Gospodarske stvari.
Opomin našim gospodarjem,
ki redijo goveda.
SI. ministerstvo kmetijstva v svojem dopisu družbam kmetijskim od 8. marcija t. 1. med onimi 12. točkami, ki jih z ozirom na zaprtij o ruskih m6j leta 1882. priporoča za pomnoženje goved in več pridelka govejega mesd v domačih deželah avstrijskega cesarstva, imenuje tudi to, da naj se premlada teleta ne kolejo in mesarjem ne prodajajo.
,,To je lahko rečeno, al kdo more gospodarju zapovedovati , koliko nai so teleta stara, da se smejo klati?'* — bo odgovoril marsikak gospodar.
Na ta ugovor odgovarjamo mi: Res, da brezobzirno se ne more gospodarjem ukazovati, kako naj ravnajo s svojo lastnino, — al vendar sta dva zapoved-nika, katerima tudi v tej zadevi gre beseda, in ta dva zapovednika sta: vlada in pa pamet.
Vlada, katera ima skrbeti za zdravje svojih ljudstev, ima pravico prepovedovati, da se v mesnicah ne sme prodajati meso premladih telet, ki je se žlemasto, vodenčnato, malotečno in zdravju škodljivo zarad driske, katero večkrat dela ljudem, ki vživajo premlado telečje meso. In v to vrsto mesd spadajo teleta, ki niso najmanj še 3 tedne stara.
Pamet gospodarjeva pa je druga zapovednica, katera naj bi mu velela, da skuša po teletih svojih, kar največ more, dobička dobiti.
Naj v dvojnem tem oziru kaj več spregovorimo.
Vladni ukazi uže zdaj prepovedujejo v nekaterih deželah našega cesarstva, da mesogledi ne smejo pripustiti , da bi se v mesnicah prodajalo meso tacih telet, ki niso še 4 ali vsaj 3 tedne stara (pri nas na Kranjskem 3, v gornjem in doljnem Avstrijskem 4 tedne stara). Veliko ostrejše postave so sem ter tje v Nemčiji; v Hamburgu morajo biti 6 tednov stara, tudi na Francoskem tako, in kdor tu mlajše tele mesarju za mesnico prodd, plača 200 frankov globe. Ta zapoved velja tam za zdravja voljo, pa tudi z ozirom na veči pridelek mesd, ki je gotov, če 6 tednov staro tele le vsak dan za pol kila težje postane.
Rekli smo pa tudi, da uže sama pamet naj bi gospodarju povedala, da teletu dalje časa privošči materno mleko, ker s tem si ne priredi le močnejših in zdravih telet,  temuč tudi  pri  telicah se naredijo
vime in sesci veči in lepši, kajti s tem, da sesajoče tele pogostoma suva in gnjeti vime, postane vsa mlečja posoda močnejša, mleka se v njej več nareja in tako telice postanejo dobre mlekarice. Odvrnejo se pa tudi večkrat bolezni vimena, posebno tako imenovani „ovčič*' ali ,,sajevic** na vimenu, ki rad potem nastane, če se kravi tele vzame, za katero edino jim je natura vime ustvarila in mleko dala, ne pa zato, da jo la-komni človek molze. Se ve da s tem ne mislimo grajati starodavne človeštvu koristne navade, da se krave molzejo, ampak naše gospodarje hočemo napotiti na iz-poznanje, naj tudi — sebi na korist — 'privoščijo teletom njih najnaravniši živež — mleko.
List 25.