavni-k:t. vendar se ji ni iu<«srlo nii'esar dokazati. Izvršena je bila !u !i lii^ na preiskava pri nsebali, ki so v zadnjih dneh prihajate v hišo int'd drugimi tudi pri bivšem av-strijskom olu-Lrju Kriiiiu Petri ju. !*i>zit iviicjiii usjK'ii i '»i bilo in iz •dodalo ji». d;i bo tft ba voditi preiskavo v liniji :*meri Sedaj pa se je pripetil nenavaden slučaj. Dva dečka sta v nekem grrniieju na Zrinj.skega treru zapaz-rla mis, ki je glodala neke papirčke: bila sta dva bankovca po 10 dinarjev. V jrrmičju sla našla dee k a še listni co, v kateri je bilo približno L'o ti soč kron. Najdenino sta lečka iz ročila policiji Za«'elo se j«» raznii-il.iati <• eudni najden i ni ter domnevati. da je listnica morebiti v zvezi z jrori omenjeno tatvino Upokojeni častnik petri, ki stanuje v l»ii/ini Zrinjskega trira. je bil zo- j)et zaslišan in po dolgem obotavljanju je končno priznal, da je on i-tvr>;l taivin-.. V. ukra kaseto je ši-l P,dr: v stolr.o cerkev, vz»d .z nje denar, a listnico vrgel na p"tu doiimv v grmiček na Zrinj '-Ixe!!! trgu Našlo 0 kron in vsi zlatnina Ostalo got-« vino je Pe! ri že porabil. Tat, katerega zhfMn .i'" na tako čuden na-i 11 prišel :ia d-«n. je bil aretiran ;« r izročen sodišču. Zastmpljenje vsled pokvarjene _ klobase. 1V1 bi stara ru^ka begunka dr Vera n Li»van v Za.srrebu j<' kupila in iil=- i klobaso, katero je za-v/;l;i v Dijaškem domu., k.i«v je liila r.jistanjena Kmalu jo je za čela obhajati vlabo.st in izgubila je zavest. Prepeljali s<> jo v Ivdni.s nieo. '. j( r se je zdravnikom posrečilo. rešili jo iz smrtne nevarnost:. Prodajalca pokvarjene kloba >e li st :<,>■. \;li izslediti. Nemške trimmzije v Vojvodini. V Novem Sadu in Pančevu se ]>i ičetijMn teira šoKI-:ey;a l»*ta i>tvo-ri drugi razred državne nem-ške i m na/i ie. Delnice Jadranske Banke. Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivuim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 : : : : : K 31.70 K791.70 Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dehodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 Cortlandt Street New York City OLAS NARODA. 13. -SEPT. 195* Vladimir I^fttlk; VIŠNJEVA REPATICA. {Nadaljevanj«.) "Ni ti pntreba ostati samemu v studila. Kako naj bi šel 1 • v gostilno?" "Ampak?" ■ "V blato življenja," je razodel po^t z bobneeo tragiko, tresoč ka-! /alfe pred seboj. "V brlog pohote, da bi postalj človek, kakor- ' Sni so vsi; da bi zada^j te svo-1 je svetle, jasne ideale in jih po-greznilj v brezdno mesenih stra stri____" "Se pravi —?" je zazijal Ro-van iz dna svoje prirodne sramežljivosti v takih reeeh. "Tak i k tistim babam te je nesla luna?" "Da! Ouj in strmi: mene. Slav ka Rožmarina. Toda zaman, ah, zaman! Ni se mi posrečilo —" "Sentimentalnost smrdi, to srni vedno pravil," je pljunil Rovan. "— zadušiti Čistega plamena, ki mi pali srce!" je končal poet. 1 "Prešieek si. kakorkoli te pogledam," je rekel inštruktor. —1 "Ubogaj me in v juniju, juliju, avgusti vino pij in ženske pusti. Pa reci, da se meni lira ne ]>oda! Nu, zbogom, izpametuj se." "Le rogaj se cinik; blizu je esti ne boš stiskal j 1 v že (ni. Pozabilj si. da sva mu pri-' seg»la maščevanje. Sani sem, či- ( sto sam____" "Prisegla sva, da preprečiva njegove nakane. Če jih ima! Toda meni se vidi zmerom bolj, da sva bila tepca. Grofu roje očividno vse druge reči po glavi — on ima v nji prostora dovolj, puhlež ari-frtokrat! — Vse druge reči; otroci vedo, da se peča z Grabuneevo in pri Smučiklasovih se ženi, kakor mi je bleknila Silva. Če je sploh res! Z druge strani me se veda vznemirja, da ima toliko sreče z ženskami — z vsemi, saj veš! Toda one tišče za njim, ne narobe. Kvečjemu, ako je tako premeten hinavec? Nu. vrag ž njim, videli bomo. Nocoj grem rad: ako le kdaj. bo prilika, da ga zalotim. Vida do tam, in pijača tndi, je rekla Dora, ko me je vabila; ni hudič, da se ne bi izdal. Imam ga na sumu, toda ne radi Vide." "Marveč?" Rožmarifo. je dvignil glavo. "Prehudo nore za njim. In ker je znana stvar, da se naši buržuji ne navdušijo za nič, ako ni sedemkrat ponarejeno____Z eno besedo; včeraj sem kombiniral semin-tja in sem dejal nazadnje, da je nemara ale par." "Počemu bi grofje aleparili, ko «e valjajo v zlata in briljantikt" je vzkliknil poet zaničljivo. "Bedak!" je odreval Drejče. "Tak zbogom." Hotel je iti, ali Rožmarin ga je pridržal in kvasil še marsikaj, vse po eni melodiji; gorja m "tuge" ai bilo ne konca ne kraja. Rovan se je nazadnje začudil in postal nestrpen: "Kaj ti je, da si tolikanj siten nocoj?" f" "Črne slutnje me navdajajo," je oznanil nesrečnež z grobnim 2lasom. "Snoči sem videlj mater, ki mi je klicala: Slavko, sin moj. ne stori tega!. ... In groza me je , 1'ilo. Takoj nato pa mi je prikazala Vida, vsa v prozornih ten-; •icah. lepa kakor palma na vrhu Himalaje. Klečalj sem pred njo, S n moje izbučeno srce je bilo zn- j naj, in sama rdeča ljubezen je iila i/ njega na njene bisernobe-le noge, in —" "Nehaj, šema!" Rovan se je o-brnil k vratom in hrknii. "Tfej, kdo naj te še prenaša?" Toda Rožmarin ga je pogledal f s tako žalostno prošnjo v očeh, j la se je moral smiliti človeku. "Ne hodi tako od mene," je! »astokal. "Prijatelj, daj mi ro- | ko!" j Dolgo je držal inštruktorjevo desnico med svojimi razbeljenimi dlanmi; Rovan