83. številka. V Trstu, v sredo 17. oktobra 1888. „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vnuku sredo m soboto ob 1. uri popnludn«. „Edinost" stane: za th6 leto gl. H.-; izven A vat. 9.— za polu leta * 3.—; * „ 4..iO „ za fetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Ponamiono »tovilke He dobivajo v pro-dajainieah tobaka ▼ Trite po « nov., v Gorici in v Ajdovićini v n nov. Na naročje brez priložene naročnine 36 upravništvo ne osira. EDINOST Oglasi in oznanila rafune po T nov. vrntica v petitu ; 7.11 naslove * ileMimi črkami ho plačujf prostor, ktdik.ir iii ff« obsedlo navadnih vrstit'. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. •e raonni- p«> pogodbi. Naročnino, rekbiniaoi |<> in insornto prt». jema upravništvo v ulici Curintia N. Odprte reklamacije so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V eilmi'«t I« inoi'«. Jezik zemljiških knjig. Ker razpravlja baš sedaj deželni zbor tržaški o enakopravnosti slovenskoga jezika v Trstu glede zemljiških uknjižeb, nadejamo se, da vstreŽemo našim čitateljem, ako posnamemo članek, kateri je priobčil „Slov. Pravnik" v 2. letošnjem zvezku pod gornjim zaglavjem. pelgeschiess za Račje Selo itd. Če se pa! pomisli, dejal je govornik, da v slovenskih listinah nahajtuno le slovenska imenu ka-tasterskih občin, da je v zemljeknjižnih zadevah tesna interpretacija, interpretacija ad verbum običajna, jo mogoče da kak prerigorozen zemljeknjižni referent prošnjo odbije rekoč: z o m I j i s č e, p r i katerem se prosi za vpis, ni v zemlji- Zakonodajstvo o napravi novih zem-.škej knjigi, ker ta pozna katastersko Ijiških knjig ter njih notranji uredbi spada občino le po nemškem svojem imenu, v področje deželnih zborov. V predzadnjem ne tudi po s 1 o v e n s k e m. zasedanji so se deželni zastopi tega svo-1 Odsek, kateremu se je izročil Kersni-jega prava prav pridno posluževali. V vseh kov načrt v pretres in poročanje, bil je deželnih zborih onih dežel, v katerih bi- glede potrebe nameravane spremembe vajo tudi Slovenci, razpravljalo seje o'istega mnenja. Le glede formalnosti bilje prašanjih, zadevajočih ta predmet. [drugega mnenja, ter je, misleč, da spada v Razpravam deželnih zborov bil je v področje eksekutive to ukazati, nasveto- povod znani ministerski ukaz do sodišč v področji nadsodišča graškega in tržaškega, vsled katerega se morajo vpisi v zemljiške knjige vršiti v tistem jeziku, v katerem se je uložila prošnja ter izda dotični odlok. Le na Kranjskem, kjer je to, kar ukazuje ministrov ukaz, uže več let v navadi, ni bil ta ukaz povod razpravam v deželnem val, naj se poživlja vlada, da potrebno ukrene, da se pri zemljiških knjigah vojvodine kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi. Temu nasvetu pritrdil jo deželni zbor. Razlogi, ki so bili zato raerodajni, razvidni zboru, ampak tam se je razpravljalo ona-!8o iz poročila, katero je v imenu odseko meravanej prenareditvi oziroma dopolnitvi J vem podal deželnemu zboru poročevalec § f>. deželnega zakona kranjskega o na-|Fr. Višnikar. V tem poročilu čitati jo med pravi novih zemljiških knjig. Ker so na-!drugim to-le: zori, kateri so se izraževali pri posveto-1 »Da spada navajanje imena kataster-vanji o tem predlogu, tudi ia rešitev pra- 8,te občine v notranjo uredbo zemljiških ianj, katera so se razmotrivala v drugih. knjig, o tem se pač ne more dvomiti. To deželnih zborih, precejšnje važnosti, ho čemo najpred spregovoriti o tem predmetu. ime nahaja se povsod v napisu imovinskega lista vsake vloge, na katastersko občino V deželnem zboru kranjskem pred- zidane so nove zemljiške knjige in od nje lagal je poslanece Janko Kersnik načrt | dobilo so svoje ime. Stare knjige ime-zakona, po katerem bi se uvrstile v § 0. jnovale so so navadno po graščinah, kate-zakona z dne 25. marcu 1874. št. 12. dež. 