Pavšalni franka!
V Ljubljani* sobota 8. septembra 181 8.
H* plamene urtikt ftrto pošUjatvs tC.unrJa M n« at (tiren. oidratl,
naj peltijaj«
' J^Ha ‘nw*
eci ,	»5 m«
širok prasiv. enkrat «0 Tin, aa večkrat popite«.
SSmSs Vf-^	*«»•*«»
r »PmaJštvo Je m ^erUlnem trim ===== '**v, 8. - »eleftta Štev., 44; ~
izhaja VflM&k &&£&. žJUtraj.
Poskmtmm š$evfJkA welja «0 vinarjev.
T^vaStesp«:« glade snaeratov i. dr. m naj juri-SeiS m vdpmr dopisnica ali mamka. — Denisi naj a« ’.x';i>-Mrajo. — Rokepla! »e ne vrattajo.
Protest radgonskih nemških I bi nastalo, ako bi pri glasovanj« res trgovcev, Obrtnikov in gostil- Podleglo Irt prišlo itnova nemškim
Bičarjev proti priklopitviTem-	v tokL Da NemcI nH
ški Avstriji.
Predsednlštvo deželne vlade za Slovenijo je dobilo dne 4. t. m na-
nTJko Pr°t«8tno brzojavko odbora radgonskih trgovcev; „Danes Ih^?Sonl zbrani nemSki trgovel, obrtniki In gostilničarji protestirajo Proti prlklopitvi k Nemfikl Avstriji. *»agona je gospodarsko navezana na zasedeno ozemlje Prekmurja ter na pokrajine južno od Mure in bo Uničena, ako se odcepi od tega °*emlja. Laž priseljenih uradnikov J»> »ko trdijo, da hoče Radgona JP*d#ti k Kemiki Avstriji: Kes pa J®> da hočemo živeti s Slovenci v alrn ln edinosti Prosimo, da se ta haša prošnja pošlje v P»riz in da
»as obranijo gladu inre ščine. Od-®*r radgonskih trgovcev.*1
Nemške laži.
Ldu. Ljubljana, 5. septembra. Ljubljanski dopisni urad poroča uradno: •ver uvioevajo Nemci svojo brezupnost, bi pri bodočem ljudskem glasovih v južnem pdan A na Koroškem •»ogli doseč« kakšen zase poVoljen »spejj, so pričeli begati naše ljudstvo 1 raznimi vznemirljivimi vestmi. Njihovim namenom služi sedaj tudi dejstvo, da je bilo Prekmurje na mirovni konferenci prisojeno Jugoslaviji. Vsled tega Sirijo sedaj vest, da je bilo Jugo-
daVr£°m iiCer Priznano to ozemlje, S ** &°do morali zato umakniti Dr*™	na	Vsei	2rii	južno	pod
\JtP°hebr:o bi bilo nezmisel-. *aklb in sličnih trditev izpodbijati, _v9 ne. bi način, kako nemško časopisje izrablja to priliko in razblinja , govorice, meril na to, da zanese zmedo med naše ljudstvo in nam oliibi »aše vrste. Nemci tudi računajoč dej da„ le na5e ljudstvo še pred ^dolgim časem v preobilni meri mo-izkusiti divjaštvo nemškega vo-
luzi ter da se bo vsl8d tega ob n,kJriJovSatn° vzdrževanih namigovanjih pričelo baviti z mislijo, kaj
—	r
..jfeih v roke. Da Nemci pri svoiein počenjanju računajo z nerazsodnostjo širših slojev, je razumljivo, zato pa tudi upajo, da jim bodo njihovi poizkusi prinesli zaželjcni uspeh. Da se torej prebivalstvo v pasu A pomiri in tfa se razpršijo vsi dvomi, bodi pribito nastopno: 1. da je bila meja bed obema glasovalnima pasoma na Koroškem določena v Sedanji obliki od mirovne konference; 2. da je ostala neizpremenjena tudi v sedaj izročeni nemško-avstrijski pogodbi, kar izrecno poudarjajo tudi vsi nemški viri, ki jasno navajajo, da so vsa obmejna vprašanja tudi v končnoveljavni obliki mirovne pogodbe ostali ne>2 premenjena in da obstoja edina iz-prememba le v tem, d d je bila Radgona prisojena Nemški Avstriji. Vsi drUgi predlogi nemško-avstrijske delegacije pa se niso upoštevali. Ljud
jasno sliko ih program — pa piti tako daleč nismo prišli! In novi finančni minister stoji danes tam, kjer je stal NinčiČ, ko je prevzel portfelj. Tem nujnejše je delo sedaj, in upamo, da bode novi g. finančni minister Čim najbolj mogoče pospešil rešitev valutnega vprašanja.
Kakšen naj bo naš program?
G. dr. Brezigar trdi, da je približno 7 miijard žigosanin bankovcev v prometu. Potrebujemo pa samo nekaj čez 1 miijardo. Vzeti moramo tedaj 6 miijard kronskih bankovcev iz prometa. dve miljardi kron bi se po dr. Brezigarju vzeti iz prometa potom ko-iekovahja (samo višjih) kronskih bankovcev s koieki po 30%. To je jako umestno. S tem bi se obdavčila le gotovina, ne pa tudi terjatve. Gotovine ima pa vsak posameznik raz-merno malo pri sebi; in tudi naši denarni zavodi s tem ne bi bili preveč občutno prizadeti. Saj krona danes
„T«.« *	-I/I«, oocutno prizadeti, baj krona danes
S	faktično	ni vredna 20«/, nominalne
f »	°	—	*---- —•  a
torej nikakor ne da begati po pobož dh željah, ki prihajajo z one strani demarkacijske črte, ker bo le samo odločevalo o svoji bodoči državljanski pripadnosti. In to si bo mogoče izbrati v ljudskem glasovanju v teku treh mesecev po podpisn nemško-avstrljSke mirovhb pogodbe.
Prostoslav:
Regulacija valute.
(Program. — Nlnčičevi grehi. — Kdo naj plača 6 miijard?)
I.
Program.
Slišali smo svoje časno mnenje enkete, ki jo je sklicala zaradi valutnega vprašanja ljubljanska trgovska in o-brtna zbornica, slišati ali Čitali smo dr. Brezigarjev ekspozČ z dne 6. ju-' lija 1919. videli smo, kaj je ukrenila češkoslovaška republika, kako je za-menila Italija v zasedenem ozemlju krone za lire, čitali smo več temeljitih člankov v raznih listih, — last not least — v Jugoslaviji, in človek bi mislil, da bi si bili mogli na podlagi vseh teh dejstev merodajni krogi, v prvi vrsti g. dr. Nihče, napraviti vsaj
vrednosti. Ako se tedai potom kole-kovanja odvzame samo 30% in ostane lastniku še celih 70% — toninikaka nesreča.
Na ta način bi imeli potem še 5 miijard kronskih bankovcev v pro metu. Od teh bi 4 miljarče vzeli iz prometa potom premoženjskega davka in davka na volne dobičke. Tem potom bi prišli do obdavčenja v pravičnem razmerju vsi državljani. Gotovina je bila že obdavčena —- potom kolekovanja — ostanejo tedaj nepre premičnine in terjatve, na katere bi se naložil premoženjski davek.
Nasvetovali bi IH lestvice:
j. lestvica za vojne dobičke pri ljudeh, ki pted Vojno niso bili trgovci, ampak šo imeli čisto dtug pokifč:
JI. za vojne dobičke trgovcev in industrialcev, ki so bili že pred vojno trgovci ozir. industrijalci: premoženje —	100 000	k	=	0%
—	200 000	„	=	10%
—	300000	„	=	20%
—	400000	„	=	30%
500 000 „ 1,000000
40%
50%
premoženje 1—
„ 50.000-
Itug pokli
50 000	K	— 0o/o
100 000	„	= 10%
—	200 000	.,	= 20%
—	300000	„	= 30%
—	400000	„	= 40%
—	500 000	„	= 50%
— 1,000000 „ = 60% — 5000 000 „ == 70% —1.0000 000 „ = 80%
čez lOOOOOuO „ — 90%
155 uadalievanje.
71AVMIK LEVSTIK.
višnjeva repatica.
»To je grešno, Marija I«
»Kdor je od sebe tak; ali pri mehi	•-
to posledica drugih okolnosti... Tam,’vidite steni, je moj rodovnik — edino, kar priča, da Rn ^veli moji dedje boljše dni; večkrat sem opazila, a se ozirate nanj ... a Čemu bi vam bila pripotovala ? .., Naša rodbina sega v trinajsto stoletje ; ie iko?cu osemnajstega je obubožala in moj ded I sledil Radeckemu iz Milana kot skromen avstrijski Poročnik ... Da, revščina stori človeka ravnodušnega o teh reči.... ali oni, dedje, so bili bogati, mo-
zalfr* t ’ ’ °®abn* • • • ‘n nam n‘s0 pustili svojih kladov, so nam pustili svoj strastni ponos. Zato,
bor f* me de^a vaSa ^oLrota srečno in me vendar * 11! morda ni prav, da sem jo kdaj sprejela... da U^C’ *t° me žSe na kljub vsemu, in se mi zdi, ne	ni<?rem le nositi, ker vem, da vas dela sre-
ga vi dobri, ubogi prijatelj moj.<
*^udi jaz vem, da se žrtvujete zame; včasih M« 'P' at0 vas naj ne boli — obdarovani sem jaz 1 ^ branite se, Marija.«
da >Vl morate poznati to čuvstvo... Ne? Čudno, pr ne razumete... To ni ponos v vsakdanjem, zmislu besede; zavest je, da mora vsak a človek živeti do konca, kar je začel... ter
— 10,000000 „ = 600/a
čez 10,000 000 „ = 70%
III. lestvica za vsa druga premoženja, ki niso naslalh iz vojhih dobičkov, ampak ki so bled vojno Ib avtomatično narastla:
premoženje —	2ti0 000	K	=	0%
—	300000	„	=	lbo/o
—	4u0 000	„	=	20%
—	500 000	„	=	30%
— J ,000000 „ = 40% čez 1,000.000 „ — 50%
Na tej podlagi upamo, bi se potegnilo iz prometa 4 ihiljarde krbn.
Seveda bi Se pottinoženjskl davek ne mogel pobrati takoj; mislimo pa da vendar tekom enega leta. Zamudnikom bi se eventualno lahko dovolil še daljši rok proti vknjižbi na nepremičnine.
