Profesorica Božena Ostrom^cka-Fr^czak -jezikoslovna vez med Poljsko in Slovenijo
Maria Wtorkowska
o o
fS •
m
HH
Velik del življenja in dosežkov prof. dr. Božene Ostromqcke-Frqczak, jeziko-slovke Filološke fakultete Univerze v Lodžu, vodje novoustanovljene Katedre za uporabno in kulturno jezikoslovje, je povezan s Slovenijo, predvsem s	N Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani . Področje njenega raziskovanja so poleg poljsko-ruskih tudi poljsko-slovenski jezikovni in kulturni stiki, med ^ drugim pa je soavtorica slovensko-poljskega slovarja in sodna tolmačka za Z slovenski jezik . Pomembni so profesoričini dosežki na področju poučevanja ^ poljščine kot drugega/tujega jezika in poljskega oblikoslovja . Za svojo najno- q vejšo monografijo o zgodovini slovenskega slovaropisja je oktobra 2008 prejela nagrado rektorja Univerze v Lodžu za znanstveno-raziskovalne dosežke .
m
Božena Ostrom^cka-Fr^czak: The Linguistic Connection between	O
Poland and Slovenia	^^
A large part of the life and achievements of Božena Ostromqcka-Frqczak - a	^
linguist at the University of Lodz's Faculty of Arts and the head of the newly	^
founded Department of Applied and Cultural Linguistics - is connected with	W
Slovenia, especially with the University of Ljubljana's Faculty of Arts . In ad-	^
dition to Polish-Russian linguistic and cultural contact, she also studies Polish-Slovenian contact Among other accomplishments, she is a coauthor of a Slovenian-Polish dictionary and a court interpreter for Slovenian . Her professorial achievements in the teaching of Polish as a second/foreign language and Polish morphology are significant For her latest monograph on the history of Slovenian lexicography, in October 2008 she received an award from the chancellor of the University of Lodz for achievement in research .
Prof. dr . Božena Qstromqcka-Fr^czak s Filološke fakultete Univerze v Lodžu (Poljska) je po odločbi predsednika Republike Poljske z dne 31. januarja 2008 pridobila znanstveni naziv redne profesorice .
Rodila se je 25 . januarja 1944 v Aleksandrowu Kujawskem na Poljskem, kjer je končala osnovno šolo ter gimnazijo . Leta 1962 je vpisala študij poljskega jezika in književnosti na Filološki fakulteti Univerze v Lodžu in ga končala leta 1967 z diplomskim delom Toponimi v poljskih narečjih (Nazwy miejsc w gwarachpolskich). Med študijem (leta 1965) je na isti fakulteti vpisala še vzporedni študij ruščine, ki ga je končala leta 1970 z diplomskim delom Toponimi v poljščini in ruščini (Nazwy miejsc w jqzykupolskim i rosyjskim). Obe diplomski nalogi izkazujeta jezikoslovno opredelitev znanstvene poti Božene Qstromqcke-Fr^czak .
Z
Njen mentor na doktorskem študiju je bil Witold Smiech, pri katerem je W napisala doktorsko disertacijo iz kontrastivnega jezikoslovja z naslovom Razvoj N funkcije glagolskega predponskega obrazila wy- v poljščini ter wy- in iz- v ruščini 1 (Rozwöj funkcji czasownikowego prefiksu wy- w jqzyku polskim oraz wy- i iz- w j^zyku rosyjskim), ki združuje znanje obeh študijskih smeri (zagovarjala jo je leta O 1975) . Tematike besedotvorja glagola se dotika tudi njena habilitacijska razprava S Poljski glagoli z dvo- in večmorfemskimi obrazili (Czasowniki polskie z formantem L rozdzielonym), za katero ji je Svet Filološke fakultete Univerze v Lodžu leta 1983
0	dodelil znanstveni naziv izredne profesorice za poljsko jezikoslovje .
