27. kongres Mednarodne zveze šol za socialno delo (IASSW) v
Amsterdamu (10.-15. julij 1994)
Poročilo z udeležbe
Slogan letošnjega kongresa, ki je ponovno
omogočil srečanje predstavnic in predstavni-
kov približno 450 šol za socialno delo z vsega
sveta, je bil Social Work Education: State of the
Art. Njegov namen je bila izmenjava izkušenj o
dogajanju na področju izobraževanja za social-
no delo na različnih šolah, v različnih sistemih
in kulturah. Delo je bilo organizirano večino-
ma v obliki delavnic, ki so imele raznorodno
mednarodno udeležbo tako tistih, ki so v krat-
kih referatih poročali o vsebini in metodah
dela, raziskovalnih dejavnostih in evaluacijskih
rezultatih, kot tistih, ki so bili v njih aktivno
udeleženi. Zaradi velikih razlik v teoriji in
praksi socialnega dela po svetu so bili tudi
prispevki posameznih poročevalk in poročeval-
cev močno različni tako po vsebini kot po
kvaliteti.
Vsebina konference je poskušala zaobjeti
vse dele učnih načrtov, ki so danes aktualni v
večini šol za socialno delo, pa tudi analize
sprememb v družbah, v katerih se šole nahaja-
jo. S tem mislim zlasti politične spremembe v
vzhodni in srednji Evropi, povečanje multi-
kulturalnosti v anglosaksonskem svetu, na-
raščajoči rasizem in nacionalizem v Zahodni
Evropi in dramatično povečanje števila begun-
cev po vsem svetu. Med nekatera novejša, še
neuveljavljena in ponekod še spregledana po-
dročja, s katerimi se ukvarjajo novi izobraže-
valni programi za socialno delo, sodijo: aids,
antidiskriminacija, rasizem in antirasizem,
medkulturna perspektiva, učenje na daljavo,
opogumljanje in opolnomočenje uporabnikov
in uporabnic, zasebne socialne službe, etnokul-
turna perspektiva, feminizem, spol, človekove
pravice in principi dobre prakse, begunci, in-
ternacionalizacija, mednarodne primerjalne
študije, domorodci, postmodernizem, spiritual-
nost, supervizija, paraprofesionalizem.
Predstavniki in predstavnice različnih šol so
se veliko ukvarjali z novimi metodami učenja
in koncepti na področju klasičnih tem v social-
nem delu: delo s starimi, ljudje s težavami pri
učenju, imigranti, ekološka perspektiva, pre-
ventivno socialno delo, raziskovanje in prak-
tično učenje, vprašanje otrok in nasilja, veščine
in vrednote, nezaposlenost in brezdomstvo,
duševno zdravje in socialni razvoj.
Plenarna predavanja so poudarjala zlasti
novo identiteto univerzitetnih programov za
socialno delo, ki postajajo glede na profil štu-
dentk in študentov vse bolj mednarodni in se
vse bolj ukvarjajo z vprašanjem, kaj pomeni
živeti v kulturno-mešanih deželah in kaj pome-
ni upoštevati medkulturne razlike v socialnem
delu. Politična odprava apartheida v Južni
Afriki je bila eden od vzrokov, da je od tam
prišlo večje število udeleženk in udeležencev,
ki so sodelovali zlasti v delavnicah o antirasiz-
mu in diskriminaciji. Vivienne Bozalek z Uni-
verze Western Cape (Cape Town) je poudarila
epistemologijo dvojnega pogleda, ki zahteva
upoštevanje pogleda zatiranega na zatiranje.
Govorila je o praksi, ki prehaja od "objektov
do subjektov, ki imajo znanje" {knowing sub-
jects), in o samorefleksiji zatiranja.
Več predavateljic je poudarilo ne le holi-
stično socialno delo, temveč tudi holistično
izobraževanje za socialno delo, ki mora
upoštevati emocionalno, razumsko in intelek-
tualno raven. David Cox z univerze La Trobe
(Avstralija) pravi, da stopajo študentke in štu-
dentje v študij socialnega dela z različnimi iz-
kušnjami in različnimi vrednotami, ki jih
moramo odkriti in jih vplesti v izobraževalni
sistem kot del učenja za prakso. Izobraževanje
mora vsebovati teoretski trening, pa tudi teh-
nike in metode, s pomočjo katerih imajo štu-
dentke in študenti možnost uvida v lastne
stereotipe in norme in možnost za spremi-
nanjnje pogleda na vsakdanjo stvarnost.
Predstavnik Komisije združenih narodov za
vprašanje beguncev na Nizozemskem J. C.
Concolato je poudarjal koncept izgube v so-
cialnem delu, ki je nujen za razumevanje be-
gunske problematike in problema razseljenih
oseb, saj se je od leta 1970 število beguncev v
345
POROČILI
svetu povečalo iz 2,7 milijonov na 20 milijo-
nov, še več pa je razseljenih oseb.
Lena Domineili, podpredsednica ISSW in
direktorica oddelka za socialno delo na univer-
zi v Sheffieldu, je omenila pomanjkanje femi-
nistične perspektive kot dinamičnega pojma v
socialnem delu, ki se bori tako za boljše
možnosti žensk kot moških.