Neresnična je trditev, da bi se s premoženjskim davkom oškodovali trgovina in industrija: kajti pri nižjih poatavkah je odstotek itak minimalen; pri milijonskih premoženjih pa pride v poštev, da nobeden vojni dobičkar nima svojih milijonov v trgovini, ampak ie neznaten .del svojega premoženja, 90% pn si je spravil na varno. In to premoženje, khiero si jt z lahkoto pridobil, naj deloma žrtvuje dižavi: ostane mu pa v vsakem slučaju še vedno obratni kapital za trgovino, ,s katerim se lahko pošteno žiyi In pri-siuži novo — pošteno pridobljeno — premoženje. S tem davkom bodemo tudi najprej spravili trgovino spet v staro reelno sri.er.
Torej recimo, da se tekom enega leta spravi iz prometa potom premoženjskega davka štiri milijarde kron.
Sedaj bi ostala le še ena milijarda kron. In takrat bi prišel moment* ko sp pooblasti Narodna emisijska banka, da pokupi to milijardo kron
»■ |S^ «■>»—JU'. .iUrtSCT.
izpiti vso čašo svoje usode... Zato so ljudje, ki si poženejo kroglo v glavo radi malenkosti, katerih svet niti ne obsoja. Sestra moje babice se je zabodla s stiletom, in če bi je bila jaz še vredna... če bi živela v meni še moč njene duše, bi storila enako ... Na koncu poti, ki sem jo ubrala, je smrt; lehko se grozim pred njo, toda ognjiti se je ne morem ... Baš, ker je strašna, moram do nje po ravni poti!«
Govorila je s strastnim, vroče sigajočim glasom in blodnim lesketanjem v očeh, kakor bi vsa gorela od vročice; razgovor jo je bil izmučil, in grof se je zbal.
»Zdaj vam ne pustim nič več govoriti, dete,« tegobno, čuteč, da je vse zamam. »Oprostite ... Lako sem se bil zaljubil v misel —<
»Zaman,« je dehnila trudno izmed zglavja, kakor bi ponavljala njegovo misel. »Zaman, ker vas ne morem poplačati.«
»Ne moreš me poplačati, ljubljena ?« je zaječalo v njegovih prsih. »In kaj je to, da se smem žrtvovati zate ? In kaj bi bilo to, če bi kdaj vendarle — o, blazni up!,..«
. ^?.da. Pomislil je, kdo je on in kdo ona. Vse svoje življenje je bil pljuval na grbe in podedovane časti; zdaj, ko je gledal umirati mlado življenje in videl, da jo skeli ponos bolj od razjedenih prs, ga je obvlivala zona, v kateri ni bilo več ironije. Kaj bi dejala, če bi kdaj zaslutila pot, ki leži za njim! Nič ga ne more oprati v njenih očeh; umrla bi od
    --------------------II ill ,11.1. 1*118—UJMHW»
sramu. Zardel je, povesil oči ih pogolfhil besedo.
Težak, turoben molk je zavladal. Na črni komadi je tikala majhna stoječa ura; rože v vazi po-kraj Marinega zglavja so razširjale resnoben duh, kakor cvetje ob mitvaškem odru. Grofu se je zdelo, da sliši kose zamah in sik ...
»Govorite, prijatelj,« je dehnila bolnica sredi tišine. »Odpustite mi... Ne bodite užaljeni... Pripovedujte mi kaj.«
»O čem, predraga?« je vprašal z vso odkritostjo svoje srčne stiske. »Vse vas razburja in žalosti.«
»Oh, vi, ki ste zdravi in hodite zunaj po božjem svetu, pa ne veste, o čem bi govorili meni jetnici. umirajoči I. . . Pripovedujte mi o solncu, ki sije na ceste in travnike, o drevju, ki ga ne slišim več šumeti, o vodi, ki teče pod vašimi okrni — kaj vem, o čem? O vsem, kar je življenje; magari o zadnjem kamenčku ali bilki! Nihče, nihče ne more razumeti, kaj je vse tisto človeku, ki čuti, da pojde kmalu odtod ... Glejte, včasih bi hotela biti najzavrženejše, najpodlejše bitje pod solncem ... vse grehe in zločine bi vzela na svojo vest za samo gotovost, da pojdem enkrat, samo enkrat še zdrava po najtesnejši, najt temnejši ulici v mestu... po takšni, kjer se vidi komaj na vrhu med strehami ozek trakec nebal«t
Grofu se je skrčilo srce; menil je, da zdajzdqj zastoka na glas.
_______________________ (Ds?:*	V!®.
po takratnem kurzu, ki bode pa po vsej priliki že skoro 1:1.
Tako si predstavljamo praktično regulacijo valute.
Pripominjamo samo še, da je treba takoj, čim se bodo krone kole-kovale, ustanovitideviznocentralo in skrbeti za primerno notiranje srbskega dinarja in žgosane ter koleko-vane jugoslovanske krone.
Po preteku enega leta bi tedaj imeli v prometu nekako 5oO milijonov srbskih dinarjev in eno milijardo jugoslovanskih kron, ki bi se pokupile in zamenjale za dinarje, tako da bi bila v celem poldruga milijarda dinarjev v prometu. Kritje bi se dobilo na ta način, kakor predlaga g. dr. Brezigar, da bi se prevzel zaklad, ki se nahaja pri srbski narodni banki v znesku 500 milijonov francoskih frankov, nadalje najelo posojilo v zlatu v Ameriki za 500 milijonov frankov (v dolarskem kurzu), za ostanek pa naj bi služile kot kritje šume in rudokopi. S tem se popolnoma strinjamo.
Namesto kolekovanja kron bi prišla eventualno v poštev druga varijanta, da bi se začasno izdale jugoslovanske krone (četudi še tako primitivno tiskane, saj bi ne ostale doigo v prometu), ki bi se zamenjale s sedanjimi žigosanimi kronam) v razmerju 2:3, tako da bi se dobilo za tri žigosane krone dve novi jugoslovanski kroni. Na ta način bi se odtegnilo prometu ravnotako 30% do 33 %%! t. j. dve milijardi, kakor s koledovanjem. Morda bi bilo to še bolj priporočati.
Pararelno z ureditvijo valute bi se moralo pa skrbeti tudi:
1. za redne prometne zveze;
2. za ceneni nvoz žlvljenaklh potrebščin, kakor živil, oblek, čevljev itd.;
3. za koristno carinsko politiko;
4. za saniranje .trgovskih razmer in izločenjc verižnikov.
Priporočali bi natančno revizijo trgovskih koncesij: stornirale naj bi se vse med vojno pridobljene koncesije ljudi, ki niso bili pred vojno trgovci ali trgovski sotrudnlki, osobito agen-turske koncesije. Židov in sploh tujcev ki niso bili že prej v Jugoslavijo pri stojni in so te koncesije pridobili še le za časa vojske.
Visoki sodniki v Parizu naj pomnijo!
Vnebopijoče nasilje napram slovenskemu narodu so točke nemško-avstrijske mirovne pogodbe, ki se tičejo meja na Koroškem.
Nasilje je in krivica, da odredite plebiscit na Koroškem, kjer je uspeh za nas dvomljiv, na Primorskem, kjer je uspeh za nas gotov, pa ne. Da, o Gorici naši delegati niti govoriti ne smejo 1
Nasilje je in krivica, da se deli terilorija našega naroda na Koroškem enostavno odcepijo; tako
Dr. S Janko Leskovec:
Jubilej in še kaj.
Spomini in slike iz vojne dobe.
(Dalje.)
Hipoma sem se spomnil spomladi 1913 izrečenega prerokovanja neke znamenite celovške vedeževalke na karte, ki je soprogi mojega prvega šefa, prerano umrlega dr. Kušarja iz Kranja, na vprašanje kdaj izbruhne svetovna vojna, odgovorila; »Zdaj še ne, ampak poprej morajo pasti tri velike glave.< In padle so: Grški kralj Jurij, prestolonaslednik in soproga. To mi je šlo po glavi in izpregovoril sem: vojska je tu. Tudi Mirko je bil Istega mnenja in obžalovala sva, da Jugoslovani v monarhiji niso pripravljeni, da bi v neizogibni vojski s Srbijo postopali tako, kar jim veleva srce in najprimitivnejši razum.
Prvi časi po tem dogodku navidezno niso opravičevali najine bojazni. Šef sam se je nekoč na tozadevno vprašanje izjavil, da dokler živi stari cesar, se vojne ni bati. Kot trezen politik me je prepričal, a ravno njegova napačna sodba me je naučila spozna-
sodna okraja Trbiž in PodkloSter, del sodnega okraja Rožek ter slovenski deli sodnih okrajev Beljak in Šurohod. Ti deli, neoporečno slovenskega prebivalstva, niti glasovati ne bodo mogli.
Nasilje je in krivica, da odredite v ostalem delu koroške Slovenije plebiscit, ko bi morali vedeti, da ondotno prebivalstvo, po zaslugi več stoletne nasilne germanizacije avstrijskih, osobito pa koroških deželnih oblastij in po zaslugi sedanje srdite nemške agitacije, v kateri posebno deluje obljuba bodoče priklopltve k Veliki Nemčiji, — za plebiscit sploh zrelo ni.
Sedaj, ko se Vam nudi tako lepa prilika popraviti nasilje in krivico, katero naš mali narod trpi od velikega močnega soseda že od časov Frankov sem, sedaj, ko se vam nudi teko lepa prilika zasigurati malemu narodu obstoj (glasile so se tako medvojne vaše obljube), sedaj vi to nasilje in krivico ne samo sankcijonirate in nagradite, ampak celo še izpopolnite sami 1
V vaš) slepoti sami pomagate vašemu velikemu nasprotniku graditi most do Adrije. Zdi se, da ste ga že dogradili 1 Sami ste si urezali v lastno meso 1 Maščevala se bo nezasiišaa krivica, katero ste storili vi veliki — malemu.
Malim narodom ste se med vojsko laskali in jim prisodili takrat, ko jim še niste mogli ničesar dati, enako pravnost z velikimi, osvobodenje izpod jarma velikih in močnih. Sedaj, ko ste dosegli, kar ste hoteli, sedaj jih mečete vstran, sedaj delate kruteje ž njimi, kakor so delali njih prejšnji tlačitelji. Vaša sedanja dejanja bijejo vašim prejšnjim besedam v obraz. Niti toliko ozira nimate več z nami, kakor z vašimi smrtnimi sovražniki. Več usmiljenja imate 3 številnim in močnim sovražnikom kakor z nami, kateri vam nismo ne samo ničesar zlega storili, ampak vedno smatrali vašo zmago tudi kot našo zmago.