v	Celo življenje je ostala zvesta Univerzi v Lodžu, na kateri se je takoj po
končanem študiju leta 1967 zaposlila na Katedri za poljski jezik . V štiridesetih letih svojega dela na omenjeni ustanovi je uspešno napredovala po znanstveni in poklicni lestvici ter postala uveljavljena raziskovalka in pedagoginja . Z	Med letoma 1983 in 1991 jo je Ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in
A tehnologijo Republike Slovenije izbralo za lektorico poljskega jezika na Univerzi p v Ljubljani . Po tem se je vrnila na matično Katedro za sodobni poljski jezik . Med
1	letoma 1992 in 2005 je bila tudi namestnica direktorja, odgovornega za znanstveno S in založniško delo Inštituta za poljščino kot drugi/tuji jezik Univerze v Lodžu . Od K leta 2006 je vodja samostojne Enote za poljščino kot drugi/tuji jezik, ki so jo leta 1 2007 preimenovali v Katedro za uporabno in kulturno jezikoslovje, na kateri vodi 5 usmeritev poučevanje poljščine kot drugega/tujega jezika .
•	Božena Ostromqcka-Fr^czak se je v preteklosti večkrat udeležila različnih o raziskovalnih izmenjav, sprva v Rusiji, kasneje - ko se je usmerila in poglobila v
•	jezikoslovno raziskovanje južnoslovanske jezikovne skupine - pa tudi v državah — bivše Jugoslavije, med njimi predvsem v Sloveniji . Kot gostujoča profesorica je
predavala v Rusiji, Sloveniji in na Slovaškem .
Za profesoričin znanstveni dosežek vsekakor lahko štejemo 110 objav, med katerimi najdemo štiri monografije (napisane v soavtorstvu), 80 izvirnih del, razprav, ocen oziroma recenzij, biografij, enciklopedijskih in leksikonskih gesel, 30 prevodov znanstvenih in umetniških besedil iz slovenščine v poljščino, 17 založniških recenzij in znanstvenih razprav, simpozijskih zbornikov in učbenikov . Njene razprave so objavljale ne le založbe na Poljskem, ampak tudi v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji ter na Češkem in Slovaškem .
Do zdaj je pri njej končalo študij 170 magistrov polonistike in 30 diplomantov razrednega pouka in predšolske vzgoje . Božena Ostromqcka-Fr^czak je imela velik vpliv tudi na razvoj znanstvenega in raziskovalnega kadra: pri njej je promo-viralo šest doktorjev znanosti (tudi zdaj je mentorica več študentom doktorskega študija), bila je recenzentka pri devetih doktoratih (tudi zunaj Univerze v Lodžu) in članica štirih habilitacijskih komisij za izvolitev v naziv izrednega profesorja . Ena izmed njenih učenk je že izredna profesorica na Univerzi v Lodžu, druga pa je docentka za poljski jezik na Univerzi v Ljubljani . Drugi njeni študenti pa med drugim delajo na Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC SAZU) ali pa so znani prevajalci poljske književnosti v Sloveniji . V okviru Univerze v Lodžu prireja različne znanstvene konference, že več let je glavna urednica serije Acta Universitatis Lodziensis
z naslovom Polonistično izobraževanje za tujce (Ksztalcenie polonistyczne cudzo- ^^ ziemcow) in članica uredniškega odbora publikacije Etnološka stičišča = Zbieznošci ^^^ etnologiczne = Ethnological Contacts, ki izhaja v Ljubljani .
