— 156 — Tudi to je dobro vedeti Otroci! gotovo je rnalokedd tned vami, ki bi ne bil tega znamenja že večpot uarisal. Narisati ga je res lehko, a drugo je vprašanje: da li fcudi veste, kaj to znamenje predstavlja? Že naprej vas vidim, kako me debelo gledate, in vam na licu berem, da tega ne veste. M nič zato. Človek ne more baš vsega znati, a posebuo vi, ki ste še majhni in rnladi, niste še niti prilike imeli, da bi bili vse prebrali in se vsega naučili. Zato poslušajte mene, jaz vam hočeni to stvar razložiti. To znamonje obstoji, kakor lehko vidite ua pervi.hip, iz treh trikotov, ki pa so tako lned seboj pomešani, da se dadč z eno samo potezo in s petimi čer-tami narediti. V sredi vidite peterokot, a na vsakej njegovej strani po eden trikot. To znamenje je že jako sfcaro. Naši stari prednamci, ki so verjeli v co-pernice in vsakojake ueumnosti in bedastoče, mislili so si, da itnajo eoperniee, katerih nikjer na svetu ni, take noge. Kjer koli so tako zuameuje za-pazili, raislili so, da je onod hodila copernica, in da je to ujeni slčd. Torej so temu znamenju tudi rekli coperniška noga. Nu ue samo, da so naši stari prednainci to mislili, oui so to znanieiije tudi kakor neko posebno stvar vedno pri sebi uosili. Rekli so: kedor koli to zuameuje zmirom pri sebi uosi, ne uiore ga uobena nesreča zadeti. Vendar pa ne uajdemo pri vseh uarodih sledu temu znamenju. Kolikor veuio, pokazalo se je to znamenje najprej pri Egipčauih. Na Gerskem so živeli tako iinenovani Pitagorejci, kate^i so ranogo daržali do takega znainenja. Imenovali so ga pentagram (slika petih čert) ali peu-t ag on (peterokot) ali pa p e nt a 1 f a (petevo A). Alfa se imeuuje v gerškem jeziku čerka A, pa ako si dobro ogledate gornje znamenje, zapazili boste res v njem 5 A; odtod tedaj gerško ime: pentalfa. čerka A značila je pri omenjeuem uarodu tudi gospoda Boga, kot začet-nika vsega. Kasaeje so se začeli tudi prepirati zaradi tega znamenja; nekateri so namreč rekli, da število 5, ki se nahaja v tem znamenji ob straneh, poineni nesrečo, ia da to število spada med ,,nesrečna števila." Še dandenes vidimo take noge na podobah, ki naui predsfcavljajo copemice. Ali vidite tedaj, kako je postalo to znainenje, katero vi tolikopot rišete. Pri nas nihče več ne verjame v take ueumnosti ia bedastoce, kajti hvala Bogu, tudi mi spadamo med izobražene uarode. Ako bi pa vendar slišali še kakega človeka, da niorda še verjame v take bedarije, podučite ga in reeite mu, da je na krivem potu, in mu je šole in branja treba. A vi, dragi moji mladi Sloveučki ali kako so vse imeuujote, urite se tudi naprej še v risanji tega znauienja. A kedar koli ga narišete, apomnite se, kar vam sem tukaj povedal. Beršljan