Stanko Červek Združbe skakačev (Collembola) so najbolj prizadete v obdelovalnih tleh. V gozdovih so ogrožene predvsem mahovne in kortikolne vrste. Edino možno varovanje skakačev je ohranjanje njihovega življenjskega okolja. Threats to Collembola (Insecta) Springtail communities that are most threatened are those inhabiting land under cultivation. Of those living in forests primarily muscicolous and corticole species are endangered. The only possible way of protecting springtail is their habitat conservation. Ključne besede: skakači, Collembola, ogroženost Prey^to/Received: 5. februrja 1993 Collembola, Key words: animals Avtorjev naslov/Author's address: Dr. Stanko Červek, univ. dipl. biol. Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Večna pot 111 SI-1000 Ljubljana l i j v ö d . so majhne žuželke. Večina odraslih doseže velikosti med 1 in 3 mm, največja, Tetrodontophora bielanensis, 9 mm. Ločimo talne, poltalne in površinske vrste. od površinskih do talnih vrst. Zaradi majhnosti in skritega življenja v prsti, gozdnem opadu, drevesni obrasti, razpokah skorje in lesni trhlovini so neopazne in slabo poznane živali. Najpogosteje jih vidimo v cvetličnih lončkih z nesterilizirano prstjo, na površini spomladanskega snega in v redkih kratkotrajnih, toda velikih in vznemirljivih pomladanskih agregacijah. Za večino vrst je značilno skakanje. Skakači se pojavljajo v različnih okoljih v različno številčnih združbah. Največje abundance so v gozdovih. V tleh naših bukovih gozdov smo našteli okoli 80.000 osebkov na kvadratni meter (neobjavljeni podatki). Zaradi njihove majhnosti in številčnosti nas pri skakačih ne zanima ogroženost majhnih skupin ali celo posameznih osebkov, ampak ogroženost njihovih populacij in cenoz. 2. MMTRIAL IN METODE Večino raziskav, ki so povezane s skakači, opravimo z živalmi, i različno prilagojenimi Tullgrenovimi lijaki. Skakače določamo p vključene v različne medije mikroskopskih preparatov. Tudi podatki tega prispevka so nastali z raziskavami in analizami tako pridobljenih materialov. 3. RAZPRAVA Zaradi intenzivne obdelave so obdelovalne površine postale nenaravni sistemi. Zanje so značilni veliki fizični posegi, velike količine herbicidov in pesticidov in pomanjkanje organskih snovi. Nenadne spremembe mikroklime, ki jih povzroča oranje, prizadenejo talno favno, saj so njeni predstavniki stenotermne in stenohigre živali. Pesticidi ubijajo tudi skakače in druge talne detritofage. Herbicidi, ki spreminjajo posevke v čiste monokulture, in opuščanje hlevskega gnoja zmanjšujejo talni favni količino in pestrost hrane. Naravne razmere so se najbolj ohranile v gozdovih, ki pokrivajo približno dve tretjini slovenskega ozemlja. Najizrazitejši fizični posegi v gozdu so poseki. Goloseki, najradikalnejša oblika drvarjenja, imajo za skakače najhujše posledice (Huhta & Mikkonen, 1982). V odkritih tleh se brez prehoda mikroklima močno spremeni. Temu sledijo spremembe skakaških združb (Tarman & Červek, 1977). Z drevesi zginejo tudi življenjski prostori za cenoze kortikolnih vrst, kot so . ter cenoze v drevesni obrasti, v katerih živijo. > lubbocki. Goloseki so navadno na majhiiih površinah; skoraj vedno jih znova zarase gozd in z njim se obnovijo tudi prejšnje združbe ; Zračno onesnaževanje navadno posredno vpliva na talno favno. Najbolj raziskan je vpliv žveplovega dvokisa, ki se sprošča pri izgorevanju snovi z žveplom. Prek žveplovega trioksida se v zračni kapljevini tvori žveplena kislina (Faith & Atkisson, 1972). Posledica je kisli dež, ki vpliva na skakaško favno na več načinov. Če se kislost tal poveča na pH 2, se zmanjšajo abundance skakaških populacij (Hagvar, 1984). Pri tem ne vemo, ali skakači reagirajo neposredno na znižanje talnega pH ali na spremembo mikroflore, ki je za večino najpomembnejša hrana. Kisli dež povzroča spremembe na gozdnem rastju. Znana posledica je odpadanje listja, sušenje dreves in propad mahov (Hagvar, 1984). Redčenje krošenj povzroči spremembo mikroklime v gozdnem o padu in prsti. Zaradi tega se spreminja skakaška cenoza, ki se popolnoma spremeni, ko se gozd posuši (Tarman & Červek, 1977). Kisli dež prizadene tudi drevesno obrast, najprej lišaje in potem še mahove (Hagvar, 1984). Z njihovim propadom zgine za skakače v pokrajini zelo pomemben habitat. Primer ogrožene cenoze je iz maha Hypnum cupressiforme (det. A. Martinčič) z bukvinega debla v Kočevskem Rogu: Xenylla hoerneri, Colloburela reticulata, Isotoma sensibilis, Lepidocyrtus curvicollis, Tomocerus flavescens, Tomocerus minor in Sminthurus lubbocki. Čeprav so skakači tako neznatne in nepoznane živali, so po številčnosti druga največja skupina členonožcev v tleh. Sodelujejo pri razkrajanju odmrle rastlinske snovi. POVZETEK Collembola so talni insekti, ki pa naseljujejo tudi blazine mahov, drevesno obrast in različne rastlinske ostanke. So mikrofitofagi in detritofagi. So stenotermne in stenohigre živali. V mikrohabitatih, kot so mahovi in drevesna obrast, jih močno ogroža kisli dež, ki je posledica zračnega onesnaževanja. Edina smiselna in možna zaščita teh živali je ohranjevanje njihovega življenjskega okolja. 5. SUMMARY Collembola are insects that are found in the soil as well as in mosses, bark crevices and plant litter. They are micro-phytophagous and detritophagous, stenothermal and stenohygric. In their microhabitats such as mosses and ephiphytes they are highly threatened by acid rain due to air pollution. Consequently, the conservation of their habitat is crucial for their protection. 6. LITERATURA červek, S., 1967: Collembola Smrekove drage.- Biološki vestnik, 15: 87-95. Faith, W. L., & A. A. Atkisson, 1972: Air pollution.- Wiley-Interscience, New York, London, Sydney, Toronto. Hagvar, S., 1984: Effects of liming and artificial acid rain on Collembola and Protura in coniferous forest.- Pedobiologia, 27: 341-354. Huh t a, v., & M. Mikkonen, 1982: Population structure of Entomobryidae (Collembola) in a mature spruce stand and in clear-cut reforested areas in Finland.- Pedobiologia, 24: 231-240. Tarman, K. & S. Červek, 1977: Industrijsko onesnaževanje in favna tal.- Varstvo narave, 10: 73-92.