Profesorica je pri svojem znanstvenem delovanju še posebej povezana z Ljubljano: že petnajst let je namreč pooblaščenka rektorja Univerze v Lodžu za neposredno sodelovanje z Univerzo v Ljubljani . Na njeno pobudo se je začelo izredno ^ dragoceno sodelovanje med polonisti, slavisti, etnologi in pedagogi z obeh univerz . Ciklično se namreč vrstijo znanstvene konference v Lodžu in Ljubljani . Poleg tega je Božena Ostromqcka-Fr^czak sodelovala pri treh mednarodnih raziskovalnih projektih: Življenjski slog Poljakov in Slovencev (Styl žycia Polakow i Slowencöw), Poljsko-slovenski literarni stiki (Literackie kontakty polsko-slowenskie) - za serijo publikacij s tega področja je dobila nagrado rektorja Univerze v Lodžu - ter Šolstvo na Poljskem in v Sloveniji (Szkolnictwo w Polsce i Slowenii) . Rezultat tega sodelo- ^ vanja je veliko kakovostnih znanstvenih razprav, objavljenih tudi zunaj Poljske . ^
Profesorica sodeluje pri delu različnih fakultetnih in univerzitetnih komisij, sodeluje pa tudi z ustanovami, organizacijami in znanstvenimi društvi na Poljskem in v tujini . Je članica Poljskega jezikoslovnega društva, Društva ljubiteljev poljskega jezika, Znanstvenega društva v Lodžu, Komisije za raziskave o miru (Oddelek Poljske akademije znanosti v Lodžu), članica mednarodne organizacije Združenja poljskih in tujih učiteljev poljščine kot drugega/tujega jezika in kulture »Bristol« (pred tem je delovala tudi v vodstvu društva), Programskega sveta Centra za poljski jezik in kulturo Univerze Marie Curie-Sklodowske ter Poljskega društva sodnih in ^ strokovnih prevajalcev in tolmačev
Zaradi številnih profesoričinih kompetenc in ugleda, ki ga uživa, so jo pogo- ^ sto vabili k sodelovanju v različnih ministrskih in državnih komisijah . Od leta 1998 ^ je namestnica predsednika Komisije za izobraževanje in potrjevanje lektorjev polj- ^ ščine kot drugega/tujega jezika v tujih akademskih središčih (sprva na Ministrstvu za narodno izobraževanje oziroma kasneje na Ministrstvu za narodno izobraževanje in visoko šolstvo) . V letih 1999-2003 je bila članica Komisije za priznavanje znanja poljščine kot drugega/tujega jezika (na istem ministrstvu) . Po razrešitvi komisije je bila leta 2003 povabljena v Državno komisijo za priznavanje znanja poljščine kot drugega/tujega jezika . Velikokrat je na prošnjo ministrstva ocenjevala razne raziskovalne projekte, vodila metodološke tečaje za lektorje poljskega jezika, izpite za kandidate iz držav vzhodne Evrope, ki so se želeli vpisati na poljske fakultete, ter bila vodja komisij za priznavanje znanja iz poljskega jezika .
Raziskovalna zanimanja Božene Ostromqcke-Fr^czak bi lahko razdelili na več področij: poljska in slovenska leksikologija in leksikografija, poučevanje poljščine kot drugega/tujega jezika, sodobna poljščina, še posebej pragmatična lingvi-stika in jezikovne komunikacije, slovanski jeziki (v okviru primerjalnega in kulturnega jezikoslovja) ter prevodoslovje . Njene raziskave zajemajo analizo gradiva, opise jezikovnih pojavov ter teoretične in metodološke analize .
Med vsemi različnimi področji delovanja posebno mesto zavzemata leksikologija in leksikografija. Božena Ostromqcka-Fr^czak je s Tonetom Pretnarjem namreč soavtorica prvega Slovensko-poljskega slovarja (izdanega leta 1996 v
Z
Ljubljani) . Gre za slovaropisno delo novega tipa, v katerem najdemo tako pojmov-W ne kot pojasnjevalne ustreznike in bogato frazeološko gradivo . Menim, da je vre-N dnost slovarja - tako znanstvena kot tudi praktična - neprecenljiva, in to v celotnem 1 slovanskem merilu. V slovarju sta avtorja uporabila komunikacijsko teorijo, dosežke sodobne pragmatične lingvistike, sociolingvistike in prevodoslovja. V zadnji O monografiji z naslovom Zgodovina slovenskega slovaropisja (Historia leksykogra-s fii slowenskiej) pa najdemo pregled šestih stoletij zgodovine slovenskega jezika in L presojo okrog 85 leksikografskih del . V njej je prikazan boj Slovencev za lastno
0	narodno identiteto, predvsem pa boj za ohranitev lastnega jezika . Delo je napisano s v strastjo in srcem ter je primer visoke ravni erudicije njegove avtorice . S tema dvema
znanstvenima deloma se je Božena Ostromqcka-Fr^czak trajno vpisala tudi v slovensko jezikoslovje . Njeno vlogo oziroma položaj v slavistiki je poudarjal Franci-szek Slawski (v: Jqzyk Polski 78), ki je Slovensko-poljski slovar v recenziji označil Z kot vzorčno delo . Dodamo lahko, da sta obe publikaciji novatorski in pomembni A tako za Poljake kot Slovence . Monografija Zgodovina slovenskega slovaropisja je p prva taka publikacija na svetovnem slovenističnem trgu.