'rim bo bila dotična posestva podložna. Ker zak. za Kranjsko, za besedo „navajati", bc- P« taka razdelitev in taka imena v seda-snde: „ime dotične katasterske občine v I njem času nimajo več pomena, določilo se obeh deželnih jezikih, ako je to v rabi, j je ▼ zakonih vseh v državnem zboru za-notem . . .u Utemeljevaje svoj predlog,; stopanih dežel, da se za vsako katastersko omenjal je, da se v imovinskem listu na občino napravi glavna knjiga, katera se Kranjskem napravljenih zemljiških knjig ravno imenuje po dotični občini, nahaja ime katasterske občine Je v nem- \ I« tega »ledi, kolikega pomena jeka-škeni jeziku, prav za prav, da tam tudi: tasterska občina pri novih knjigah, katerim nemških imen ni, ampak nahajajo se mno-! je dala svoje ime in jo glavna podloga, gokrat le alabe prestave slovenskih imen, I in da se je uže pri sklepanju dotičnih postav katere so napravljali pred stoletji oskrbniki! mislilo na to, zemljiške knjige spraviti v nemških grajščakov, ki so nam uvedli! »eglasje s katastrom, spake, kakor: Oesindeldorf za Družinsko! Ta namen izrečen jo tudi v 2. od-Yas, Sohweinbiichel za Sinjo Gorico, Rap- stavku § 0. zakona z dne 25. marca 1874, stev. 12 dež. zakona za Kranjsko, kateri veleva, da se morajo posamezni deli zom-ljeknjižnega telesa imenovati soglasno s katastrom. Pri imenu občine delati izjemo ni opravičeno. Da se mora v zemljeknjižnih ulogah navesti iino dotično občine, je tako ob sebi umevno, da se to v nobenem dež. zakonu o napravi novih zemljiških knjig ni naravnost izreklo. Samo iz obrazcev, izdanih z izvršilno naredbo, razvidno je, da je na čelu ulog poleg sodnega okraja, vpisati tudi ime katasterske občine. Ravno tako pogrešamo postavna določila o tem, v katerih jezikih je navajati ime okraja in občine, ali napraviti potrebne obrazce. Ker so se zakon, izvršilna naredba in obrazci razglasili v obeh deželnih jezikih, dalo bi so sklepati, da morajo biti obrazci dvojezični, a dajali so se sodiščem na Kranjskem zgolj nemški obrazci in tako oo se tudi vpisovala samo nemška imena občin v knjige. Slovenska imena vpisovala so se le tedaj, ako nemških ni bilo. Tako postopanje gotovo ni v duhu zakona in v interesu javnih knjig. Splošno pripoznana eminentna važnost zemljiških knjig za kreditni promet, pravno varnost in javnost teh knjig zahtevate, da se iste tako urede, da se kolikor mogoče izogne vsaki dvombi in napačnemu tolmačenju. Razun tega je pa tudi uvaže vati, da imajo večkrat omenjeni deželni zakon in državna zakona z dne 23. maja 1883, št. 82. in 83. drž. zak., zlasti namen, zemljiško knjigo spraviti v soglasje s katastrom. Znano je pa, da so pri nas zemljiške knjige zgolj nemške, kataster pa večinoma slo-vensk. Knjige se tedaj uže v prvem najvažnejšem delu, to je v imenu, ne vjemajo s katastrom. Od kod so pa prišla nemška imena v knjige, katere so se delale na podlagi slo* venskega katastra? — Sodniki, katerim se je izročila naprava novih knjig, prevajali so katasterska data ter jih dajali potem vpisovati v nove knjige. Ako so pa bili v to opravičeni, se jim mora priznati tudi pravico, da bi bili smeli obdržati imena katastra, kajti za prevajanje imen ni bilo posebnih predpisov. Znano je, da je večji del zlasti v zadnjih letih na Kranjskem narejenih listin PODLISTEK. Sprazneno mesto. IIutiioreHka; čeaki upisni Nemo. O, kje so ti krasni, minoli časi, ko se jo v naših mestih in mestecih živeto ie lepo sosedski, ko so bile šege in navade starodavne, ko niso odločevala v vseh zadevah javnega življenja stroga pravila, ampak sloboda, včasih poetična, včasih polna humora; ko n. pr. pri imenovanji občinskih uradnikov niso veljale samo sposobnosti, skušenost, zasluge, spričevala in druge grozno-vsakdanje reči, ampak poglavitno le čar patrijarhalnih običajev, boterstvo in stričevstvo. Danes je se ve da drugače. Zgubljen je danes oni idilični čar, a Bog obvaruj, da bi danes ulovil kedo kje kaka službico brez stroge sposobnosti, samo s pomočjo botrov, stričkov in tetek. Rad se spominam teh krasnih, blaženih časov minolih. Zagrneni so mi samo s tenkim zastorom, stkanim iz lahkega prahu pozabuosti, a kadar koli ga prega-*ietn, vstane pred menoj kakšna na pol pozabljena postava . . . Še ga vidim: malega, obilnega života, zartidelih