Res, reči smemo: ako bi bila zmagala Avstrija, bi bil naš narod ostal nedeljen in najbrž še povečan z beneškimi Slovenci.
Vi pa, visoki sodniki nas hladnokrvno razkosate in nam celo hudo zamerite, da pri tej strašni amputaciji v silnih bolečinah stokamo. Maij narod smo pač, zato se na na3 upate, junaki 1
Evo tu naš odgovor:
Nasilje delate vi nam, sila In samopomoč je tudi naše edino orožje, s katerim se bomo branili proti vašim ukrepom, kadar in kjer bomo mogli. Naj bodo vaše mirovne pogodbe stokrat od naših delegatov podpisane, mi jih ne priznamo, ker vemo, da so podpisane pod kruto pestjo sile.	Korotanus.
Opozarjamo belgrajske Slovence, da se v Jjelgradu prodaja ..Jugoslavija" pri gosp. Tihomiru Mladenoviču. Cvetni trg.
vati resnico, da v politiki ne velja rimski pregovor »Jurare ih verba magistri (prisegati na učiteljeve besede).«
Dne 22. ali 23. julija sem imel par razprav In stari svetnik pokaže ulti-matum Avstrije Srbiji. Besedilo je bilo tako, da je bilo popolnoma izključeno, da bi mogla kaka neodvisna država te nesramne pogoje sprejeti. Ko je šef prečital ultimat, se je globoko zamislil in še sedaj pomnim njegove besede: »Vojaška stranka je zmagala.« Tudi zanj ni bilo lahko stališče: kakor toliko odločilno narodnih ter antimlli-tarističnih mož je tudi on satn odložil častniško saržo.
Dan mobilizacije — nikdar te ne pozabim, in če bi žive! še petsto let. Svetotrojičani so privlekli seboj svojo mizerabel godbo, ki ja svirata na St. Lenartskem trgu patriotične koračnice. Nahujskano pijano ljndstvo je besnelo in nek nemškutarski Sveto-trojičan je hodil okrog in kričal: »Wer ein Serben Freund ist, der mag sich melden« (Kdor je prijatelj Srbov, naj se oglasi). Pri tem je silil proti meni in za njim peneča se množica. Imel sem sicer brownig v žepu a kaj to
Shod srednješolskega naprednega dijaštva v Celju.
Shod srednješolskega dijaštva je za nami. Veliko delo, ki ga je zapo-čela naša omiadina, da ustvari edinstveno kulturno organizacijo za vse jugoslovansko srednješolsko dijaštvo, je uspelo. —
Na shodu je bilo zastopano srednješolsko dijaštvo iz Beograda, Kragujevca, Vukovara, Sarajeva, Tuzle, Varaždina, Vinkovce v, Osjeka, Slav.Broda, Zagreba, Sušaka, Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Ptuja, Maribora in Celja, tako da je bil shod v resnici npravičen, sklepati v imenu vsega jugoslovanskega srednješolskega naprednega dijaštva.
66 polnoštevilni udeležbi došlih delegatov in mnogobrojni prisotnosti gostov in domačega občinstva je otvorii shod 31. avgusta v veliki dvorani Narodnega doma tov. predsed. pripr. odb. tov. Salmič. Iskreno pozdravlja zastopnike srbskega in hrvat-sitega narečja kakor tudi zastopnike dijaštva iz ožje domovine. Imenoma pozdravlja navzočega starosto celjskih Slovencev g. dr. Jas. Serneca, zastopnici narodnega ženstva celjskega gospe dr. Kalanovo in dr. KukovČevo, zastopnike izvrševalnega odbora J.D.S. gg. dr. Kodermana, dr. Llpolaa in Iv. Pekorška, prof. zbor celjske gimn. z g. ravnateljem Lilekom na čeiu, zastopnike narodnega časopisja in delegate slovenskih akademskih organizacij.
Nato je bilo izvoljeno predsedstvo: tov. Mirko Hočevar (Celje) Tomažič (Sušak) in kot zapisnikar tov. Vidic (Ljubljana) in tov. Reich (Vinkovci.) Tov. predsednik Mirko Hočevar pozdravlja shod in povdarja zgodovinsko važnost prvega sestanka celokupne jugoslovanske srednješolske omladine na svobodnih tleh, — v slovenskem Celju. Kakor je bilo preje delo organiziranega dijaštva destruktivno in ne-gativno,|tako mora biti sedaj isto v pozitivnem stvaijanju. Odklanjamo pa vsak strankarski apriorizem in se hočemo baviti s politiko le kot z vedo, da se po dokončanih študijah lahko prosto in zrelo odločimo za, smer našega javnega delovanja.
Po pozdravnih govorih tov. Ka-čanika, ki govori v imenu celokupne srbske omladine in se spominja padlih herojev za našo svobodo, pozdravlja shod v imenu dijaštva iz neosvobo-jenih pokrajin tov. Tomažič, ki zahteva, da ne odnehamo preje, dokler ne bomo ujedinjeni vsi rojaki od Soče do Vardarja in tov. Melihar, ki opozarja na dejstvo, da je bila mladina že enkrat oni element, ki se je na njem razbil naval tujerodnih sil, ki so za nas hotele uničiti in da je tudi sedaj naloga mladine, da daje ljudstvu smernice za kulturno ujedi-njenje v bodočnost. Nato pozdravi dijaški shod imenom krajevne organizacije JDS v Mariboru starešina gosp. dr. Koderman, imenom ženskega dru-
protl tolikim. Umaknil sem se v trgovino Slovenca Zemljiča In počakal tam konca blazne manifestacije. Zunaj je igrala godba himno Habsburgovcev, najservllnejšo pesem, ki jo pozna zgodovina bizantinskih dvornih himen. Slišalo se je še neko prepiranje in nek Škandalček zunaj; kaj je pomenilo, takrat nisem vedel.
Drugi dan je iz tega nastala pravda. Dejanski stan je bit sledeči: Višji poštar Slovenec Vladimir Fabjani je bil na trgu, ko je godba svirata habsburško himno in se je odkril. V svoji bližini je zagledal stavbenika Glaserja iz Ruš, se mu je prijateljsko nasmehnil in mu podal roko. V tem trenutku ju je videl št. lenarški župan, zagrizen nemškutar, pristopil k nadpoštarju in ga ozmerjal s šuftom češ, da je omalovaževal igranje cesarske himne. Vsled tega je vložil nadpoštar proti županu Soliagu zasebno obtožbo.
Po odhodu vojakov se je na zunaj za par dni razburjenje poleglo, a izvršil se je vlom v pisarno dr. Žižka. Neznani zlikovci so pobrali iz zaprtega predala v pisarni manjšo vsoto denarja, znamke in podobne malenkosti.
štva v Celju ga. dr. Kalanova, imenom celjskih srednješolcev tov. Mejak, imenom profesorskega zbora g. ravnatelj Lilek, imenom krajevne organizacije JDS v Celju g. Prekoršek, ki izroča zboru pozdrave prvega velikega erga-nizatoria narodno-radikalne omladine g. dr. Žerjava in narodnega poslanca dr. Kukovca, ki sta službeno zadržana, shoda se udeležiti. Za narodno soci-jaino stranko pozdravlja shod g. Zorko Fakin iz Ljubljane, za celjske Slovence, kot hišni gospodar starosta g. Sernec in za napr. akademične organizacije akad. Drago Hočevar.
Brzojavno pozdravlja shod predsednik krajevne organizacije g. dr. Kalan, ki je službeno zadržan.
Po končanih pozdravnih govorih zaključi tovariš predsednik oficielni pozdravni del shoda z zahvalo vsem navzočim in s pozivom »Na svidenje jutri,, ker jutrišnji dan je delavni dan.«
Popoldne so je dijaštvo udeležilo sokolske prireditve v Laškem, kjer posebno tovariši iz Srbije in Hrvatske niso mogli prehvaliti eksaktnega izvajanja tako pri orodni telovadbi, kot tudi pri prostih vajah. Trboveljsko pevsko društvo je moralo na poziv občinstva vedno zopet in zopet zapeti naše prekrasne pesmi. Zvečer so se vsi udeleženci v najboljšem razpoloženju vrnili v Celje, da se odpočijejo za dan dela, ki jih je čakal.
(Dalje prlkedojlč.)
Jugoslavija.
Delo ministrskega sveta.
Ldu. Belgrad. 4. septembra. V današnji seji ministrskega 3veta s° poleg drugega sklenili: 1.) Otvori *e nov kredit v znesku 15 milijonov kron za izplačevanje draginjskih doklad Invalidom; 2.) za člana i operacijske komisij e v Parizu se imenuje Mat® ' * kovič, za njegovega namestnika pa dr. Korporič; 3) arhiv bivšega avstro-ogrskega guvernerja v Belgradufse izroči ministrstvu za pravosodje. Kjer ga ima pregledati posebna komisija, v kateri so razven ministra za pravosodje tudi čian državnega sveta Živa-novič, član kasacijskega sodišča Pra-tanovič, vseučiliški profesor Juvanovič in sekcijski načelnik v ministrstvu za notranje stvari Lažič; 4) sprejme se predlog finančnega ministra, da se do nadaljne naredbe ustavi plačevanje davka na vino v Hrvatski.
Odgovor političnim preganjance«* in goriškim beguncem.
Ldu. Ljubljana, 5.septembra. Deželna viada za Slovenijo je prejela od ministrstva za zunanje stvari nastopno poročilo naše mirovne delegacije v Parizu: 1.) Prijave goriških beguncev se niso mogle vzeti v poštev, ker je mirovna konferenca načelno sklenila, da Imajo pravico, zahtevati od Avstrije odškodnino samo grlpad-niki zaveznfh in pridruženih držav, ki ao se vojskovale. Tedaj imajo pri nas to pravico le podaniki Srbije in Cr«*
Poizvedovanja soiic tatorja niso mogla dognati ničesar, čeprav so se poznali sledovi na vrtu pred pisarno. Tudi 0 vlomu obveščena žandarmerlja ni mogl* izslediti vlomilcev.