je pomislil, da ma nemara mrzlico. "Daj hišni ključ," je dejal, "saj vem, da ne pojdeš spat. — Gredoč od Grabunčevih pridem; pogledat; morda bo kaj novega", i "Varuj jo," je zaprosil poet.,! spremljaje ga k vratom. "Čeprav' postaneš srečen ž njo — ne bom ti j zavidalj!" "Ohe," je viknil iijstruktor z nepravim smehom ,že s stopnic, j "do tega je daleč kakor peš v Ameriko...." Šel je, pust i vsi Rožmarina, ki je kimal iz kota. v kot m mrmral tragično razm aha vaje z rokami, svojo vranjo pesem o črni slutnji, i Zaljubljeno koprnenje in me-1 glena slutnja nepričakovanih do-, godiščin sta spesili Rovanu korake ; in vendar mu je bilo tesno pri J duši. Požvižgaval je, da bi se o- ' tresel moreče misli na tovariša, i Do jem nocojšnjega razgovora ga je dražil tem bolj. ker se sam1 ni mogel ubraniti čuvstva. kakor da visi nekje v zraku skala, ki se mora vsak hip utrgati, kdo ve na i čigavo glavo.... f Izza vrtne ograje pri Grabun-' čevi vili se je razlegal že oddaleč ' smeh, kramljanje, žvenket kožar-! cev in glasovi klavirja. Večina gostov je morala biti zbrana; jata paglavcev je visela na železni mreži, pa ni videla niti preko visoke in goste akacijeve meje niti skozi njo. Nebo na zahodu je rdelo, in dnevna so pari ca se je tuni-kala mla&nim večernim sapam, polnim vonjav in nemirnega sla-kogtrastja. Revni študent je še enkrat željno premeril vrhove' dreves na Grabunčevem vrtu, pod katerimi so ga čakala nocoj ra-1 zodet ja iz pravljičnega kraljestva bogatih in sitih ljudi; nato je zavil okrog vogala ter izginil v o-šabni portal. (Dalje prihodnjič). Odličen gost v Jugoslaviji. V Zagre je prispel švicarski narodni posbmec in direktor uglednega lista "Journal de Gone ve'' Kdonaid Chapuisat, ki jc na svojem informativnem pptevanju prehodil Jugoslavijo ter ostane nekaj časa v- ZagreOu, da se osebno in-foTma-ri o hrvatskih razmerah. Nekaj o stenicah. Prisotnost stenic v hiši ni vedno :nak nemarnosti in nesnažnosti. : ;ajti ta mrčes je v .stanu vlozti v : ■tanovanje tudi vzlic največji pr^ idnosti. \e le, da se stenica lah-vo nahaja na robi, ki jo prinašaš - hišo, marveč ona utegne seliti ■e sama iz hiše do hiše in prodi-,' ati skozi vsakovrstne odprt i je. j ro preseljevanje se zlasti dodaja 1 tko stanovanje polno stenic osta-1 ie prazno in jih glad sili drugam Pod normalnimi razmerami lira j la stenic je izključno človeška*' ri. Neverjetna pa je njena ,spo-1 obnost živeti brez hrane čez dol-j do!iO. Napravili so poskuse, ki, sii pokazali, da so nekateri izmed; i eh mrčesov v stanu živeti v za-! [»rti stekleniei leto dni brez nikakej 'irane Jako občutljiva pa je.ste-[ tiica napram temperaturi. Najbolj! uspeva v temperaturi od CO do 08j stopinj Fahrenheit. V temperaturi i [JO stepinj ta insekt mirno počiva • n pod to temperaturo pade v ne-; kako vrsto zimskega spanja. Naj drugi strani, temperatura od 'Jbi do 100 sto pin i, zlasti ako je vro-j čina spojena z veliko vlažnost jo. j povzročuje smrt velikega števila.] Pik stenice je za nekatere osebe! naravnost strupen in povzročit je! malo zateUlino in neprijetno srbe-; 11 je. Takim osebam utegne prisot n ost sti-nice povzročati največji nemir, dočim druge osebe so neofc-čutljive. Najboljše olajšilo proti piku stenice je hydrogen peroxide a!i pa tinetura ioda (iodine"1. Najbolj uspešen način, da se '•lovek »znebi wienie do dobra, je fumigaeija h še s .strupenim pli n in (hydrocvanic-acid gas). Ali raba takega plina je jako nevarna. kajti plin utegne zadušiti tudi ljudi sarue. l>e strokovno izurjeni ljudje najrabijo to vrsto razkuženja Disn gorečega žvepla je tudi jako uspešen, ako pravilno rabljen. iu vničuje stenice in tudi jajca. Ljudje rabijo v to svrho tako-zvane žveplene sveče (sulphur candle), ki jih je dobiti v vsaki lekarni. Tekom te fumigacije se mora tesno zapreti stanovanje najmanj za šest ur. ali najboljše je. ako ostane zaprto 21 ur. Paziti treba, da se kaj ne zažge. Poskusili so tudi druge pline kot formalin ki hlap benzina, naftalina in kafre, pa brez posebnega uspeha. Tudi rareesni prah velika te pomaga in to radi tega, ker sej ^teniea poskriva v vse mogoče ipranje in luknje. Gospodinje, ki vodijo nepresta-1 :io borbo proti temu mrčesu, rabijo stare, vdoiuaeene leke, ki soj precej uspešni, ali zahtevajo limono truda ia časa. Zlasti s-o pa dobri. ako gre le za slučajno prisot nost kake stenice in ako se furni-gaeija ne da uporabiti. Taki leki so : benzin, petrolej, terpentinovc j i-lje itd., s katerimi naj se namaže vsako špranjo v postelji, pohištvu ali steni, kjer bi se utegnila skrivati stenica. Vrela voda je tudi. uspešen način uničenja stenic in i njihovih jaj*. V vsakem slučaju pa je velike važnosti, da se v.sak dan pregleda posteljo in odeje zlasti pa gube in špranje, ki dajejo zavetja stenicam. Dejstvo, da stenica ne vzdržuje nizke ali visoke temperature, je v zadnjem času dalo povod jako u-i spesnim poskusom za njihovo popolno uničenje. Temperatura ob. ledišču (M2 stopinj Fahrenheit), kateri naj bo stanovanje izpostavljeno skozi 10 do 15 dni, uniči vsa( jajca in v daljnih 15 dneh do ene-1 ga meseca vse novo zvaljene ste-' nice. Ta metoda bi se dala upora-! biti v severnih letoviščih, kjer ni- ' kdo ne prebiva pozimi. Se bolj uspešna je raba visoke