Gabor Hegyesi, predavatelj na Univerzi v
Budimpešti, je opisal vzhodnoevropsko iz-
kušnjo ravnanja s socialnimi problemi v pre-
teklosti in dejavnost, ki je šele s padcem
socializma dobila ime "socialno delo". Med
drugim je rekel: "15 let sem delal obiske na
domu in nisem vedel, da je bilo tisto, kar sem
delal, socialno delo."
Poleg pomembne vloge, ki jo igra Medna-
rodna zveza šol za socialno delo kot organiza-
torka konference, ne gre prezreti nekaj
problematičnih in zaskrbljujočih značilnosti te
konference.
Prvi problem je po moje dejstvo, da je bilo
težišče konference naravnano v izobraževanje,
ne da bi problematizirali vprašanje, ki iz tega
izhaja: kakšen vpliv ima drugačno izobraže-
vanje na prakso socialnega dela, ali še na-
tančneje, ali so spremembe, ki so nastale v
šolah za socialno delo, vidne tudi v praksi, ali
pa ostajata izobraževanje in dejanska praksa
med seboj ne le nepovezani, temveč celo
diametralno nasprotni področji. Ali imamo za-
radi toliko pozitivnih sprememb v učnih
načrtih tudi boljšo prakso? Л zdelo se je, da
udeležencev to vprašanje sploh ne zanima.
Drugi problem se je pokazal v amerikani-
zaciji socialnega dela tako v zahodnih državah,
Afriki in Aziji kot tudi v državah, kjer nastaja
socialno delo kot nova disciplina. V državah,
kot so Litva, Ukrajina, Madžarska, Bolgarija,
Rusija, Romunija in druge, nastajajo projekti
nove sociale pod taktirko in supervizijo amer-
iških strokovnjakov, zvečine teoretikov so-
cialnega dela. To se kaže v rabi terminologije
in konceptov, pa tudi v celotni individualizaciji
veščin in pristopov, ki imajo kaj malo skupne-
ga z realnostjo področja, na katerega se bodo
posadili. Kako torej razumeti dejstvo, da je
eno prvih knjig o izobraževanju v socialnem
delu v vzhodni Evropi (njena recenzija bo izšla
v naslednji številki Socialnega dela) izdal in
deloma napisal ameriški strokovnjak? Tudi v
Sloveniji se v zadnjem času srečujemo z dejst-
vom, da se terminologija na področju teorije
socialnega dela tako hitro spreminja, da so-
cialne delavke in delavci po Sloveniji včasih ne
razumejo več predavateljic in predavateljev na
Visoki šoli za socialno delo. Vse to pa kaj
malo pripomore, da bi se v praksi zares kaj
spremenilo in da bi se upoštevala kulturna
specifika slovenskega prostora in njegovih
mentalitet. Tudi vprašanje kolonializacije so-
cialnega dela se je zdelo za večino udeležencev
nepomembno. Čeprav vsi dobro vemo, da ne
obstaja eno samo socialno delo, temveč je toli-
ko različnih socialnih del, kot je kultur, pa se
zdi to dejstvo takrat, ko so v igri interesi kul-
turne in ideološke dominacije in kapitala, ne-
pomembna vsiljivost.
Tretji problem, ki ga konferenca ni pri-
pustila na dnevni red, je bilo vprašanje
udeleženk in udeležencev.
Načela dobre prakse v psihosocialnih služ-
bah pomenijo, da so uporabniki, zaradi katerih
te službe obratujejo, soudeleženi pri procesih
njihovega oblikovanja in spreminjanja. To
imenujemo udeležba uporabnic in uporabni-
kov. Včasih imenujemo ta medsebojni proces
tudi upoštevanje perspektive prizadetih. Dru-
gače povedano, brez sodelovanja uporabnikov
ni mogoče načrtovati dobre službe. Podobno je
tudi v študijskem procesu. Brez evaluacije, ki
pokaže, kolikšno je zadovoljstvo študentov in
študentk z izvedenim programom in kako vpli-
va študijski proces na spremembo njihovih
lastnih vrednot, norm, stereotipov in prikritih
diskriminacij, ni mogoče načtovati dobrega
univerzitetnega študija. In ne le to. Brez vklju-
čevanja strokovnjakinj in strokovnjakov, ki pri-
hajajo iz prakse in vedo, kje so temne lise
izbraževanja za socialno delo in katere so čeri
prakse, ni mogoče zmanjšati razkola med izo-
braževanjem in dejansko prakso. In tretjič,
brez sodelovanja uporabnikov in uporabnic
samih v študijskem procesu ni mogoče zaus-
taviti negativnih valorizacij ljudi, na katere se
pripenjajo negativne socialne podobe in ki so
naslovniki socialnega dela. Konferenca šol za
socialno delo mora torej vključevati vse akter-
je, ki delujejo na socialnem polju: predavatel-
jice in predavatelje, ki izobražujejo za socialno
delo, študetke in študente socialnega dela,
strokovnjake in strokovnjakinje psihosocialnih
346
27. KONGRES MEDNARODNE ZVEZE ŠOL ZA SOCIALNO DELO (IASSW)
služb in njihove uporabnice in uporabnike.
Kajti izobražujemo zato, da bomo živeli tako
vsakdanje življenje, ki bo ponujalo več izbir,
več možnosti in več človeškosti.
Naslednja konferenca IASSW bo leta 1996
v Hong Kongu, natanko leto dni prej, preden
se ta država znova priključi Kitajski.
Daria Zaviršek
347