Porcijunkulo sem praznoval pn sv. Trojici, pri svojem prijatelju zdravniku dr. Wetx!u. Opazovala sva rimsko procesijo, ki jo tako lepo opisuje dr. Kraigher v neki črtici v Slovanu. Ni bilo tistega običajnega živahnega življenja kakor sicer; na obrazih žensk se je poznala skrb radi vojske in tug* radi vpoklica toliko dragih svojcev-
K Trojici sem v tistih žalostnih dneh rad zahajal. Koncem julija je kaj ponehal tisti navidezni mir, ki je b« nastopil z odhodom mobilizirance?; zlobni vplivi so začeli ščuvati prot* narodnomislečim prebivalcem Sk>' venskih goric. Generalni štab je b»* nemški Volksrat v Mariboru, šefa st* mu bila pastor Mahnert in odvetni* dr. Mravljak. Sestavljena je bila pr*?' cata črna lista zavednih Slovencev ob vernem sodelovanju raariborskeg* okrajnega glavarja dr. Weissa in pWJ' skega dr. Netoliczke.	.
Ce sva se s soltcitatorjem vračal*
gore, nikakor pa ne oni iz bivše Avstro-ogrske monarhije- 2.) Kar se tiče odškodnina za politična preganjanja, ie nr?>a delegacija od tozadevne komisije zahtevala, da se pravica do odškodnine prizna tudi pripadnikom bivše Avstro-Ogrske monarhije in to tembolj, ker so avstrijski podaniki imeli to Pravico že na podlagi dotičnega avstrijskega zakona. V tem oziru omejuje pogodba z Avstrijo pravico do odškodnino samo za one, ki pripadajo »aveznim ali pridruženim državam, to Pa samo v slučaju, ako so bili s preganjanjem oškodovani. Ureditev teh vprašanj, ki se tičejo pripadnikov bivše Avstro-Ogrske monarhije, je prepuščena državam, katerim pripadajo sedaj.
p Podpredsednik dež. vlade dr. Žerjav v Mariboru. Ldu. Maribor, 5, sept. Danes dopoldne ob 9. je prispel v Maribor podpredsednik deželne vlade za Slovenijo g. dr. Gregor Žerjav. Na kolodvoru so ga sprejeli v imenu mesta vladni komisar dr. Pfeifer, v imenu r-krajnega glavarstva dr. Mulaček in v imenu državne policije komisar dr. Senekovič. Pozdravila sta ga tudi državni poslanec prof. Voglar In g. dr. Upold. Ob pol 11. 8® je podpredsednik dr. Žerjav pripeljal z vladnim komisarjem dr. Pfeiferjem v avtomobilu na magistrat, kjer ®e je takcj nato pričel sprejem po sle-decem redu: referenti mestnih uradoy zavodovf postajenačelnikov in za- j Repnikov okrajnega glavarstva. Na-5% je bil sprejet tudi državni prav-dnik dr. Graselli, kakor tudi zastopniki raznih drugih uradov in korpo. racij. Popoldne se je podpredsednik 8- dr. žerjav peljal v spremstvu vladnega komisarja dr. Pfe.fer,a v Fale, da se osebno prepriča o sedanjem Položaju tamošnje elektrarne.
p Protest Radgone proti pri-^lopitvl k Nemški Avstriji. Ljub-{lanski dopisni urad deželne vlade za ftoverdjo je prejel nastopno brzo-LVdeo proti priklopitvi Radgone Nem-
Avstriji: Priklopltve Radgone k Nemški Avstriji ne moremo in ne bomo nikdar in pod nobenim pogojem pripustili. Ves narod, uradniki, trgovci, obrtniki in kmetje ne morejo razumeti, da pangerman Kamniker več velja, kakor vse naše jugoslovanske legije. Na ljubo entente smo ostaviii veliko mesto Celovec, malega mesta Radgone pa ne bomo ostaviii jn »aje prej zažgemo vse mesto, kakor da ga pustimo. Nemški meščani ze danes hodijo vpraševat vladnega tajnika Klobčiča, pod katerimi pogoji bi dosegli jugoslovansko državljanstvo, ker ostane Rzdgona ped Nemško Avstrijo gnezdo beračev in tiho tapcev. Prosimo napeti vse sile, da 8e v zadnjem momentu ne uresničijo
^p————————
Pozno proti večeru domov, so leteli nama kamni; psovke in zasramovanje so bile na dnevnem redu: v vsaki gostilni so bili nastavljeni izzivačl pripravljeni začeti krvav prepir in govorilo se je očitno, da je sedaj v vojski vse dovoljeno in da bodo Slovence,
, . „na8 ,men°vali samo Srbe, kar poklali.	'	1
Z dr. Weixlom sva se peljala dne 3. avgusta v Maribor. Gnala naju je radovednost, videti tamkajšnje življenje. In imela sva kaj gledati. Po Tegett-hofovi ulici, Burggasse in bližini se je Podila mešana množica vojakov in ^tvilistov, pijana, razburjena, besna, Iahatlsirana. Z avskultantom dr. Rusom sva hodila gor in del opazujoč to vrenje. Naenkrat hrup: die Serben-hunde, množica se zažene v smeri Pr?ti Dravi, valovi semintja, se razburja, JfrtČi, žvižga, vpije »Hh igt sle auf.« '-»paziti ni mogoče ničesar. Ves bled Jhe potegne dr. Rus stran: idiva, idiva, tukaj ni varno. V tistih zbesnelih časih ** skoro nihče ni upal izreči javno 8»oven8ke besede, inteligenca že zaradi }®8a ne, ker je prišla prej ali slej pod *'luč, kajti nemški Volksrat se je ravnal P® geslu: Vdari pastirja in razkropile »e bodo ovce.
(Dalje prih.)
sanje največjih sovražnikov entente, to so nemško avstrijski uradniki in vse^emška svojst, kf je plačana iz Berlina in Dunaja. Z izgubo Radgone je gospodarsko izgubljeno celo Prekmurje. V Radgoni se stekajo vse ceste Iz Prekmurja, to je od stoletij naravno tržišče Prekmurja in desnega murskega polja ter je edino potom Radgone vezano Prekmurje po dveh mostih v ostalo Jugoslavijo. Druge zveze Prekmurja radi terenskih težkeč in vsakoletnih rednih poplav Mure ni mogoče najti. Ako izbruhne v nekaj dneh v radgonskem okraju med prebivalstvom revolucija in pogromi, je za to odgovorna ententa. Preden definitivno kaj odločim, naj se pošlje sem eno misijo, da se na licu mesta prepriča o situaciji. Radgona tvori z ostalim Jugoslaviji prisojenim teritorijem na levem In desnem bregu Mure neločllivo gospodarsko enoto, katero neločljivo veže medsebojno elektrarna, pošta, davčni urad, sodišče, glavarstvo, železnica in skupna deželna bolnica, ki služi predvsem našemu narodu. Zahtevamo brezpogojno, da se Radgona ne izprazni in da se s tem povod za novo pogajanje. Vladni tajnik Klobčič, županstvo občine Žetlnci, Dedoncf, Ženkovci, Slov. Gorica, Po-trna, Stara Nova Ves, Plitvica, Plit-viški vrh, Lumanoše, Nasova, Lečane, Gornja Radgona, gospodarska zadruga za Prekmurje, Murskopolje in Slov. Gorice v Radgoni, Posojilnica Gornja Radgona, čitalnica Radgona, Bralno društvo Gornja Radgona, Narodna Obrana Radgona, telovadno društvo Sokol Radgona, Tiskovna zadruga Radgona, Uredništvo Murske straže Radgona, Okrajni zastop Gornja Radgona, telovadno društvo Orel Gornja Radgona, Pevsko društvo Zora Gornja Radgona, Izobraževalni klub Gornja Radgona, Zveza slovenskih trgovcev Radgona, Kmetijsko društvo Radgona, Konjerejska zadruga v Gornji Radgoni, Društvo zasebnih uradnikov Gornja Rrdgona, Zveza državnih uradnikov v Radgoni. Obrtna zadruga Gornja Radgona, Živinorejska zadruga v Gornji Radgoni, Vinorejska zadruga, Narodni sosvet za Prekmurje v imenu 120 000 Prekmurcev, Gospodarska zadruga v Murski Soboti, Gospodarska zadruga v Cankavi, Aprovizacijski konzorcij Radgona, Ljudska knjižnica Radgona.
p Priprave za občinske volitve. Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo občinam, da izdelajo volilne imenike po alfabetskem redu.
p Exce8ar Karl ostane v Švici. Ldu Bern, 3. sept, (Čtu) Švicarski listi dementirajo na podlagi izjave od pristojne strani poročilo pariškega »Jour-nata«, po katerem namerava bivši cesar Karl zapustiti Švico.
p Nikake združitve Nemčije z Nemško Avstrijo, Ldu Lyon, 5. septembra. (Brez.) Vrhovni svet je včeraj pozval Nemčijo, naj se odreče vsaki združitvi z Avstrijo in naj vsled tega spremeni svojo ustayo. Ako nemška narodna skupščina v Veimarju ne iz-premeni v tem zmlslu ustave tekom 15 dni, nastopi ententa vojaško..
p Avstrijska špljonaža v Crnl gori. Sarajevo, 4. sept. Tukajšnja okrožna sodnija je prejela od preiskovalnega sodnika v Kolašlnu (Crna gora) prošnjo, naj zasliši sedanjega ravnatelja sarajevske policije, Miloša Leskovca, ki je bil za časa avstrijske okupacije v Kolašinu avstrijski civilni komisar in je kot tak načeloval plačani, tajno organizirani družbi, ki je Imela nalogo, špijonirati za Avstrijo.
d"i,g°8P0die 80 V Službi pri policiji. Kakor se vidi, bi bilo tudi v Bosni čiščenje neobhodno potrebno.)
p Cadorna vpokojen. Ldu. Rim,
2.	sept, Posebna Izdaja vojaškega uradnega Usta objavlja vpekojitev raznih italijanskih generalov, med temi se nahajajo bivši generalisimus general Cadorna kakor tudi njegov namestnik general Porro.
p Romunska zmaga v Besarabiji. Ldu Bukarešta, 4. sept. (Čtu) Romunski dopisni urad poroča: Zmagovalni pohod romunske armade ob besarabski fronti se nadaljuje. Ponoči
so boljševiki napadli romunsko fronto v koncentričnem navalu, pa so bili odbiti. Ker so se rdeči gardisti branili jako trdovratno, jih ni bilo mnogo ujetih.
p Germanofili v Romuniji se gibljejo. Ldu. Pariz 4. sept. (čtu) Ministrski predsednik Bratlanu bo odstopil. Nemcem prijazna stranka v Romuniji je, kakor kaže, dobila premoč. Dogodki v Romuniji so naredili najmučnejši vtis v francoskih diplomatskih krogih. Vzrok temu, da Romunija ni podpisala mfrovne pogodbe z Avstrijo, tiči v tem, ker vsebuje pogodba klavzule o varstvu manjšin, dodane na izrecno željo Amerike. Romunija protestira tudi proti vsem pogojem, ki jih vsebuje pogodba z Avstrijo, in ki se nanašajo na trgovinske pogodbe in železniške tarife; v teh vprašanjih hoče imeti Romunij-; absolutno prosto roko.