1	Lahko bi rekli, da je Božena Ostromqcka-Fr^czak človek obeh kultur, saj s Poljakom približuje slovensko kulturo, opisuje poljsko-slovenske literarne stike K (članki o E . Korytku, F . Prešernu, A . Mickiewiczu, V . Moletu, R . Štefan) ter preva-1 ja slovensko literaturo v poljščino . V Enciklopediji Slovenije je omenjena v geslih 5 Slovarji, Slovensko-poljski literarni odnosi in Polonistika . Med njene raziskoval-
•	ne dosežke štejemo tudi razprave s področja prevodoslovne teorije in prakse . V o njih so jo zanimale pragmatična konotacija prevodov, prevajalske tehnike, stilisti-
•	ka in meje (ne)prevedljivosti besedila - razprave o prevodih del M. D^browske, — T . Konwickega in drugih poljskih pisateljev v slovenščino, npr . Zvestoba izvirniku
ali komunikativnost prevedenega besedila - problematika prevajanja v slovenščino (Wiernosc originalowi czy komunikatywnosc tekstu przekladowego - dylematy tlumacza slowenskiego, 1997), Stilistična konvencija prevodov poljske literature v slovenščino (Konwencja stylistyczna slowenskich przekladow z literatury polskiej, 1999) .
Naslednje področje njenega raziskovalnega zanimanja je poučevanje poljščine kot drugega/tujega jezika . Dela s tega področja imajo poleg raziskovalne vrednosti tudi svojo praktično uporabnost. V njih se profesorica posveča učnim metodam in didaktičnim pripomočkom, med drugim pa izpostavlja pomen kontrastiranja pri poučevanju poljščine kot drugega/tujega jezika in potrebo po pridobivanju družbe-nokulturne zmožnosti . V teh delih je poudarjen praktični pristop k obravnavanim temam, saj je prof. dr. Božena Ostromqcka-Fr^czak veliko let poučevala tujce, poleg tega pa je soustvarjala tudi sistem za priznavanje znanja iz poljščine kot drugega/tujega jezika . Med mnogimi objavami je treba izpostaviti predvsem naslednje: Funkcija vprašanj v procesu poučevanja tujega jezika (Funkcja pytan w procesie glottodydaktycznym, 1996), Didaktični slovarji za poučevanje poljščine kot drugega/tujega jezika: Teorija in praksa (Slowniki dydaktyczne do nauki jqzykapolskiego jako obcego: Teoria ipraktyka, 2000), Kako Slovani govorijo poljsko? (Jak Slowi-anie mowiqpopolsku?, 2004) .
