Slovenskemu narodu so nameravali utisniti pečat morilca. Zgodovina in potek krvavega dogodka 27. januarja 1919 y Mariboru. Januarja 1919 &e ni bila koncnoveljavno odločena usoda Maribora. Ravno na 27. januarja omenjenega leta se je mudila v Mariboru amerikanska komisija. To priliko so hoteli Nemci ter nemškutarji izrabiti, da bi potom nemirov dosegli zasedbo Maribora od strani italijanskih čet in bi se prikiopilo mesto Avstriji. Dne 27. jamiarja se je zbralo celotno mariborsko nemštvo, pripeljali so se Nemci ter nemškutarji tudi od drugod. Nemški učitel'ji so vzeli celo šol^ko deco iz šol in jo vodili v obhodu proti palači glavarstva, kjer se je irmdila amerikanska komisija. Nemcev je že bilo pred glavarstvom nekaj tisoč in so odposlali poselbno odposlanst\ro k vodji amerikanske komisije, neikemu polko\Tiiku, ki pa odposlancev ni maral sprejeti. Ker niso dosegli pri amerikanski komisiji željenega uspeha, so krenile množice s šolsko mladino vred ob zvo^kih godbe na Glavni trg. Na Glavnem trgu so se hotele nahujskane množice polastiti rotovža, ki je bil že v slovenskih rokah, in omogočiti Italijanom zasedbo Maribora. Rotovž je stražilo le >par slovensklh policistov in v Gosposki ulici so nemški razgrajači že bili do nezavesti pobili takratnega šefa policije dr. Senekoviča. Ves Glarai trg je bil natrpano poln samih nahujskanih Nemcev ter razljutene neroškutarije, katero je še podžigala y besnosti godba in klici hujskačev: Polastite se magistrata in pobijte slovenske stražnike! Ko so že množice pritiskale ob bajonete ustavljajocih se stražnikov, je prihitela tem na pomoč v odločilnem trenuitku patrulja kakih 8 slovenskih fantov vojakov, ki so se postavili z nasajenimi bajoneti pred vhod magistrata. Prihod slovenskih vojakov je demonstrainte še bolj raztogotil, eden je celo ustrelil proti straži ter vojaštvu in se je kroglja odbila ob bajonetu stražnika. Drugi so zmerjali vojake, jim skušali izpuliti puške in v teh treimtkih je zavrela slovenska kri. Vojaki so oddali eno salvo strelov v zrak, ker to ni pomagalo, drugo v množico. Zavalilo se je po tleli nekaj mrtvih ter ranjervih, a Glavni trg se je izpraznil iz strahu v nekaj minutSn. Od tedaj niso poskusili nikdar več Nemci nasilnim potom potisniti Maribor k Avstriji. Po krvavih dogodkih. Ko so zbežale nasilne tolpe in ibili odpeljani z Glavnega trga mrtvi in ranjeni, je preiskal krvavi dogodek tedanji komandant mesta g. podpolkovnik Cvirn, policija in magistratni komisar. Napravili so se uradni zapisniki in se je ugotovilo, da je streljalo vojaštvo izpred magistrata in je padlo več krogelj tudi v zid bogoslovnice, ki je ravno nasproti magistratu. Celo voditelji tedanjih Nemcev so izja- vili koj po dogodku g. podpolkovnikn Cvirnu, da je strel|alo vojaštvo in nikdo drugi! Nemci ter nemškutarji so mojstri v zavijanju dejstev v njihov prid in radi tega se je začelo koj za tem govoriti po Mariiboru, da so streljali na nemške množice bogoslovci iz revolverjev ter pusk. O tem se tedaj ni samo govorilo, ampak pisalo najgorostasnejše izmišljotine po graških in sploh po nemškrh časopisih. Ko je zaznalo ravnateljstvo bogoslovnice za to peklensko zlobno laž, se je obrnilo do policije, naj napravi v semenišču hisno preiskavo. Policija je to tudi storila in seve ni našla prav nobenega orožja in je bilo itudi streljanje brez orožja popolnoma izključeno. Ker so nekatere jezične babure le še trosile to izmišljotino ter laž po mestu, jiii je policija par prijela ter tirala pred sodišče, kjer so bile tudi obsojene in so preklicale, kar so poprej trdile. Govorice o strelih i bogoslovja so polagoma potihnile, avstrijsko časopisje se je v očigled izgubi Maribora pomirilo in vsak pameten Slovenec in Nemec v Mariboru je znal, da je seglo po orožju 27. januarja 1919 vojaštvo in to v skrajni sili, ker sicer bi ga bile linčale nahujskane ter razjarjene tolpe. Po osmih letih na novo pogreta laž. Celih osem let že nikdo ni več govoril o onem krvavem dogodiku na mariborskem Glavnem trgu, niti o izmišljotini, da bi ibili padli usodepolni streli iz bogoslovja. Letos pred volitvami v oblastne skupšcine pa je pogrelo omenjeno laž glasilo mariborskih socialnih demokratov »Volksstimme« in objavilo 13. januarja 1927 to le: »Nemški volilci, ali ste že pozabili, kako so na vas streljali 27. januarja 1919 farji iz zasede in so izahtevali ti streli več smrtnih ter rarijenih žrtev.