Razna poročila.
Jadransko vprašanje.
r Trst, 3. sept. „L’Era Nuova“ poroča iz Pariza z dne 2. t. m.: V krogih mirovne konference se širi vest, da sta se Tittoni in Lloyd George glede jadranskega vprašanja zedinila v tem smislu, da bosta predložila in priporočila Wi?sonu med Italijo, Francijo in Anglijo, kot člani londonskega pakta, sporazumno sklenjeni dogovor. Temelj tega dogovora tvori kompromis, čigar podrobnosti se skrbno prikrivajo, da se ne izzove pred časom javno razpravljanje o tem predmetu. Malo nade da je, da bi bil WiIson pripravljen, izprcmenitl svoje nazi-ranje, ki je vsekakor naklonjeno jugoslovanskim težnjam. — Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo obsega vsa narodnostna in teritorijalna vprašanja, izvzemši jadransko vprašanje. Kar se tiče narodnostnih manjšin na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, jim zagotavlja pogodba prostosti v narodnostnem in verskem pogledu, kakor tudi vporabo lastnega jezika V občevanju z oblastmi. Naravno pa je, da je v primeru, ako bi se sprejel kompromis v jadranskem vprašanju, bile garancije glede pouka v maternem jeziku, v verskem pogledu in glede občevanja z oblastmi obojestransko veljavne, namreč v isti meri za prebivalstvo italijanske narodnosti, prebivajoče na ozemlju, priznanem Jugoslaviji, kakor tudi za prebivalstvo jugoslovanske narodnosti, živeče na ozemlju, prisojenem Italiji.
Mirovni pogoji za Avstrijo v dunajskem parlamentu.
r Ldu. Dunaj, 3. sept. (čtu.) »W!’ener Allgemeine Zeitung* poroča: V parlamentu se je danes zbrala večina krščansko- socijalnih, velenemških >n socijaino-demokratičnih poslancev in so živahno obravnavali končne mirovne pogoje. Zlasti gospodarski pogoji »o bili predmet splošnih diskusij. Mnenja poslancev so bila precej e-notna in nagiašali so, da so olajšave zelo majhne in da bo treba napeti vse sile, da se država ohrani pred poiomom. Kar se tiče večine, ki je potrebna v plenumu narodne skupščine, da se dobi pooblastilo za podpis mirovne pogodbe, njeno natančno Število še ni gotovo. Brez dvoma je, da bodo Velenemcl glasovali proti in da se bodo krščansko-socijalni tirolski poslanci odstranili pri glasovanju.
Nove bolgarske meje.
r Ldu. L y o n, 5. sept. (Brezžično.) Vrhovni svet mirovne konference se je, kakor poroča »Petit Journal", včeraj bavil z južnimi mejami Bolgarske, ni pa še končnoveljavno rešil tega vprašanja, „Petlt Parislen" pa piše, da je vrhovni svet včeraj že določil bolgarske meje. „Exelsior“ pravi, da je rešitev vprašanja Tracije precej napredovala in da bodo bolgarpke meje iste, kakor pred balkansko vojno 1.1913. Vprašanje trgovskega izhodišča na Egejsko morje uredi posebna določba, katero se v smtBlu klavzule mirovne pogodbe Bolgarija obveže že v naprej, da jo sprejme. „Echo de
Pariš" poroča tudi, da se je vrhovni svet bavll z določitvijo južnih bolgarskih mej in da bodo zveze z morjem le trgovskega značaja.
Razpad boljševlšfce armade, r LDU. Berlin, 2. septembra. (ČTU.) „Vor.wa ts* doznava Iz Ko-danjs: Tukajšnji ofic aini tiskovni urad »poroča, da je začela na boljševiško-litavski fronti boijševiška armada razpadati. Boljševiki so bili obkoljeni in so ponudili litavski armadi mir. Li-tavska vojska prodira proti staremu glavnemu mestu Vilni in se bliža poljski meji.
Ameriško zračno brodovje. r LDU. Haag, 3. septembra. (ČTU.) V Parizu se snuje ameriško zračno brodovje, ki se bo pod imenom »Ko-sciimko« podalo na Poljsko, da podpira poljske čete v bojih proti bolj-ževlkom.
evne
VfMltt
s* v v	c-
dn Zemljišča — šolam. Učiteljstvo je začela akcilo, da dobijo ob priliki agrarne reforme primerna zemljišča tudi šole oziroma nčiteiji sami. Časopisje to akcijo simpatično podpira.
dn Oddelek za umetnost se
ustanovi v prosvetnem ministrstvu v Belgradu. Načelnik bo menda Iva Vojnovič, v odboru pa med drugim? Branislav Nušič.
dn Fakulteta za gospodarstvo In gozdarstvo. »Narodne novine* priobčujejo regentov ukaz, s katerim se ustanavlja na zagrebškem vseučilišču fakulteto za gospodarstvo in gozdarstvo.
dn Delegacljsko zborovanje »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani" se vrši v soboto dne 6. septembra 1.1. ob pol 9. uri dopoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o snovanju enotne učiteliske organizacije kraljestva SHS in „Naše šolstvo v zasedenem ozemlju". Poročevalec A. Mervič, nadučitelj, Povirje pri Sežani.
dn Stanovanjska beda. Vedno se slišijo brezštevilne pritožbe po časopisju, kakor tudi med ljudstvom, osobito po mestih, glede pomanjkanja stanovanj. Mnogo iz Nemčije in Italije izgnanih slovenskih družin, mora že cele mesece stanovati po smrdečih železniških vozovih, ker jim vlada ne more preskrbeti stanovanj. Ali bi se temu ne dalo vsaj deloma na ta način pomagati, da bi se te družine poslale po deželi in se jim tam odkazala prazna stanovanja, katerih je slcoraj v vsaki občini nekaj na razpolago? Hodil sem pretečeni teden po Gorenjskem in sem samo med potjo od Radovljice do Begunj videl tri popolnoma prazne hiše, ki so lastnina ino-zemcev, največ Italijanov. Tudi v Begunjah mi je pravil ugleden mož, da je kakih pet hiš in vil popolnoma praznih, katerih lastniki so večinoma tudi inozemci. Zakaj bi se ta in še druga prazna stanovanja ne zasegla in se v nje naselilo družine, katere so skoraj brez vsake strehe. To vprašanje naj vzamejo kompetentne oblasti resno v pretres, kajti zima se bliža.
dn Na članek ,.Knj poreče vlada k temu“ v Jugoslaviji z dne
3.	septembra 1.1. štev. 213 pošiljam u-govor in Vas prosim, da ga v Vašem c. listu objavite. Po razsulu Avstrije nas je Šlo nekoliko orožnikov, posebno starejših na dopust, ker smo ga tekom 5 letne vojske zaslužili in bili potrebni. Od teh nas je šlo nekaj že v pokoj. Ako smo se na dopustu poprijeli raznih obrtov in agentur — o verižnlštvu mi ni ničesar znanega — smo to storili iz strahu pred bodočnostjo, kako bomo živeli, kajti po na-redbi celokupnega orožništva se nam je zagotovila tako sijajna pokojnina, da ista močnemu kadilcu ne zadostuje za tobak na leto. Kje je pak drugo za se in družino, zato bode morda pisec sam skrbel?
dn Na naslov vojne cenzure v Mariboru. Odkar je otvorjen poštni promet z Ameriko, prihaja od izšel-
jencev na tisoče pisem v domovino. Brezdvomno ima cenzura vsled tega ogromno posla, vsekakor pa bi bila pri odpiranju in zapiranju pisem večja pazljivost na mestu. Pogosto se zgodi, da dobi ena oseba pismo drugega naslovljenca in obratno, kar seveda ni ne temu ne onemu po volji, posebno še, če gre za važne stvari. Ker pa iz vsebine ni razvidno ne ime, ne bivališče naslovnikovo, pisma ni mogoče odposlati na namenjen naslov. Pa to še ni vse. N?š človek se je že nekdaj posluževal pisem za odpošiljanje manjših zneskov — kar sicer ni dovoljeno, ali je vendar razumljivo, ker ponekod tudi na sto kilometrov razdalje ni denarnega zavoda, ki bi mu izmenjal denar. Verjetno in naravnost brez dvojbe je, da se ljudje pri današnjih prometnih razmerah tega poslužujejo tem raje, ker bi jih sicer vožnja in prehrana stala trikrat toliko, kot znaša svota, za katero gre. Raz-ven teh — pravzaprav nedovoljenih — pošiljk so pa še druge vrednostne pošiljatve, ki se jih ne more drugače odpraviti, kot samo o poštnih n. pr. menice, ki druge vrednostne papirje. Ker se vsled nepazljivosti pri odpiranju in zapiranju posebno zadnje omenjenih pisem lahko zgodi velika škoda opošlljatelju in naslovniku, je v takih slučajih potrebna največja pazljivost in op-eznost, da se ne po-nove slučaji, ki bi na Interesente upli-vali jako nepovoljno in še bolj pa na naše izseljence, ki se vračajo v domovino. Pričakujemo, da se bo temu posvetilo čim največ pažnje in nad zorstva.
dn Onim, ki imajo svojce v Ameriki. Vsi, ki imate svojce v Ameriki, obvestite jih da naj ne kupujejo kron v Ameriki, kadar se vračajo, ampak naj prinesejo amerikanske dolarje s sabo, ker si pri tem še več kot polovico svojega denarja prihranijo. V Ameriki velja 100 K od 4—8 dolarjev, tu pa se dobi 48 —52 za 1 dolar. Ta pojasnila nam je dal g. Josip Sitar, amerikanski trgovec, sedaj v Toplicah (Dolenjsko.)
dn Poštni promet Po cdloku ministrstra za pošto in brzojavod3I. avgusta t. i. štev. 18830 je pisemski promet med kraljevino SHS in Nemčijo v istem obsegu kakor z Nemško Avstrijo po mednarodnih, nanovo določenih pristojbinah zopet otvorjen. Kurz 1:3 na primer: dopisnice prejšnja pristojbina 10 v, sedanja 30. v. Pismo prejšnja pristojbina 25. v. sedaj 75 v. Itd.
dn Pri I. konjski dirki na Bledu, bodo stave (totalizator) uradno in dovoljene.
dn Služba pravno administrativnega uradnika VIII. čin. razreda je razpisana pri gozdarskem oddelku deželne vlade. Prošnje je vložiti do 22. t: ra. Natančnejše pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu.