lic, črnih očij, s kratkim rude-čiuj vratom in s kratkimi debelimi prsti na rokah; še ga vidim gospoda župana v Rukačevem. Imenoval so je Alojzij Jandourek, bil jo posestnik mlinov in zemljišč in vse- slovenskih, v katerih se tudi dosledno navaja slovensko ime katasterske občine, katere ae pa mnogokrat ne vjemajo z zemljiško knjigo. Vsled tega se la'iko prigodi, da se delajo zapreke pri vknjižbah na temelju slovenskih listin, da se zanikujo identiteta v listinah navedene občine z ono v zemljiški knjigi vpisano. Kedo naj v takem slučaji potrjuje identiteto dotične katastersko občine ? Stranke pri takovom postopanju lahko trpe občutljivo škodo. Nekatera sodišča zavračevala so vknjiž-bene prošnje tudi radi tega, ker je bila v priloženi listini le dosedanja zaznamba zemljeknjižnega telesa, katera se pa v novo knjige ni prenesla, tako, da iz uloge same identiteta dotičnega zemljišča ni razvidna. Ako se tudi sme trditi, da bi se bil upis katasterske občine v obeli deželnih jezikih lahko zahteval v dež. zakonu, jo bil vendar upravni odsek glede na to, da take določbo no nahajamo v nobenem dež. zakonu, da so se pa vendar v nekaterih deželah po naka/u sodnih predsednikov v smislu uže obstoječih postavnih določil napravili dvojezični zemlje-knjižni obrazci, — mnenja, da pravosodna uprava n i I e o p r a v i č e n a, ampak tudi vezana, v i 11 t o r e s u pravne varnosti in j a s n o s t i zemljiških knjig odstraniti označene nedostatnosti in da v to ni potreba posebnega zakon a". Ko se je zvedlo o ukazu pravosodnega ministerstva z dne 21. julija 1887, št. 12118, poslali so razni deželni odbori ministerstvu proteste zoper ta ukaz. V protestih so naglašali, da se ju s tem ukazom ukratila pravica deželnih /borov, ker so le ti pristojni sklepati zakone o notranji uredbi zemljiških knjig. O svojem delovanju morajo deželni odbori poročati deželnim zborom, in ker je v teh poročilih bil tudi govor o navedenih protestih, imeli so dež. zbori priliko, razpravljati to zadevo. Po časovnem redu godilo se jo tako: Isterski deželni zbor sklenil je dne J 7. decembra 1887 na predlog političnega odseka : 1. pravosodni minister nikakor ni pooblaščen izdavati naredbo glede jezika, v katerem se imajo vršiti zemljiščne vknjižbe ; mogočni gospod in vladar v mestu, V svoji mladosti bil je glasovit častitelj žensk in še sedaj je imel neko slabost proti krasnemu spolu. To veuder ni branilo, da bi um vse mesto ne »kazovalo neomejeno spoštovanje, ki je bilo namešano z dober-šnim delom strahu. Bil je naš mali bog, naš trinog, brez Čegar volje niti kaluža, kraseča celo leto naš trg, ni smela vsah- 11 i ti, niti opeka z strehe pasti na cesto. Odločeval je v vsem svojevoljno in blago- nakloneno dovolil ostalim, da bi prikimali. A če bi tudi ne bili kimali, bi se ne bil na to ozirnl. V dobi našo povesti vrtele so se misli vsega mesteca okolo imenovanja občinskega tajnika. To vam je bila prava zmešnjava. Iz cele Češke oglašali so se prosilci za to mesto; mej n jimi so bili! prav izvrstni ljudje, pa tudi pravi glupci. A župan je v zvesti si svoje moči hladno in brez okolišev vsacega odbival, ko ga jo prišel prosit podpore: „Ne trudite se dalje, službe ne dobite". Imel je uže pred razpisom natečaja svojega kandidata — nečaka svojega starega kočjaža. Bil je to sicer malozmožen človek, znal je komaj čitati in pisati. A čemu bi bilo Kukače-' vemu treba zmožnega tajnika, ko ima žu- j pana Jandourka, katerega modrost razsvitlja 1 celo mesto kakor solnce in pred katerega | duševno velikostjo mora vsak drug razum ! brleti kakor neznatna svečicaP V mestece se jo vrnil nedavno mlad mož. Učil se je dolgo, hotel so je posve- j titi samoupravi, hotel je pomagati svoji občini, vrhu tega pa je hotel poskrbeti za svojih šest mlajših bratov in sester, ki so po sinrti očeta in matere popolnoma osiroteli. Julij Kačirek je imel sigurno največje sposobnosti, imel je znatno moč in vednosti. Župan je poslušal tudi njega prošnjo z nasmehom in ko je končal svoja razlaganja, kako marljivo hoče delovati