V zadnjih letih se je pri svojem raziskovanju vrnila k področju, ki se mu je posvečala na začetku svoje znanstvene poti, tj. k raziskovanju sodobne poljščine, ^ le da jo je začela obravnavati s popolnoma drugega znanstvenega zornega kota . § Posvečala se je jezikovnemu sistemu, npr. v članku Lastna imena kot besedotvorne ® podstave (Nazwy wlasne jako podstawy derywacji, 2001), predvsem pa jezikovni pragmatiki, povezani s funkcioniranjem sodobne poljščine in preureditvijo jezikov- ^ nokomunikacijskega prostora . Raziskovala je jezikovni prostor v mestu, kot se odraža v grafitih, in sicer z vidika t. i . jezikovnega dovtipa (še posebej lokalnega) ter desakralizacije vrednot. Med drugim se je ukvarjala še z jezikovno predstavo sveta pri lastnih imenih, z medbesedilnostjo v televizijskih reklamah ter s kontaminacijo kot virom besednih iger
Poleg tega naj omenim še njeno zanimanje za spremembe v funkcioniranju in statusu različnih jezikovnih zvrsti v poljščini ter spremembe v jezikovni komu- ^ nikaciji pri Poljakih. Zanimala sta jo družbeno-kulturni in komunikacijski vidik ^ sodobne poljščine . Napisala je vrsto člankov, za katere je gradivo črpala predvsem iz časopisnih naslovov . Eden izmed člankov, v katerem je prikazala nekonvencio-nalnost, včasih tudi jezikovno nespodobnost, kakor se odražata v naslovih, nosi naslov »Kaj cmarijo v parlamentu?« ali o normativnih odstopih v časopisnih naslovih v Gazeti Wyborczi (^Co Sejm pichci«, czyli o niekonwencjonalnosci naglowkow w Gazecie Wyborczej, 2007) . Raziskovala je tudi pragmatično funkcijo izražanja čustev v časopisnih naslovih, ki se kaže kot vpliv na naslovnika - Izražanje čustev v časopisnih naslovih (Wyrazanie emocji w naglöwkach prasowych, 2006), besedno ^ igro z bralcem in »karnevalizacijo« jezika - Prodaja jezika v časopisnih naslovih v ^ Gazeti Wyborczi (Sprzedaž jqzyka w naglöwkach Gazety Wyborczej, 2004); Novi- ^ narska besedna igra z bralcem ali o časopisnih naslovih (Dziennikarzy gra jqzykiem ^ z czytelnikiem, czyli o naglöwkach prasowych, 2004) . Opozorila je na spremenlji- ^ vost jezikovnega obnašanja med novinarji in pokazala, da je pragmatična funkcija v večini izražena z ekspresivnostjo na različnih jezikovnih ravneh, najpogosteje pa z ekspresivnim besedjem . V članku Riba smrdi (se začne kvariti) pri glavi ali novinarji o politiki in politikih (Ryba cuchnie (psuje siq) od glowy, czyli dziennikarze o polityce i politykach, 2004) je opazovala in analizirala vrednotenje v časopisnih naslovih
Njeno znanstveno, didaktično in organizacijsko dejavnost je zelo visoko ocenilo vodstvo Univerze v Lodžu. Večkrat je prejela nagrado rektorja Univerze v Lodžu, in sicer devet znanstvenih nagrad za individualne dosežke, skupinsko znanstveno nagrado in nagrado za didaktično-organizacijske dosežke Vodstvo Univerze v Lodžu ji je dodelilo zlato odlikovanje Univerze v Lodžu (1996) ter medaljo Univerze v Lodžu za družbo in znanost (2004) . Poleg tega je prejela tudi srebrni križ za zasluge (1996), medaljo Narodne komisije za narodno izobraževanje (1998) in zlato odlikovanje Združenja poljskih učiteljev (2003) .
Na koncu bi rada poudarila, da je prof. dr. Božena Božena Ostromqcka-Fr^czak ne le izjemna znanstvenica, ampak tudi velika osebnost, ki je zmeraj pripravljena pomagati, ne glede na okoliščine . Nihče, ki se nanjo obrne, ne bo odslovljen - vedno najde čas za pomoč in nasvete svojim študentom in kolegom .
Srečanja z njo človeka res nikoli ne pustijo ravnodušnega, saj je polna optimizma W in notranje moči, ki ju zna prenašati tudi na druge . Tako vedno spodbuja sogo-N vornika k udejanjanju njegovih načrtov ter sebi in drugim postavlja nove izzive, 1 s katerimi se vedno z neverjetno voljo uspešno spoprijema . Vse to štejem za eno izmed odlik cenjene profesorice, zaradi katere si zasluži še posebno priznanje in spoštovanje
S
L O
V z
N A
P 1
S
K 1
1
m
0 9
2