Dijaški transport v Prago se vsled raznih ovir še ni sestavil. Vsak, ki se hoče udeležiti — tudi oni, kateri se še ni javil — naj nemudoma pošlje 40 K kot zalogo za potni Ust in izvoznico za živila, obenem jasno in obvezno prijavo: ime, poklic ozir. kaj študira, cilj vožnje in eventuelno prošnjo na obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani s priloženim ubožnim spričevalom za polovični vozni listek na Dunaj. V prošnji za izvoznico naj se navede količina in teža živil (max. 20 kg.) Izvoznic za tobak se ne preskrbuje. Prijave sprejema do 10. t. m. gč, Milena Pirčeva v Ljubljani, Cigaletova ul. 1. Do sedaj se je prijavilo 29 oseb; ako torej vsak ugodi gornjim zahtevam, bo mogoče opremiti transport 15. t. m. Dan in ura odhoda se objavi 12. t. m. v časnikih. G. Z. in
Slušatelji
tehničnih in rudarskih visokih šol, ki reflektujejo. na državne ustanove, se pozivajo, da predlože svoje tozadevne prošnje, opremljene z zadnjimi študijskimi spričevali, krstnim listom, domovnico in ubožnim spričevalom, najkasneje do 15. septembrp 1919 na naslov »Upravna komisija tehniško-visokošolsklh fondov v Ljubljani, Turjaški trg št. 1/11".
dn Družba sv. Cir. in Met. je
razposlala podružnicam, delegatom, pokroviteljem, C. M. kamnarjam, ter zastopnikom pokroviteljntn tiskovine za 30. veliko skupščino, ki se vrši v Ljubljani, dne 14. septembra v veliki dvorani Narodnega doma. Upravičencem iz zasedenega ozemlja se je poslalo tiskovine le onim, ki se nahajajo v nezasedenem ozemlju in kojih naslovi so C. M. pisarni znani. Vsi oni, ki so upravičeni prejeti tiskovine, pa jih niso prejeli, naj jih urgirajo v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.)
dn Vpisovanje na trgovski šoli v Novemestu se vrši 14 in 15- sept.
I.1. v novi gimnaziji. Natančneje glej inserat!
dn Sneg je zapadel vrhove Ojstrice in Raduhe 31. avgusta.
dn Železnica Grobefno — Rogaška Slatina, ki je last inozemske družbe, je dana pod sekvester. Kot sekvester fungfra gosp. Luce Treo v Ljubljani.
dn Poziv. Dne 31, avgusta 1919 je vrgla neka oseba iz vlaka št. 502, ki pelje iz ZIdanegamosta proti Zagrebu med postajama Brežice in Dobova ob 15. ui 45 minut (3 h 45 minut popoldne) eno škatljo v kateri se je nahajalo mrt-o dete ženskega spola. Skatlja je biia iz lepenke, ter je imela na eni strani napis: „Vorsicht Bilder Absender Fritz M0’ler Fotograf Haile a/S. Alte Promenade I.“ Od naslova je bil en del odtrgan, poznalo se pa je še del naslova glaseč se: „An das
II,“ škatlja je bila zelo močno z klorom napojena, vsled česar se domneva, da je moralo v vozu zelo močno dišati. Vsak, katerem bi bilo v tej zadevi kaj znanega, ali pa je morda kaj sumljivega med vožnjo opazil, naj to koj objavi najbllžnji sodniji ali pa orož-nlštvu z ozirom na ta dopis. — Kr. okrajno sodišče Brežice, oddelek III.
dn Prodaja mravljične kisline kot kisova kislina. Trgovska in o-brtniška zbornica v Ljubljani opozarja trgovske kroge in druge interesente, da se v zadnjem času prodajajo v Slovenijf, posebno v Mariborskem političnim okraju, velike množine čiste ali pa mešane mravljične kisline za kisovo kislino, dasi je mravljična kislina strupena in zelo nevarna ljudskemu zdravju, Posebno se peča s prodajo kisove kisline, mešane z mravljično ki3lino, neka tvrdka v Zagrebu, ki razpečava tako blago v sodih kosmate teže 160 do 220 kg. Trgovske kroge opozarjamo, da naj bodo previdni pri nakupu in prodaji kis. kisline, ker so posledice ob prodaji mravljične kisline za kisovo kislino težke in se prodajalci strogo kaznujejo.
dn Griža (dizenterija) nastopa kakor že v zadnjih letih tudi letos zopet precej pogosto. Povzročajo jo bacili griže, ki s hrano pridejo v črevo in tam povzročajo vnetja, je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečine spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni, izloča se z odpadki, in se drži vsega, kar se ž njimi neposredno ali posredno onesnaži (roke, perilo, posode, stranišča.) Muhe, ki oblezcjo izločke, prenašajo bolezenske kali tudi na je3tvino. Po umazanih prstih, žlicah itd. in po jestvinah pridejo te kali v prebavilne organe zdravega in povzročajo tako obolenje. Po zraku se bolezen ue prenaša. Vsaka nečednost v prebaviinih organih pospešuje okužbo. Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: 1) Varujmo se vseh težko prebavnih jedi, pred vsem onih, ki so morda onesnažene; ne uživajmo nelupljenega sadja, ne kumar, ne solate. Ne pijmo surovega mleka. V obče uživajmo le kuhane jedi. 2) Na straniščih paziti je na največjo snago, po možnosti uporab; ljati je le domače stranišče. 3) Oana-«x° 81 rolce P° V3aki uporabi stranišča in pred vsakim kosilom ozir. Ih P Pr! »umljivih znakih (bole-
ivtL« V “}*u* bUuvanje, driska) po-prašat! je takoj zdravnika.
1 Stanovanjska beda v Ljubljani. Poletje mineva, hladna jesen nastopa, zima bo prej tu nego si mislimo, pereče stanovanjsko vprašanje pa zaman čaka rešitve. Zdi se, da je na merodajnih mestih vse premalo volje in odločnosti, da bi se slini bedi odpomoglo pred zimo. Vse gre veliko prepočasi. Ali naj stotine rodbin zmrzujejo in životarijo po železniških vozovih še dolgo tja v zimo in preko nje? — O tem bodo govorili brez-stanovanjci na javnem shodu v Mestnem domu dne 12. sept. ob pol 20. uri.
1 Nogometna tekma Slovan— Rapld. V nedeljo, 7. t. ra. ob 15. url se igra na prostoru S. K. Ilirije pred drž. kolodvorom nogometna tekma med novoustanovljenim S. K. Slovan in S. K. Rapld, Maribor.
1 Ljub. garnizijska godba. V nedeljo, 7. t. m. ob pol 12. uri promenadni koncert v Zvezdi, v pondeljek, 8. t. m. pa v prostorih hotela »Belle-vue« koncert z orkestrom na lok. Začetek ob pol 16. uri.
1 Orkestralna vaja učlteljlšč-nlkov se vrši v soboto, dne 6 t. m. točno ob 5 uri pop. v glasbeni sobi učiteljišča. Rridite vsii
1 Vpisovanje v II.—IV. letnik moškega in ženskega učiteljišča se vrši vsled odredbe Višjega šoiskega sveta šele v pondeljek, dne 22. septembra od 10. do 12. ure. Za obe vadnici pa velja prej določeni čas vpisovanja (t. j. 12. septembra).
Ravnateljstvo.
1 Vsem Ljubljančanom in Ljubljančankam pošiljamo iskrene pozdrave telefonisti 47. pešpolka v Truš-njah pri Velikovcu. Des. Vrhovnik iz Vodmata, des. Tušar iz Idrije, des Novak, strelec Muren, Gatej, Kodrič iz Bjelovara.
1 Svarilo pred nakupom komatov! V noči od 4 in 5. septembra sta bila ukradena v hlevu kmetijske družbe 2 lahki komata z vso konjsko opremo. Pred nakupom se svati, oziroma naj se takoj ovadi prodajalca.
I Koncert v Narodnem domu. Vsak večer svira salonski orkester. Vstop prost.
1 Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Meinl gg. trgovce in inserente.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
V soboto, dne 6. septembra ob y28 urizveč, »Dnevi našega življenja«. Izven abonementa.
V nedeljo, dne J. septembra ob V28 urizveč. »Oče«. Izv. abonementa.
V ponedeljek, dne 8 septembra ob ‘/28 url zvečer »Favn«. Izven abonementa.
V torek, dne 9. sept. Zaprto.
Zadnje
Izvirna telefonska in brzojavna poročila .Jugoslaviji*.
Pogajanja v Belgradu.
Belgrad, 5. septembra. Pravda prinaša sledeče: Na poziv minisir-skega predsednika Davidovlča je poslal Narodni klub svoje pogoje pismeno in je ministrski svet o njih razpravljal. Nervoznost v poslaniških krogih se je zmanjšala. Med radikalnimi poslanci se opaža mnogo več mirnega tona. Trdi se, da so kandidati narodnega kluba za ministrska mesta: dr. Lorkovič, dr. Š irmin, dr, Polič. Pogajanja z narodnim klubom so potekla mnogo mirneje, nego se je mislilo. V poslaniških krogih se tudi trdi, da bo Pribičevič izstopi! iz vlade In da bo ministrski predsednik dr. Edo Lukinič ali dr. Josip Srao-diaka. Ker so pogajanja z Narodnim klubom že pri kraju in z radikalci potekajo ugodno, je ministrski svet včeraj reševal situacijo. Prisotni niso bili: Marinkovič, Korač, Kristan, Pribičevič in Hadčfč G. Bukšek meni, da za socljatiste ni razloga ostati v
kabinetu, ako bi prišli radikalci v vlado. Z radikalci je sporazumljenje, izvzeraši glede vnanjega ministrstva, v vseh vprašanjih doseženo. Protič je v tem vprašanju intransitienien in demokrati se nočejo udati. Narodni klub je po obojestranskem principijelnem soglasju stavil konkretne zahteve: Narodni klub zahteva zase mesto ban* na Hrvaškem in poverjenika mest* za zdravništvo in finance. Ker je sp o* razumljenje v teh vprašanjih odvisno od g. Priblčeviča, sta se včeraj g-Davidovič in Timofejič z Pribičeviče® pogajala. Baje hoče Pribičevič odstopiti, da se bo moglo ugoditi zahteva® Narodnega kluba, Nato je imel demokratski klub sejo In po tej so zopet konferali Davidovič, Laglnja In Protič Težišče krize leži danes v odločitvi Protiča. Ce popusti v vprašanju vnanjega ministrstva bodo pogajanja zopet otežkočana.