temperature. Nspraiili so poskuse s tem. da so oh vročem poletnem dnevu zaprli vsa okna hiše. ki je bila polna giieesja, in zakurili vse peči. Dosegli so na tak način temperaturo do 148 stopinj. Ali že kmal i potem, ko se ie dosegla temperatura 113 stopinj, .so poginile vse stenice. kakor tudi jajca Zraven tega je ob tej temperaturi i poginilo tudi drugo mrfesje, ki je 'bilo v hiši. Zdi se torej, da zakurjen je hiše ob vročem poletnem dnevu do temperature 120 do 130 stopinj je najboljše in najbolj enostavne sredstvo za popolno uničenje ne le stenic, ampak tudi drugega hišnega mrčes ja. Izpremenibe v zdravstveni službi. Zdravstveni od.sek za Slovenijo je imenoval dr. Cirila Komotarja za asistenta ia nevrološko-psihia-tričnem oddelku splošne bolnice v i Ljubljani. — Okrožni zdravnik dr. Viktor Gregor*? je iz Poljcan pre-meičen v Novo mesto. SLAVNA OPERNA PEVKA NA POČITNICA Slika nam kaže slavno operno pevko Galli Curci pri delu na njenem posestvu v High Mount, N. V. Cele počitnice je preživela na prostem ter opravljala poljska dela. Doba "velikih starih mož". Iz Londona poročajo: —- Vsa znamenja kažejo, da se bo kmalu j uresničila vizija Bernard Shaw-a i glede 'povratka k Metuzalemom', i ko bodo ljudje živeli stoletja, ne . pa deestletja kot dosedaj. ] Sedanja doba je doba "velikih < starih mož" in poročilo general- i nega registrarja, ki je bilo ravno- i kar objavljeno, kaže. da narašča < povprečna« dolžina življenja. Štirje "veliki stari možje" so i prišli sedaj v ospredje javnega! zanimanja. Eden teh je general i * Sir George Higginson, ki se spo- i minja, da je videl v plamenih staro poslopje parlamenta, namreč teta 1834, tri leta predno je kra- i Ijica Viktorija zasedla angleški prestol. Ta general je star sedaj šest in devetdeset let in pred kratkim je priredil general Sir Archbald Hunter njemu na čast banket v poslanski zbornici. Med navzočni-mi gosti so bili tudi vojvoda iz Connaughta, lord Birkenhead, lord kaneelar in drugi. Sir George Higginson je govo- ; ril tako jasno in zveneče kot kak mlad človek. Njegov govor je bil izbran ter srečno sestavljen. Rekel je, da se Opominja, kako ga je pogladil po glavi kralj Jurij IV. in spominja se tudi, da je obedoval z maršalom Grosvo-norjem, ki je vodil 1. 1S30 oddelek čet proti gordonskim ustašem. V j onem času je moral biti deček. Takoj za Sir George Higginso- j nom prihaja admiral Sir Algernon de Horsey, ki je pred krat- i kim slavil svoj pet in devetdeseti rojstni dan. Služil je v mornarici celih dva in petdeset let ter vi- j del prve boje na morju v bližini , sirske obali pred dva in osemde-I setimi leti. V mornarico je vstopil tri leta potem, ko je zasedla Viktorija angleški prestol. On živi sedaj v Cowes ter je bil pomož-1 ni governer Isle of Wight od leta 1913. naprej. iUsodepolni dan Rathenaua. j' ___ Par tednov pred svojo smrtjo je sedel dr. Walter Rathenau v sprejemni sobi svoje vile v Grue-newaldu ter razpravljal s par pri-1 jatelji o petku ter ljudskem pra-: zn o ver ju. ki je zvezano s tem dnevom. — Kar se tiče mene, — je rekel dr. Rathenau, — je sobota moj slabi dan----Dvakrat v svojem življenju sem bil v nevarno-isti, da se ubijem. Ko sem bil o-. trok. sem padel iz voza, ko sta se konja, ki sta ga vozila, splašila... To se je zgodilo neko soboto____ ; Deset let pozneje gem padel strahovito po stopnjicah navzdol in bilo je zopet soboto.... Far tednov pozneje, na soboto, je bil dr. Rathenau umorjen. Moderna znanost v Indiji. Neki Benoy Kumar Sarkar razpravlja v Deutsche Rundschau o uspehih, katere je dosegla moderna indijska znanost. Mlada Indija je našla poleg praktičnega dela v industriji in politiki tudi časa .da posveti svoje sile znanstvenemu raziskovanju. Odličen politični ekonomist je Kamal Muker-dži; Vaman Vovind je preštudiral znanost financ, trgovine in carinske politike. V skoro vsakem večjem mestu je najti literarno akademijo. koje člani se pečajo s antropološkimi in starindslovskimi preivkavami. Študije o zgodovini lepih umetnosti najdejo izraza v | perijodičnem listu Rutam, ki izhaja v Kalkuti. Številni indijski učenjaki so se posvetili proučevanju starodavne indijske kulture. posebno v času mohamedan-skega zavojevanja. Na polju eks-aktnih znanosti so zaposleni številni raziskovalci, ki objavljajo svoja dela v najbolj važnih angleških in ameriških znanstvenih I listih. Razventega izhajajo peri-i jodični listi za matematiko v Kalkuti in Benares. Indijskega matematika Ramanudžana. ki je umrl leta 1920. so primerjali angleški učenjaki z Eulerjem in Jaeobi-jem. Izvrstna dela glede akustike in godbe je napisal Benkat Raman. Fanidra Mat Goš je speci jalist za optiko in mikroskopijo, j Tudi v medicini so dosegli ne-! kateri Indijci znatne uspehe. Hiša, ki je varna pred bacili, Potresom in bacilom prepovedan vstop. — bi lahko napisali na pročele neke hiše v Yokohami. Ta hiša je bila zgrajena nalašč v namen. da se zadrži zunaj te nelju-j be stvari. Zidje se hiše obstajajo iz votlih steklenih opek, v kojih I notranjosti je neka kemična tekočina, vsled katere ostane tempe-j ratura v sobah vedno ista. Okna pa so zastrta z mrežami, skozi ka-( tere more priti zrak šele potem, ko je bil filtriran. Zgraditelj te izvanredne hiše jc neki evropski zdravnik, ki trpi na neki vrsti mikrobo-fobije al i strahu pred bacili. On vidi bacile vsepovsod. Komaj si upa jesti in piti, ker se boji, da bo z jedne vred požrl milj one bacilov. Sli-, cen strah je najti seveda tudi pri številnih drugih ljudeh, čeprav ni mogoče tako izrazit. Naši pradedje pa so živeli prav tako dolgo kot mi, ne da bi se brigali za tf nevarnost. »MOŠKI! Zaščitite «e Pno na krrafa. ,.