« Te najpodlejše obdolžitve tudi mariborska duhovščina ni mogla požreti, že radi javnosti ne in je tožilo 27 mariborskih duhovnikov odgovomega urednika od »Volksstimme« Viktorja Eržena radi klevete. Eržen zopet pogrete laži ni preklical in tako je prišlo zadnji četrtek do sodne obravnave na mariborskem akražnem sodi&cu. V sodni dvorani. Za sodnijsko razčiščenje krvavih dogodkov dne 27. januarja 1919 je vladalo po Mariboru veliko zanimanje. Posebno socialistični voditelji so nagnali v razpravno dvorano vse polno svojih pristašev obeh spolov, ker je gotovo toženi Eržen upal, da bo oprošcen in bo po iz Nemške Avstrije poklicanih pričah dokazal, da so streljali na Nemce že omenjenega dne —farji! Po zagovornika se je zatekel toženi v vrste samostojnih demokratov in ga je res tudi dobil v osebi »Jutrovega« poročevalca g. dr. Reismana. Priibijemo, da je dr. Reisman eden od glavnih stebrov Samostojno demokratske stranke, nastopa ob vsaki priliki javno za Žerjavovo politiko, piše za Žer^javovo glasilo Jutro in je seve eden od največjih narodnjakov. In ta dr. Reisman je torej prevzel nalogo, da bi pred sodiščem prifisnil slovenski duhovščini in po tej celemu slovenskemu narodu pečat morilca. Še enkrat povdarjamo, da zagovorništva Erženove izmišljotine ni previzel kak nemški ali socialdemokraški advokat — ne, ampak g. prvak dr. Žerjavove stranke dr. Avguštin Reisman.Prič za dokaz omenjene neresnice dr. Reisman in Eržen nista iskala predvsem v Mariboru, ampak pri onih Nemcih in nemlškutarjih, ki so morali ob prevratu po¦begniti iz Maribora v Avstrijo in živijo sedaj v Gradcu, Leobnu in Brucku. In še med temi pričami so bile po veeini ženske. Zastopnika duhovščine gg. dr. Veble in dr. Novak sta povabila kot priče: g. podpolkovnika Cvirna, stražnike, ki so bili tedaj navzoci pri streljanju in ki so napravili hišno preiskavo v bogoslovju in bogoslovce, ki so tedaj bili očividci krvavega dogodka na Glavnem trgu. Izpovedi prif zasebnih tožiteljev so dokazale, da so streljali 27. januarja 1910 v nemške demonstrante vojaki izpred rotovža. Krogle iz vojaških pušk so prifrčale v zid bogoslovnice, se tamkaj odbijale in rušile omet. Ena od krogelj je celo prebila šipo na bogoslovnici in so jo našli med knjigami v knjižnici. Med streljanjem so bila okna na bogoslovnem semenišču zaprta in iiobeden od stražnikov, ki so imeli nalog, paziti na okna, ni videl kacega okna odprtega in nikogar, ki bi bil gledal pri oknu. Bogoslovci pa tudi niso mogli streljati radi tega ne, ker niso imeli nobenega orožja. 3Ied pričami, ki so potrdile beleženo, je bilo tudi več poštenili Nemcev. Priče Eržena in dr. Reismana, ki so prišle v slovensko sodno dvorano iz Nemške Avstrije, so vse trdile: ena je videla pri oknu dva bogoslovca, ki sta streljala iz revolverjev ter se smejala; druga samo roko, ki je držala samokres, tretja bogoslovca, ki je izstrelil v množice kar celi magacio patronov itd. Po končanem zaslišanju prič sta govorila kratko ter sfvarno zastopnika duhovšoine gg. dr. Veble in Novak in za tema pa na dolgo dr. Reisman, in sicer tako, da bi moralo biti sram njegovih besed vsacega Slovenca. V svojem govoru je skiišal dr. Rei9man slovenski duhovšcini in celemu slovenskenra narodu utisniti pečat morilca, akoravno jo čul iz ust živih prič, kako se je v reanici odigral oni krvavi dogodek 27. januarja 1919. Nad dr. Reismanovimi trditvaml se je zgražalo vse, ki čuti slovensko in zna, kako bi bilo z Mariborom, ako bi se bili polastili 27. jaimarja 1919 rotovža Nemci! Obsodba. Po kratkem posvetovanju }e razglasil predsednik sodmega dvora razsodbo, po kateri se obsodi urednik Eržen na 3 mesece zapora, 2 tisoč dinarjev denarne kazni, mora plačati vsakemu zasebnemu tožitelju 100 Din odškodnine, poravnati vse sodne ter odvokatske stroške ter objaviti ob~ sodbo na prvi strani socialdemokratskega glasila »Volkssthmne«. Obsodba tudi izrecno povdarja, da je verjel sodni dvor le resničnemu pričevanju prič oklevetane duhovšcine, ne pa popolnoma nasprotujočim si izpovedbam prič, ki sta jih poklicala iz Nemške Avstrije v slovenski Mari/bor socialmi demokrat Viktor Eržen in sam. demokratski steber dr. Avguštin Reisman! Nakano g. Eržena in dr. Reismana, da bi nosila slov. duhovščina in po njej slovenski narod pečat morilca, j:; sodni dvor mariborskega okrožnega sodišča odločno z ot>sodbo zavmil!