K tem poročilu »Pravde" pBe korespondent „Hrvafa", da 30 imen* kandidatov narodnega kluba za ministrska mesta napačna, ker narodni klub še sploh ni razoravljal o te® vprašanju.
Zastopniki „Tež*kov“ v Belgradu*
Belgrad, 5 septembra. Včeraj je bilo sprejeto v Belgradu, pri mini-nistru za agrarno reformo, dr. Poljaku odposlanstvo zastopnikov organizacij« »Težakov"' za Bosno In Hercegovino* kateremu je izročilo memorandum de-signiranim z zahtevami »Težakov". Ko jim je dr. Poljak razložil sedanje stanj« v Izvedbi agrarne reforme, je bilo zastopstvo zadovoljeno in se je pod*'0 polno upanja k regentu Aleksandiu, kjer je.bilo sprejeto v avdljencJ. Pozneje so se podali zastopniki k Stefan Protiču, ki jih pa ni sprejel ljubeznjivo in je prišlo do prerekanj radi nekaterih zahtev. Vsled tega se je baje vnel oster konflikt med Protičem in poslancem iz Bosne, dr. Nježičem.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada. PodftljSnnt rok za sprejem nem.-
Avstrijske mirovne pogodbe.
Berlin, 5. septembra. (Dum KU. Brezžično.) Vrhovni svet Je podaljšal rok za sprejem ali odklonitev nemško-avstrijske mirovne pogodbe do 8. t. m.
Železniška stavka na Dunaju končana.
Maribor, 5. 3ept. Železnlšk* stavka na Dunaju je biia končan* danes ponoči. Danes vlaki zopet redno vozijo.
Tržaška luka na rapolago Čeho-slovaški.
Rim, 5. septembra. (Dun. Ku. Brezžično.) Italijanska vlada je dala del tržaške luke na razpolago Čeho-slovaški. Ta koncesija je začasna in služi zlasti za olajšavo izkrcanja in nastanitve 50.000 Cehoslovakov, ki se vrnejo Iz daljnega iztoka. Po Izkrcanju ta koncesija ne bo več veljavna.
Wilson zoper Italijanske zahteve
s*	po	Reki.
/r%. ^(ashington, 5. septembra. (Dku. Brezžično.) Predsednik Wilsofl je imel v m?stu Chio Ciiy govor, v katerem se je dotaknil tudi reškega vprašanja. Dejal je, da je Italija s svojo zahtevo po posesti tega mesta stavila mirovni konferenci predlog, ki nima ničnsar skupnega s predpogoji za zvezo narodov. Dasiravno se nahajajo tam samo rafresene italijanske naselbine, zahteva Italija zase neomejeno posest Reke, to pa očivldno samo iz strategtčnih in vojaških pomislekov, katerih bi se Italija z ozirom na zvezo narodov prav lahko iznebila.
Sprava med papežem In italijanskim kraljem.
Ldu. Chiasso, 5. sept. (ČTU) Kakor poroča „Stampa", so že uvedeni koraki za sprava med Vatikanom In Kvirfnalom.
Sokol v Trbovljah naznanja, d Jo preložil svojo prireditev na ne deljo 21. septembra.
Gospodarstvo.
g Zlato za živila. Ldu. Betlin,
3. sept. (Dku.) *Lokalanzeiger* poroča, da je baron Lerchner naprosil alilrane In asociirane vlade, naj dovolijo Izvoz 158 milijonov mark v zlatu za plačilo živil, oddanih Nemčiji.
g -Radišin teden- je donesel društvu »Hrvatskl RadiSa« v Zagrebu nad poldrug stotisoč kron.
e. Kongres bankirjev. Ldu Pariš,
4. seot. (Ctu) Prihodnje dni se skliče kongres bankirjev iz aliiranih in nevtralnih držav, da bo sklepal o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Glavna točka posvetovanja bo vprašanje valutne uravnave.
g Franki na Madžarskem. Madžarska vlada namerava uvesti na Madžarskem vrednoto frankov.
g Previsoka valuta. V Zagreb je došio več vagonov manufaklurnega blaga iz £>/ice. Zaradi neprimerno visoke švicarske valute, pa bi bilo blago v našem denarju tako drago, da se ga ni uoal noben trgovec kupiti.
g Važno za imetnike patentov, varstvenih znamk in vzorcev.
V poljski republiki se je rok, do ka-terega je treba, da imetniki patentov, varstvenih znamk in vzorcev v varstvo svojih pravic na Poljskem prijavijo pri patentnem uradu v Varšavi vse pred 7. februarjem 1919 pri patentnem uradu na Dunaju prijavljene patente, oziroma na teritoriju bivše Avstrije prijavljene'znamke in vzorce podaljšal do 7. novembra 1919.
g Pomanjkanje užlgallc »n uprava monopola. O pomanjkanju užigalic ter o visoki ceni istih, icnpor-tiranih iz tujine, se je že večkrat pisalo. Naj ml bo zato dovoljeno, da k zgorajšnjemu poglavju prinesem kot reminiscenco še en odlomek. Meseca prosinca je bilo objavljeno v ca Sopisih, da ustanovi g. K. A, Kregar na svojem posestvu, katerega je hotel preurediti v tovarniške prostore za izdelovanje užigalic. (Nekaj sveta je v ta namen celo dokupil.) Povabil je tudi par znanih trgovcev kot udeležbe. Med tem časom je pa že vodil POvaiania a tovarnami glede Izdelave najmodernejših specijalnth strojev. Po-
ga anja so imela ta uspeh, da je bila pripravljena neka nemška tovarna, ki Izdeluje glavne stroje za izdelavo uži-galic, zavezati se pismeno, da postavi celo tovarno v štirih mesecih kompletno in sicer bi stroje, katerih ne izdeluje sama, iste dobavila iz Švedske oz. Nemčije. Pogodbi je manjkal samo podpis. Za koncesijo je prosil že preje in vsakdo je mislil, da mu bodo 8Ji vsi merodajni faktorji na roko. Prošnjo za dovoljenje je nesel k deželni vladi v Ljubljani. Ti gospodje so pa že Imeli pomisleke, češ v Srbiji je na uzigaiiže monopol, pri nas bo najbrže tudi, čeprav takrat še ni bil vpeljan in svetovali so mu, naj se obrne na upravo monopola v Belgrad. Peljal se je tja — zaman, ker v Bel-gradu o tem ne marajo nič slišati. — Na razna prigovarjanja sta šla nato dva udeleženca nameravanega podjetja k upravi monopola. Načelnik g. Miloševič jih je prijazno sprejel, toda
je izjavil takoj, da o tem ni niti govora, ker hoče uprava monopola vse sama izdelovati. Na pripombo teh dveh gospodov, da v celi Sloveniji sploh Se ni nobene take tovarne, da je na Hrvatskem samo ena mala, ki ne more dosti producirati in je Še ta v židovskih rokah, v Srbiji pa od monopolne tovarne na TopČideru ne stoji kamen na kamnu, je g. Miloševič rekel, da bodo pa sami gradili, — Prosila sta, da naj se dovoli koncesija samo za deset iet, da bode ceno itak uprava monopola določila in da odpišejo vsako leto pet odst., tako da bi po desetih letih prevzela država tovarno samo za polovično ceno. Tudi o tem g. Miloševič ni hotel nič slišati. -Ker so pa bili z nakupom zemljišča in drugimi izdatki večji stroški, ki bi ostali nepokrit:, sta predlagala, da se izda koncesijo za deset let in se vsako leto odpiše deset odst., tako da prevzame država po desetih letih tovarno brezpiačno, samo da bi se v tem slučaju moralo ozirati pri vžigalicah na prodajno ceno; cena škatijicl je bila proračunjena na deset vinarjev. Pa g. Miloševič je tudi to odklonil, ker hočejo vse sami napraviti. Vstala sta sedaj in se poslovila, pripomnila pa še. da Če bodo tovarne za užlgalice delali tako kot savski most pri Belgadu, potem ne bodo imeli v desetih letih ne tovarne zastonj niti na drža/ne stroške postavijene.
g Nov kompenzacijski trgovski dogovor med Jugoslavijo in Nem, Avstrijo. Ldu. Belgrad 2. septembra. Sklenjen je nov kompenzacijski trg. dogovor z Nemško Avstrijo. Sedaj 3e takoj v okviru tega dogovora prične izvoz živil iz jugoslovanskih pokrajin v Nemško Avstrijo. Ena petina vrednosti odobrenega izvozi iz celokupne vsote, za katero na podlagi prvega dogovora ni bil izvršen uvoz blaga iz Nemške Avstrije, se mora plačati v zdravi valuti.
g Popravek. Dražia volne pri upravi veleposestva E. Festiliča v Čakovcu se vrši dne 9 septembra in ne 19. septembra, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Poslano.*
Gospodu
Jo s. Mauriču,
nadučitelju pri S/. Trojici v Slov. gor.
Z ozirom na Vaše „Poslano‘’ v 59. štev. „Straže“ opozoril sem Vas dne 8. p. m, da sem jaz dopisnik dopisa v 156 štev. .Jugoslavije’* in da me tožite, ker Vam sicer ne morem dokazati svojih trditev. Ker še tega do danes niste storili, Vas poživljam, da ostanete mož-beseda in pošljete obljubljenih 200 K slovenskim invalidom, in sicer potom upravništva „Ju-goslavije**.
Sv. Trojica v Slav. gor., dne 2. kimovca 1919.
Dr. B Welxl.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „ Zvezna tiskarna* v Ljubljani
Meblovsno sobo Išče o-
bitelj dveh oseb. Ponudba na upravo pod ,,Trst“. 1320
3 mladi akademiki iščejo mesečne sobe; gredo pa tudi v skupno stanovanje; po možnosti električno luč. — Ponudbe pod »Akademiki" na upravo lista. t 1321
»Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
tfurfuj• tlskovtr.a vseh vrst, kakor: časopise, Mige, brefrre, cenik*, lepak*, letak*, vsporede, tabele, račune, kuverte ln pisemski papir s firmo, vlsttk*, na-I slovnic*, računsk* saki/vik* Ir vsa v to stroko spadajoča del* okusno In cano.
'Džm.
„GA2>J£ GNEZDO".
Spisal Vlad. /Levstik• Jsdala Zvcjna tiskarna v /Jubljanl. j Cenabroš. 8 ){, vejano 10 J(. GA$jIS CUSSO je najlepia povest, kar jih ja I3ŠI0 zadnja leta.