|,.i.f,, ^ wdB« a porabljajte — _ CT—lli n BO Frucatk* Pnpninj« KATAK " Tok« SBe. Kit <4'a) «1 MEHURJA Vb lekarnarji ali Su-T-KtC« i ^^ a B—ki St.. H«w Tork Svet - vedno gorkejši. Glas, ki ga v sedanjih dneh draginje premoga in drugega kuri- , va radi slišimo, je poročilo neke-ia nemškega meteorolaga, ki do- J c kazuje, da podnebje tekom časa s postaja vedno gorkejše in vedno ' bolj suho, zlasti na naši severni t poluti. Ta pojav se vrši seveda ^ zelo počasi, a ga je lahko spozna- 51 ti in zdi se, da se vrši s polagoma 1 rastočo hitrostjo. ' J Č*e bi nam bila na razpolago i ! ] vremenska poročila od poČetka kr-ščanske kronoligije, bi s številka- i mi lahko dokazali, da temperatu- i ra v celi Evropi in severni Ameriki povprečno narašča. Žal. da je • toplomer novejši izum, in da so * redna vremenska poročila še no- 1 vejša uredba. Vendar se da teorija ogrevanja zemlje podpreti s ] tehtnimi dokazi. Tako na primer ' poroča rimljanski vojskovodja ' Cesar v svojem poročilu "De bel- 1 lo gallico?' pogosto o silnem mrazu ter omenjo, da so cele armade mogle prekoračiti zamrznjene reke. Znano je tudi, da je v oni dobi zima v Nemčiji spominjala na polarno podnebje. V naši dobi reke pač le redkokedaj zamrznejo in francoska Seina je kvečjemu dva do trikrat v stoletju pokrita z debelo ledeno odejo. Tudi v šestnajstem stoletju je bila zima — kakor poročajo kronike — še mnogo hujša kakor dandanes. Drugo važno sporočilo se nahaja v zapiskih severoameri-ške družbe "Hudson Bay". Ti .zapiski, ki segajo daleč v preteklost nnza.j, vsebujejo za vsako leto podatke, kedaj so reke ameriškega severozapada zamrznile, in kedaj se je led začel zopet tajati. Iz teh zapiskov izvemo, da se je v zad-njih dveh stoletjih doba med pri-; četkom zamrznenja rek pa do zo-petnega prihoda spomladi skrajšala za deset dni. Tudi ledeniki imajo vedno manjši obseg ne samo v Švici, kjer se največji alpski ledenik, Aleteh, zmanjša vsako leto za 50 čevljev, marveč tudi v Kavkazu, kjer se ledeniki kr-1 čijo še bolj očividno. Osem največjih tamkašnjih ledenikov se je i v zadnjem času skrčilo v obsegu do 100 čevljev vsako leto. Tudi ledena meja tečajev se polagoma krči. V razmeroma kratki dobi. odkar razne ekspedicije skušajo doseči južni tečaj, se je ugotovilo, da se je meja večnega ledu pomaknila za približno 60 km. proti tečaju. Upati smemo torej, da se ho nnše podnebje vedno bolj ogrevalo, in četudi mi danes tega še dosti ne čutimo, bodo vendar naši potomci dobivali zmernejše račune za premog, kakotr današnja generacija. To naj bo tolažba v težkih časih! ADVERTISE IN "GLAS NARODA". Razne vesti. Kongres boljševiške cerkve. 1 Moskovski listi poročajo, da je t otvoril škof Antonin kongres pristašev takozvane "žive cerkve". Na kongres je prišlo 112 delegatov, ki so nasprotniki stare grške ortodoksije in ki hočejo u-stanovtiti novo sedanjemu režimu naklonjeno cerkveno organizaci-• jo. i - Poincare zadovoljen z uspehom londonske konference. V razgovoru z novinarji je izjavil Poincare. da je bolje, ker se je končalo posvetovanje v Londonu brez rezultatov. Francoska so : vlada mora sedaj odločiti za ono. kar smatra za najpotrebnejše. — Nadalje je izjavil upanje, da ne pride med antanto do razkola. — prelom med angleško in francosko vlado bi bil velika nesreča, toda še večja nesreča bi bil nesporazum med obema narodoma. Bavarski separatizem. Centrums Parlamentarnirespon-denz piše z ozirom na bavarski separatizem: To ravnanje je treba jvtrenotku. ko se razpravlja o težkih zunanjepolitičnih vprašanjih, j označiti kot zločin na ljudstvu. ; i Oni. ki hočejo še nadalje sejati . spor, delujejo \ smislu našega . | krvnega sovražnika Francoza. Nu->; ' ijonalistični krogi v Nemčiji, ki ' propovedujcjo brezmejno sovra-jštv«> proti Franciji, delajo to, kar i želijo naši krvni sovražniki. Državna vlada nc sme pri pogajanjih /. Bavarsko prelomiti nobene 1 [ustavne določbe, ker bi v tem sJu-j j čaju ne prelomila snnio prisege. 1 j ampak bi ogrozila tudi državno - ■ edinstvo. Rešeni milj oni iz morja. i; Londonski list "Times" poroča, - da se je posrečilo dvigniti iz par->-jnika "Laurentic", ki se jc 1. 1!»17 1 potopil vsled pomorske mine, zla-. to, ki ga je imel ta parnik preve-isti v Ameriko v vrednosti 33 mi-j ^jonov sterlingov. e i a '' Celibat'' češkoslovaške finančne straže, :i ; Strokovni list "Vzajemnost" i-' poroča, da se imajo dosedanji >_ i predpisi o "eelibatu" finančne »_ straže nekoliko izpremeniti. Do-x slej se ni smel finančni stražnik j, ženiti pired 28. letom. 50% pa jih 0 je moralo ostati neoženjenih. Ta ,s naredba se sedaj nekoliko irpre-i- meni, tako da se odstotek neože-njenih zniža. : fb vas bomo naučili brivske obrti In manlkuriranja. rnatra-da ste hromi, da imate na 1- vsaki roki samo tri prste ter . ste brez ene ali obeh nof. Ml poučujemo tudi ien3ke. Nossokoffs „ International Barber School, 1202 Penn • Ave., Pittsburgh. Pa. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. - , / / Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. „ Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te i knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, T cena s poštnino -L Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y O LAS NARODA. 13. SEPT. 1» .f rz-1 ČUDNA ZAPUŠČINA Bob an. — Francoski spini L. B. Poslovenil O. T, M (Nadaljevanje.) — Torej hoče«, da ju vlačiva s seboj naokrog? — No, prijetno bi ravno ne bilo, a jaz mam dober razlog, da storim to. Bogata sta namreč. — Ali res T — Da. Kdor vprizarja taka potovanja, mora biti bogat. Ali pozna* tretjega, ki sedi tam? -r Ne. — Ssj si bil vendar v Peru in Limi. — Ali je odtam? — Da, bogat bankir. — Bogat? — Da Pomisli, kako odkupnino lahko dobiva. — Krasna misel. Ce ne bo nič iz zaklada, se obogativa na ta način. Dosti bo moral plačati, da je zopet prost. — Prost? Da naju potem izda? Neumnost. Najprvo naj plača: in nato bo izginil. Tudi če najdeva zaklad, lahko vzameva s seboj i« to odkupnino. -D.. — In kaj z ostalimi? — Cpihnemo jih. Tri kroglje. Prokleto kratek proces, a pravilen. Kaj pa z Indijanci? — Obljubimo jim delež, a jitn damo pozneje mesto tega par krogelj. Odšel je ter se kmalu vrnil z glavarjem in šestimi Indijanci. 1 S*dmi je ostal pri živalih. — Zadovoljni so, — je zašepetal gambusino Perilju. — Nočejo i pa nikogar ubiti. Midva morava vzeti nase tri vodnike. jZlezli »o naprej in padli so trije streli. Ob istem času pa so navalili Indijanei na tri bele ter jih premagali po kratkem odporu. Gambusino je nato podpihal ogenj ter rekel jetnikom; >— Dobrodošli tukaj v gorah, gospodje. Kako vam gre? — Dobro. — je rekel Peterček. — Oe vam bi bilo pri srcu kot , nam, bi nam zavidali. i — Me ne briga. Ali ste bogati? — Strašno. — Torej lahko plačate odkupnino? — Gotovo. — A nimate denarja pri sebi? < — Žalibog ne. Ima ga moj bankir. * 1 — Dobro. Dali mi boste nakaznico. Kaj pa z vašim tovarišem? Nekdo ga je prekinil. Prišel je glavar, ki je rekel; j — Nismo vami. Zalezuje nas nekdo. Eden mojih ljudi je videl postavo, ki se je priplazila. ' — Kaka žival? — Ne, bil je človek, ki je skočil pokonci ter izginil. r j — Ali ste ga zasledovali? — To je nemogoče v tej temi. — Prokleta reč. Takoj moramo naprej. Kdo ve, kdo se potika ti neokrog. — Oče Jaguar je, — se je oglasil Periljo. — Ne, ni oni. kajti on bi nas napadel ter nam odvzel jetnike. Naj bn kdor hoče. Zvodili «ra bomo za nos. 1 ničil je ogenj dal še par povelj. Nato se je odstranila <-ela družba, a ne proti Salina del Condor, temveč v nasprotno smer. Zavladala je tišina. Nedaleč od votline sta se dvignili kmalo nato dve postavi. Neki glas j* zašepetal; — Videli so te ter odšli. Kako lahko bi te prijeli! — Mene nikdar, drasri Anciano, — je odvrnil Hauka. -- Sli so \ napačno smer, da naju varajo, a mene ne morejo varati. Nase noge se hitrejše kot njih konji. Jahajo proti Salini. IJitro tja. da ob-vestha oieta Jaguarja. '/g*nila sta v temno noč. Oče Jaguar je n-i.r.rcv odposlal oba, da sporočita prihod ^aiubusina. Prišel je namreč preje ca lice mesta ter se tam utaboril. Osemnajsto poglavje. ^^ _ — ZAPUŠČINA INKE. — i Ob Parranci del Ilomicidio ali zaseki umorov so sedeli oče Jaguar, Anciano in Hauka ter se raz^ovarjali o bližajoči sč odločitvi. Oče Jaguar je vprašal: — Ali je zaklad zakopan v zemlji? — Ne. nahaja se v votlini, v starem rovn, katerega so izkopali naši pradedje, ko so iskali zlato in srebro. Ničesar pa niso našli in * ko so zadeli na globok povprečni prepad, so opustili delo. Položaj rudnika pa je stal znan. Prednik Hauke je pribežal sem z zakladi \ in za njim so prišli Španci, ki so pomorili vse, z izjemo dveh. Jaz' nisem bil v rovu. a Hauki bom pokazal uhod in z njegovim dovoljenjem pojdem noter, da vidim, kakšne zaklade vsebuje. — Seveda bom ti to dovolil, — je rekel Hauka. — Nevarno je približati se rovu. Naši predniki so znali izdelo vati neki ogenj, ki lahko stoletja počiva, a uniči vse, kadar postane tekoč. Brez dvoma varuje tak ogenj vhod v rov. — Potem bi bilo nevarno približati se. — Da, in raditega te prosim, da vzameš tudi očeta Jaguarja 6 •eboj. — Naj gre z nami tudi moj prijatelj Antonio. — Ce bo uo pazili. — se je oglasil oče Jaguar, — se nam ni treba ničesar bati. Torej hočete že danes v votlino? i — Da, — je prikimal Anciano. -- be pred prihodom sovražnikov? — Da. — Jaz bi svetoval, da počakamo. Lahko bi zapustili sledove, ki bi nas izdali. — Ali ne moremo izbrisati teh sledov? Gambusino ne more biti tukaj pred jutrom in sedaj je šele dopoldne. Jutri bo prišlo do boja. če bom v tem padel, ne morem Hauki pokazoti mesta. — Ti ni treba vdeležiti se boja. — Kaj mislite o meni. senjor? — je vzkliknil Anciano. — hočemo prijeti morilca mojega gospoda in jaz naj bi držal roke križem? Ne zahtevajte kaj takega od mene. — Dobro, naj bo po tvojem. P redno pa se lotimo tega, moramo misliti na bolj potrebne stvari. Ostali bomo tukaj več dni. Za nas je dost provijanta, a skrbeti moramo tudi za živali. Tu ni piče in doli v Salini ne smemo taboriti. Poiskati moramo drugo mesto, nedaleč od tu, kjer se bodo živali lahko pasle. — Ksr se tiče tega, bodite brez skrbi. Eno uro od tu je najti globoko luknjo, t kateri je polno vode in tudi trave ob rovu. L« f Hauka in jaz poznava ta kraj. Napotili so se proti dotičnemu kraju in oče Jaguar je sam splezal navzdol. Ned^&o za tem se je vrnil in z druge strani je prišel Anciano. ki je sporočil, da so živali na varnem ter preskrbljene z vodo in pičo. — f te Jaguar je bil že spodaj ter skušal najti mesto brez tebe 1 Anciano, — je rekel Hauka. — Kes? — je vprašal Anciano ter se obrnil proti Jaguarju. — Gotovo btez uspeha. — Bomo videli, če se motim.. Mislim, da sem našel vhod v rov. — Kje? —V ozadju zaseke. — To je lahko reči, ker ste vedeli, da se nahaja skrivališče tam. — Bomo videli. Le navzdol. Pokazati vam hočem mesto Odšli so navzdol in oče Jaguar je plezal naprej. Na koncu zaseke je b^*o mesto, kjer je desna stranska stena stopala naprej. Na tah način je nastala konica in tam je pokazal Jaguar z roko na tla I ter rekel samozavestno: — Tukaj je mesto. Ali imam prav ali ne? — Da, tukaj. Kako morete vedeti to? Ali ste vsevedni? — Za to ni treba nikake vsevednosti. — Ne? Sedaj vem, zakaj se vas boje vaši sovražniki. Ce bi prišli preje semkaj, bi lahko izpraznili skrivališče, ne da bi midva vedela za to. — Nikakor. Našel sem prostor le raditega, ker sem vedel, da je tukij skrit rov. Pričeli so odstranjati kamene, pod katerimi so našli debelo kožo, k; je postala že tako trda kot železo. Ko so odstranili kožo, se je pokezala luknja, skozi katero je lahko splezal odrasel človek. Anciano je prvi splezal navzdol in ostali so mu sledili. Prižgali so sveeo, katero so našli na dnu navpičnega rova, odkoder je vodila pot poševno navzdol. Ko so prišli nekoliko korakov naprej, so našli na steni nekako trideset centimetrov dolgo vrvico v treh različnih barvali, ki je imela več vozljev, — To je Kipu, — je vzkliknil Anciano, ki je vzel vrvico v roko. i— Opominja nas, da ne smemo prižgati nobene druge sveče, dokler ne bonio prcčitali nadaljnega Kipu. Odšli so naprej ter se morali sklanjati, kajti rov je postal zelo ti Nekak o petdeset korakov naprej pa je postal prostor širši in višji ter predstavljal neke vrste sobo. V ozadju tega prostora pa ni bila skalnat a stena, temveč teman prepad, ki je padal navzdol y ne-, poznano globočino. Na desni in levi, povsod po prostoru pa je ležalo in stalo vse polno predmetov, izdelanih iz čistega zlata in srebra. Bili so to kipi bogov, okraski vsake-Arste in vse to je predstavljalo neizmerno bo-( gastvo. Trajalo je pač stoletja, da so vladarji Peru ja zbrali skuhaj toliko zlata in srebra. (Konec prihodnjič.) Jugoslavia irredenta. Umor starčka, požig, maščevanje. Iz Pliskovice na Goriškem poročajo: Pred več tedni je bil ustreljen tukajšnji posestnik Andrej Rebul, TOletni starček. Postal je žrtev dveh famoznili postopače-v: iMlet ne^a Alojzija Kosiča in 23 let nega Henrika Žc-rjala. Slednje-i meno vam je snubil starejšo Pete-1 linovo hčer Ivanko, a ker mu je ta odrekla, se je ta hotel maščevati, j Radi tec a gori na v eden i prvi krvavi dogodek, pri čem pa je bil starček Ilebul čisto nedolžen. Kakor da nista še izpolnila svoje dolžnosti, sta gori omenj^a "gospodi-ča" nadaljevala svoje zločinsko' dele-. Po 5ted«nskem potepanju in prijetnem oddihu vsled prej izrvr-( šenega turškega čina sta popivala v znani krčmi v Velikemdolu, ba-j je do p< zno v noč. Proti polnoči pa sta prišla od tamkaj v to vas »er korakala naravnost pred Pete-' linovo hišo. Pričela sta neusmilje-J no tolči na dvoriščna vrata ter ob-, enem streljati. Strel za strelom in udarec za udarcem pada, ali vrata so še vedno trdno zaprta in se ne ganejo. Tedaj je eden preplezal zid in si poLskal pnipravno orodje,' $ katerim je mogel odpreti. V par minutah so že bila dvoriščna vrata odpri a. Sedaj pa sta imela v s.v.o-1 jih kleščah v.so Petelinovo druži-1 no. Slučaj je nanese!, da ni tudi ta veeer prišlo do krvavega mciden-| ta. Družina se je v groznem strahu poskrila po vseli dozdevno varnih ( kotih svojih poslopij. Ženske, t. j. dve hčerki in neka Kettejeva gospa i Opčin, katera je prišda baje napraviti gdč. Ivanki poročno ob-1 leko. ker je ta — mimogrede povedano — bila menda prvič okli-cama raz prižniee. so bile skrita v malem kotičku tik skednja. Mati fe je nahajala v skednju, hči Iva-na v kleti, oče in sin v listju pod lopo, pastir pa na lopi v senu. Ko sta si "tička" le površno ogledala — imela sta najbrže strah — prostore po dvorišču, ne da bi pri tem koga iztaknila, sta se podala v kuhinjo, Vrata so bila odprta, ker se je družina baš minuto preje poskrila ter v zbeganosti pustila vrata za seboj odprta V kuhinji sta začela vse razmetavati. Ko sta tu dokončala svoje vandalsko delo in enako v obeh sobah poleg kuhinje, sta se podala v gorenje prostore. V prvem nadstropju sta baje zopet preiskala vse kote, a seveda zaman, nakar sta se z glasnim petjem lotila spravljati vso obleko kalror tudi žimnioe raz postelj ter končno — kakor se sodi — vse skupaj v eni sol)i zažgala. Ko se je I ogenj začel s blrskovo naglico razširjati pred njima, sta ^spustila stanovanje in odšla na bližnjo kri-žado ter tamkaj baje " kontrolirala'*, Če eori v redu aH ne. Ko je plamen že visoko švigal, sta zaklicala sosedom, naj se varujejo in sta nato pobegnila. Plamen je že lizal zadnje ostanke mogočnega