Franjo Paar, Varaždin,
Hrzojav Paar Varaždin
Ustanovljeno god. 1912
Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov.
Lastni izdelki umetnega satja.
ŠOTA
za kurjavo, izolacjio, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno
F.&A.UHER
Ljubljana
Telgr: Uhersped.
Inter. Telefon 117.
Skladišče
v Ljubljani, ako mogoče v sredini mesta, se išče. Ponudbe pod »O.D.* na upravništvo »Jugoslavije*
Ovčjo volno
kupi
E. KOCBEK
KRANJ
| ter prosi ponudbe.
* Oznanila
Union-Propagande
Maribor odde’ek oglasne odprave
Vsem interesentom se priporoča edina slov. oblast.koncesijonirana »Posredovalnica za obrat z zemljišči*: nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila i. t. d.
K. Troha, Maribor, Tegethofova ul. 30.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
Narodni dom
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk.
Ivan in Ana Černe z Goriškega.
Izgubil se je pes
volčje pasme, ki sliši na ime »Rigo*. Pes je ve- j lik, dolge dlake, rujave ! barve ter po hrblu bolj | i črn. Izgubil se je v Lescah v sredo opoldan pri odhodu vlaka v Ljubljano. Kdor kaj ve o njem naj takoj proti dobri nagradi naznani na naslov: Franc Dolenc, trgovina z j lesom Stara Loka, pošta Škofja Loka.
Tupetnlk ln dekorater
M. ZOR
Blelveisova cesta poleg dež. vlade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
manufakturuega blaga: cefirja, tiskovine, parhenta, klota, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, črne ln bele svile, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Pevci in pevska društva — pozor!
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11 X15 cm)
| Št. 1. Davorin Jenko: Što čutiš, Srblne tužnl? Moški zbor.
1. II.
Ten.
1. 11. ; Bas.
Što ču - tiš, ču - tiš,
O-, k p—		
U t/ L —		Što ču - tiš,
Proda se po ceni 3 šivalne stroje, 2 pnevmatiki z žico za italijansko kolo In nad 100 in hlačevine, kje poizve se pri urarju sv. Florijana ulica 31.	J	318
Več tisoč različnih Praznih steklenic, večjo mno ,no praznih zabojev, praz-n,h sodo/ in praznih vreč
zamaškov odda tvrdka Josip Zidar, Ljubljana, Dunajska c 81.__________________1313
Pisalni stroj s cirilico, *eč stolov in miz in l konja proda ceno Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31.	1287
^ Kupi se: fjjjjj
Kupim ali vzamem v najem kavarno, kino, vstopim pa tudi kot kompanjon Pri vsakem dobrem podjetju. Ponudbe na uprav, poa »Ši-Eurno 31-.	1322
Knpl se stare, dobre, čeprav popravila potrebne gosli Ponudbe na Otona Hansei, Britof prf Kranju. 1821
fi~siu*w "a
Kleparski pomočniki se
spiejmejo proti dobri plači in s hrano v hiši pri Franju Dolžan, kralja Petra c. Celje.
Sprejme se kleparski vajenec. Remžgar in Smerkol, Karlovška cesta št. 4.	1323
Dobre krojaške pomoč-nike za možko in žensko delo sprejme proti dobri plači F. Potočnik, Šelenbur-gova ulica 6. Dela se samo 8 ur na dan. Vstop takoj.— Delo trajno.	1322
Učenca, poštenih stari-šev, ki Je dovršil vsaj jed to gimnazijo ali realko sprejme tvrdka z železnino in špecerijo, Kastelic Franc, Kan-dlja, Novo mesto. 1319
Krojaške pomočnike, ;udi one ki vzamejo delo na dom sprejme, s plačo l.razr. - Krojaška tvrdka K. Pučnik, Sodna ul. 3.	1317
Dva viničarja se sprejmeta. Schwab, trgovec v Ptuju.	1311
Uradnik, invalid, 27 let star, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, z večletno prakso kot mezdni računar, zmožen tudi knjigovodstva in koresp mdence, išče primerne službe pri kakem večjem Industrijskem ali trgovskem podjetju. Cenjene ponndbe na upravo slavije“.
Razno
Malo posest*o v bližini mesta Ptuja se vzame v najem- Naslov v upravništvu »Jugoslavije* v Ptuju. 1310
Učenca
poštenih starišev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
j St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor.
1 Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbene Matice* ln palni strok, dežel, sodišč«
Ljubljana, Kongresni trg St. 16
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. JOT
Vsakovrstne
šolske zvezke
izdeluje	v
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Zmerne cene!	Točna	postrežba!
Pisalni stroj
ADLER
skoro nov, se takoj proda.
Rudolf Zore & Komp, Ljubljana, Gled. ul. 7.
I
Kostanjev les m
v vsaki množini strojilna tovarna
Samsa & Co. v Ljubljani,
Marije Terezije cesta 2.
II m ■■ ■■ M	m	— ■ — ■ m« W
2 nadstropna velika stanovanjska hiša
v sredini mesta se takoj proda. Več se poizve pri »Jugoslaviji*.
JULIJ MEINL, UVOZ KAVE IN ČAJ/f/
LJUBLJANA
Fino francosko olje priinlsglma Vinski kis (lofeoladu in kaka« Sardine najboljše Trste Kond. mleko s sladkorje^
Fine desertno vino Malega
1 liter K 24*—
Rum — Čognae Likerji Marmelada
Keksi Riž
Kazpošjlja po celem kraljestvu od 5 kg
nagrej franko. - Cene nizke. - Na debelo popust. - Ceniki se sedaj ne razpošiljajo.
m
     ,
Izžel je 3—5 snopič ^Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS; poslovenil dr. J. Olonar; cena K 6-— in 6—9 snopič Iste knjižnice Vladimir Levstikovo ..GADJE GNEZDO*1 povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi brož. K 8-—,
------------- okusno	vezani K 10 —.
V založbi „Zvtzne tiskarne** so izšle izvirn..-pesnitve /v. Albrehta ..SLUTNJE" :nJanko Glaserja POHORSKE POTI*-. Cena ——= vsaki knjigi K 4‘—. ------ - — -
-------- ,	.	g	M	m	.	^	t	||M|	.
Velika zaloga raznobarvnega tu- in inozemskega modnega blaga. Najlepša izbira oblek lastnega izdelka po najnovejšem kroju, belih in barvanih srajc z in brez ovratnikov, samoveznic, športnih čepic itd. ter razno-  vrstnega manufakturnega blaga. -r
Prva kranjska razpošiljalna
Schwab & Bizjak
Ljubljana
Dvorni trg 3 — Pod Narodno kavarno.
Tetolizoter
(športni urad za stave)
pri I. konjski dirki na Bledu 7. sept* 1919 bo sprejemal na posamezne konje
stave po najmanj 10*— K.
Oni, ki stavijo na konja zmagovalca, dobe po odtegu režijskih stroškov vse stavljene vsote na stavne listke (tikete) porazdeljene in takoj izplačane.
Stava na posamezne konje izpodbuja zanimanje za njih lastnosti in zmožnosti in s tem se tudi širi zanimanje za konja in konjerejo.
Odhod ptfSebnega vlaka v nedeljo lz Ljubljane ob 8. uri 36 min. dopoldne. Znižana voznina.
Tourist Office Bled.
Ustanovljena leta 1831.	ČNA	ZAV-A T^OA/^ A T ,]^JTC A Ustanovljena leta 1831.
(Assicttrazioni Generali v Trstu)
Generalni zašlop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg— Sv. Petra cesta štev. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na. poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Družba je.izplačala za škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe znaša preko
550 milijonov kron.____________________•
Jmport.
£xport.
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 26.
Naznanilo
o začetku prvega šolskega leta 1919/20
na iuuazredni trgovski šoli * NOTMiosfl).
Vpisovanje na trgovski šoli se vrši dne 14. in 15. septembra t. 1. v novi gimnaziji.
Vpisnina znaša 20 kron, šolnina pa 30 kron na mesec.
V pripravljalni razred se bodo sprejeli brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj
13 let stari in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo.
V I. letnik se bodo sprejeli 1) brez vsakega izpita tisti učenci in učenke, ki so vsaj 14 let stari in so z ugodnim uspehom dokončali četrti razred kake srednje šole ali popolno meščansko oziroma osemrazredno ljudsko šolo. 2) tudi drugi vsaj
14 let stari učenci in učenke, ako napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja.
Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu.
izpiti za 1. letnik se vršijo 15. in 16. septembra. Redni poduk se letos začenja Šele 1. oktobra ob 8 uri zjutraj.
Trgdvski gremij v Novemmestu.
vseh vrst izdeluje V. S i m o n i č, Sv. Urban pri Ptuju.
ORECf
mke vrste in v vsak* množini kupuje vedno h plačuje najbolje irg. tirrr.;
j, KuMAn.,
^Udeležile se 7. septembra J919 50letnice vSlarodhe citatnicei( v Slamniku !
iPb 9 uri sprejem postov iti sprevod, dopoldne velika ljudska veselica.
Vabilu k občnemu zboru
Slov. gled. konzorcija v Ljubljani
kateri se bode vršil dne 19. septembra ob 6. uri popoldne v mestni posvetovalnici (Magistrat). Dnevni red: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo dlrektorija; 3. Eventualne dopolnilne volitve;
4.	Raznoterosti.
Večje podjetje išče proti takojšnem ustopu
samostojno voditeljico
za podružnico v Mariboru. Pogoji trgovska naobražba in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost ima starejša moč špecerijske stroke bivajoča v Mariboru. Ponudbe pod »Podružnica Maribor" na upravo.
Restavračija
BELLEVUE
na Šmarjetni gori pri Kranju
Sladkorju
jc treba manj ako so vporablja
„Cb»bo“ "g1
praženo, zmleto, mešano s pravo kavo. Originalni 63 kg zaboj, sortirano, okusno v 1/5, 1/10, 1/20 kg paketirano franko zaboj K 756'—. Poštna pošiljatev 13 kg sortirano franko K 200. — Odpošilja samo, ako se pošlje denar naprej ali po povzetju LANU & C* mp., Osijek.
Brzojavi: LANUCOMP.
pletenji Jeli
Če razpošljete $edje, zelenjetfc, i. t. d. robite K®Š«r«» te: P° dobite toRoj, tudi u nojueejib) množinel? u
u JtrniJču pri ptuju-51et>enij®» R« P® izdeluje tudi drugo v pletor$Rc streRc spe-doječo delo.	Zoljteuojte	ponudbe!