Petelinovega stanovanja, ko sta prispela dva orožnika iz Komna katera je pozvala mati Petelinka ki je tekla napol oblečena v .Komen. Je to les dokaj pogumna inajka, da ie bas, ko sta ptička v prvem nadstropju razbivala, sreč no in neopaženo utekla Orožnika sta se takoj lotila skupno z domačini gašenja senika in hleva. ''Na tem seniku se je že v strešnih gredah encl ogenj. Po 3urnem napornem gašenju se je vendar posrečilo omejiti ogenj v toliki meri, da niso več bila v nevarnosti bližnja poslopja. Stanovanje, kakor tudi vse pohištvo z obleko vred je zgorelo do tal. Škoda se ceni nad 60 tisoč lir in je le v zelo mali meri Krita z zavarovalnino. Tako se je. izvršil že drugi obžalovanja vred-!, ni slučaj. Vaščani so zelo vzne \ mirjeni radi teh dogodkov in ob-j žalujejo požig, a v še večji meril pa nedolžnega Andreja, kar je' vsakemu razumljivo. Tako so sedaj pogorelei primorani uživati gostoljubje g župana Žigona iz Komna, ki jim je odstopil stanova-, nje, M»d vaščani vlada splošno prepričanje, da bi ne bilo prišlo do tolikih nesreč ko bi bila mati Pe-tclinka s svojima hčerama nekoliko bolj stroga. P.odisi kakorkoli ljudstvo iskreno želi, da bi moril-1 ca in požiga*!ca dosegla v kratkem; roka pravice in zaslužena ka^en. - Lev napadel svojega krotilca. Na prostornem zemljišču v uLici Miramar v Trstu stoji poleg nekaterih barak, gngalnic itd., tudi zverinjak "Diana7*. V njera leži mogočen lev, katerega razkazuje-1 jo ljudstvo. Krotilec zverine A Cervini. "star 24 let, je nesel, kakor ponavadi vsak dan, levn nekoliko mesa. Zverina ni krotilcu se nikoli nič slabega storila, topot je pa razdraženo skočila na njega in mu zasadila zobe v roko. Krotilec se je previdno osvobodil zverine ter je dobil za svojo rano prvo pomoč na rešilni postaji. Poročil se je Slavko Turel iz znane narodne rodbine v Volčji dragi pri Gorici z Anieo Kunčevo iz Ljubljane. Himen. V Barkovljah se je poročil Ve-koslav M arte! an c z Vekoslavo Sta-•rcc. Poroka se je vršila 29. jui hamburgu Direktna vožnja z čudovitimi no- I rimi "O" paxxiiki. Potovanje zai I vse kraje Evrope. OROPESA ------- 30. sept.: nov. " OSBITA ...... 14 okt.; 2» nov.: 10 jan. OMOUNA ...... 21 okt.; 20 dec.: 31 Jan. ° Neneaoet v Cherbourg, «Wwitfcka»pton. * Hmmhmrm. Zaprte kabine. Nobenih pooebnlh pristojbin- b ROYAL MAIL. i steam packet company SANDERSON * SON INC. AGENTS a — ell katerikoli perobrodnl ajp>nt. — Umrla je ^ pri Sv. M. M sp. Mihaela Stepati- 3 čič v starosti 8:j let. Pokopali so jo 2U. julija v Skednju. Dva Slovenca fašista. Iz l*'Hii*ore poro !a j o: Pred kratkim se je zgodila avtomobilska nesreča, pri l;at«*ri sta se smrtno po- > nesrečilu Slovenca Pintar in Ipa- 3 vce. Obe žrtvi so pokopali fašisti. 3 da*! smo mislili, da je bil fašist samo Pintar. Fašisti so se udeležili ' i pogreba demonstrativno s črnimi i zastavami, na katerrh ho bile ] mrtvaške ^lavc. Nevircn padec med spanjem. j Karel Flor, star 76 let, stanujoč 1 v Trsiu, je padel ponoči med spanjem iz f,odsir«»sja v s podaj ležečo ' nadstropje. Pri tem si je zlomil 3 : rebra in pretresel možgane, Odpe- i j Ijali so gi v mestno bolnico. 1 1 POZDRAVI IZ HEW VOSKA, j Zadnje pozdrave ysem znancem in prijateljem sirom Amerike. posebno pa mojemu soprogu Frank I Skoku. Zahvalim se tudi tvrdki Frank Sakser State Bank m vsem , uslužbencem za trud bi postrežbo j ter jih vsem najtopleje priporo- ičam. — Mrs. F. Skok. ; , . * * * Zadnje pozdrave vsem znancem in prijateljem širom Amerike, posebno pa Jot!. Gusiču v Oliverju !*a., in John Marinču v Martinu Pa.T ter njihovim družinam. Za hvalimo se tudi tvrdki Fr. Sakser Sate Hank in vsem uslužbencem j ter tleorga Rožič >n ž«* no, vsi v F.ly, Minn. Pozdrav tudi • vsem društvenikom društva sv i Srca Jezusa ter ostalim pri jate i II jem in znancem. Vsi, od katerih' se nisva poslovila, naj nama opro- 1 ■ste. ker nama ča> ni dovoljeval » Obenem priporočava vsem. kateri 1 nameravajo potovati v staro domovino, tvrdko Frank Saks r !State Hank, kjer bodo zadovoljno postrežem kot sva bila midva — Frani: in Cecilija Sekula Kje je moj stric IVAN GREGOK K A ? Doma jo iz BL Brezovica ! občina Vrhnika, Slovenija. Od-kar je zadnjič pisal domov, je zdaj že 10 let. Prosim cenjene ■ rojake, če kdo ve za njegov na-! slov. da ga mi javi, ali naj se pa I sam oglasi na moj sedanji naslov: Fran Gregorka, Komanda 1 mesta, pošta SI. Brod, Jugosla-via. ___ /13-14— 9'» Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi finančnega mmleler («tva v Jugoslaviji ie bankam tam aedaj i prepovedano Izplačevanje tekov ali drugih nakazil v tuilh valuta tu Ako toraj ^oAljete der>«r v amertkanski veljavi. Bodisi potom čeka ali nakazila. *a banka v Jugoslaviji ne eme Izplačati v do. larjlh. temvad po dnevnem tečaju v domači valuti, to je v kronah oziroma dinarjih M »reči m j« pa pri Mttavl oma- njene odredb« vpoitevala potrsb« iz teljencev v toliko, da za moremo za st-Mn ke, ki Imajo potovati v Ameriko. «vr. I liti i« vedno Izplačila v ameriikih do-larjlh, vendar pa nakazilo ne sme pre. tegatl sneska $250.— za vsakega posa. | možnega potnika. Do te avote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriikl denar se Izplača le proti predložitvi potnega lleta v u/adu Jadranska banka v , Ljubljani ali Zagrebu. V AVSTRIJI. ITAL.IJ4 In BASEDE-, NEM OZEMLJU pa ie vedno lahko brez ! ovir Izvršujemo Izplačila v amgrilklh d-»-i larjlh. Na nakaznici all MroCltnem lletu Maj 1 bo vidna označeno, da se Ima Isvriltl izplačila v ameriikih dolarjih, f Poleg zneska, ki naj se izplača v eme H i kom denarju* se nam mora poslati tudi za poitnino In druge etroike kakor •ladl. Za Izplačila do • 10.— po SO centov, za Izplačila od • 10.— do • SO.— po • 1.—. za Izplačila, ki presegalo znesek • 80.— po S centa od vsakega dolarja ali po $ 2.— od sto. Denar nam Je poelatl najbolje po Do. : meatlc Money Order all pa New v^ Bank Draft. Frank Sakser'State Bank 1» Crflasdt tt • New York. N. V. Kretanje parnikov - Shipping News *a. septembra: i La. Lorraine. Havre: Majestic. Cher- bouiv; Zeel&nd, wberbour,; OrUuna. 1 Hamburg. New Amsterdam. Boulogne: Pres. Hard- ' inc. Cherbourg in Bremen. * 10. eeptembra • Reeolute. Hamburg. Berengaria. Cherbourg. 20. eeptembra z France. Havre. % Pres. Monroe. Cherbourg. 21. eeptembra: j St. Paul. Cherbourg In Hamburjt: Wuerttenberg. Hamburg ^ 23. septembra: George Washington. Cherbourg: Noor- » dam. Boulogne: KnranUnd. Cherbourg. , Olympic, Cherbourg; Cretie. Genoa. 20 septembra: '1 Seydlitx. Bremen Mauretaria, Cherbourg. 27. septembra: ' President Adams. Cherbourg; Seydlit*. -Bremen. 28. sepfembra: . Mount Clay. Cherbourg In Hamburg. | 30. eeptembra: Rotterdam. Boulogne. 30. septembra: Pres. Fillmore, Bremen: Oropesa. Cher- ' I bourg in Hamburg; Lafayette. Havre; Homeric. Cherbourg; Lapland. Cherbourg. 2. oktobra: Sierra. Nevada. Bremen. 3. oktobra: { Aquitanla, Cherbourg; Reliance. Cher-: bourg In Hamburg. I 4. oktobra: 1 I*res. Van Burcn. Cherbourg; Parle. ; > Havre, j 5. oktobra: Caronia, Cherbourg in Hamburg: Mongolia, Cliorbourg jn Hamburg: Bayern. Hamburg; Giulio Cesare, Genova. 7. oktobra: . America. Cherbourg in Hamburg; Majestic. Cherbourg: Rjrndam. Boulogne. i ■ ' '^""T"™"-- 3r»&rxfih,Jiae Hitra služba v Jugoslavijo.] FRANCE ................... 20. sept. LA BOunOONNA! S..........28. *ept. LAFAYETTE ............ 30. sept. PARIS ....................... 4. okt. ; Izborne udobnosti — kabine za dve. 1 itlri In iest oseb. umivalnica In te-I koča voda v vsakem prostoru — jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca, od-I prt, pokrit krov, slavna francoska kuhinja, vino In pivo brezplačno, godba, ples. Postrežnikl govore sto. vensko in srbsko. Najstarejša kompanija, ki preva2a jugoslovanske potnike. Posebni parniikl vlak vzame not. nike in prtljago do določenega kra-' ja, preko Trsta ali Bazela. kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In I v drugih stvareh. Za navoolla se oglasite pri lokalnem | French Line agentu ali v KOFfPANIJSKI PISARNI i 19 State Street : New York City | I----- I KOVAČ IŠČE DELA. J J V kova&kom poslu je že nad 11 . let. Kdor potrebuje dobrima kova-J i-a, naj piše jih naslov: Kovač, e o i rilasi Naroda, 82 Cortlandt Streot. Xcav York City. (8-13—9) | Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER TvornlSka znamka reg. v pet, nr. "Mz. 4*. Slaven že več kot 50 let. tn^jte u trornifik« n«nk« 1 ______»IDRO. f * ' i Brezplačno. | Kdor narodi kako knjig«, pri- i tožimo bo knjižiro "NOVA POSTAVA" ca ponesrečene delavce ? Penn-sjrlvanijJ I bresplatao, dokler nam saloga ne poidd SLOVENIC PUBLISHING CO. New York, N. Y. j 10. oktcbra: l^rtriitirw, Cherbourg. 11. cktubra: l*res. Polk. Cherbourg; France. Havre. Hannover. Bremen. *2. oktobra: tiu.oiirK. Pres Harding. Cher-l>ourR in Bremen: New Amstedam. B->u-tr>(t5,f. Orduna, < "herboutjt in Hamburg; l*re-. Wilson, Trst. £4. oktobra: ijult.-mia. Cherbourg. 25. oktobra: | Pies. Monroe. Ch?'b-ur(t; Torek, Br«. men. 2f. oktobra; Tu wariia, Genova: America. CirinvjL 28. cktohra: I-afavHtte. Havre Majestic. Cberb^urgj Kroonalnd. Cherbourg Voordanm. Boulogne; <"on»»< Rc>fso, Genon. 31. oktobra: RercnKaria. I. novembra: raris. Havre. * • T * 7. novembra: Colombo. Gennvn. II. novembra: Argentina. Trs*. cesSffo DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK SCYTHIA - - 25. nov. TUSCANIA - 6. dec. V devetih dneh v Jugoslaviji. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, kr odpluje jo vsakega torka iz New Tcrka. Vsi pot n ki tretjega razreda bo v kabinah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA Dreke Cherbourga. Za karte In nav«»dila vpraSaJU* najbližjega ajr»-t',a v vaJem mestu ali okolici. TESNA ZVEZA Z .. JUGOSLAVIJO ! ^^EOSlIR^IKI New ^ork do Cherbourg in Anl«eri< Olympic — 23 sept.; 14 okt.; 4 nov. Homeric — 30 sept.; 21 okt.; 11 nov. Prlvedite Jih Iz Evrope na nailh udobnih pamlklh. • Dobra hrana. Zap.-ti prostori. Udobna stanovanja. Cljudnt služabnici. Udobne vnaprej plafane volnje. Vpražajte pri: , PASSENGER DEPARTMENT j No: 1 Broadway. Naw York ell prt lokalnih agentih. IŠČEM PARTNERJA za ijar.ižo ir 'Machine simp" 500.00 kapitala. V fraraži je 40 kar in «*k:inui dohrniki popravljanja od januarja d<> septembra I« tos ski bili *7.f>00.00. Orrlasi naj se rojak prstenega značaja in nekoliko izvežban v tej stroki. — F. Krainier, 4")0—61 Flushing Ave.. Rrooklvn. N. Y. (12-14—«J) Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi aa izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York