na povzdigo rodne občine, spustil je na ognjevit njegov govor leden curek rekoč : „Priznavam Vam dobro voljo, službe pa ne dobite. Ne gojite si zato nepotrebnih domišljevanj." Kandidat se užalosti. „Pomislite, gospod župan," začel je mlad mož znova, „da je ideal mojega življenja povzdiga samoupravnega življenja v naši domovini, da sem v to svrho študiral ter nabral mnogo znanja in da sem navlašč čakal na to mesto, da bi z skromnimi svojimi močmi koristil rodni svoji občini . . „Ne deklamujte mi, to je vse zastonj" pretrže ga župan ter nagrbanči čelo. Kačirek otide s trpkim srcem in ves obupan. Najkrasnejši njegovi načrti so mu splavali po vodi. Ne bode mu mogoče po skrbeti za brato in sestre, ne bode mogel upravljati skromne dedščino po očetu, zopet taora v svet, daleč od tod, brez nade, da se kedaj povrne. A najbritkejsi pri tem bode, da so bo moral odpovedati Anici, hčerki mestnega sladčičarja, Kačirek pa ni bil človek, katerega vsaka ovira koj prestraši. Delal je uže nekoliko tednov načrte o scelenji in zaokro- ženji mestnih zemljišč. Hotel jo sedaj to načrte zvržiti ter oborožen z njimi naskočiti srce in misel županovo. Prišedši domov, poslal jo svoji Anici žalostno pismo, na to pa sedel k svojim načrtom. Delal je z velikim pridom od jutra do večera, delal do noči in dolgo v noč. Na večer istega dne imel je mestni odbor prehodnje posvetovanje o volitvi. Marsikateri član je imel svojega tajnega ali javnega kanditata, a ne glede na to jo bilo vender največ glasov za Kačirka. Župan je bil zaradi tega prav razdražen ; ni pričakoval ugovarjanja, hvalenjo tega kričača ga je uže dražilo. „Gospoda" zakliče, „priznavam, da je sposoben, a ene neobhodno potrebne lastnosti nima. In veste katere P Jaz zahtevam pred vsem od občinskega uradnika znanje pokornosti, j In te čednosti nima Kačirek. Hočete, da vam vaš tajnik preraste čez glave; hoč te da postane gospodar mesta? Ako hočete, izvolite si ga, jaz pa — jaz se zahvaljujem. Imenujte svojega Kačirka če hočete tudi županom." V strahu in s pobešenimi očmi poslušali so vsi trpke besede nejevolje gospoda župana. Proti takim razlogom ni bilo ugovora. Kačirek je bil odbit. Na to začne vsemogočni gospod I Jandourek hvaliti svojega kandidata, kazoč na to, da je mož skromen, tih, ubogljiv in pokoren, da sicer nima ved kolikor Kačirek, zato pa ima praktičen razum. To je pa dovolj za Kukačevo. In člani odbora so kimali z glavo in javljali svoje soglasje. (Dalje prih.) Tečaj XIII. Vni.^opifi k t« poAiljajo ur*>dniAtvi i u lio 1 furintijp St. 2S. Vsako pismo moru biti franJt(yano, kor nefrankovana so n< -prt-j^fnajo. Rokopisi s«, no vrarajo. 2. da 93 želi, naj pravosodno mini-sterstvo prekliče avojo naredbo, po kateri bi se morale vknjiibe vršiti tudi v drugih nego v laškem jeziku. Tržaški dež. zbor sklenil je dne 20. decembra 1887 enako resolucijo, v katerej pravi, da smatra „ta ukaz zelo škodljivim za varnost prometa in realnega kredita, da se je ž njim žalilo narodno pravo velike v eč i n e mesta, da ni utemeljen, ne iz pravnih o z i r o v, ne iz o žiro v o p o rtu n i te te, da z njim sili upravna oblast v pravosodje in deželno z a ko n oda j s t v ou. Posebno se je pri obravnavi naglašalo, da se je do sedaj vpisovalo v zemljiške knjige v [stri in Trstu lev laškem jezikuterdamorato tudi v prihodnje tako biti. (Dalje prih.) Iz deželnih zborov. I>t>želni zbor tržaški. (III. seja dne 15. oktobra 1888.) Predsednik: dež. glavar dr. R. Baz-zoni, vladin zastopnik dvorski svetnik vit. Rinaldini, navzočih 29 poslancev. Po odobrenju zapisnika II. seje poroča poslanec dr. Piccoli v imenu deželnega odbora o vladnej predlogi glede kom-petence v razsodbah zemljiško-odveznih zadev. Preporoča, naj se sprejme predloga, katera ima bistveno svrho razpuščenje zemljiško-odveznih komisij, katere so bile ustanovljene s cesarskim patentom od dne 5. julija 1853. Vladna predloga se sprejme brez razprave. Glede jezika o vpisovanji v zemljiške knjige sprejme se po predlogu poročevalca dr. Picolija nastopna resolucija: Deželni zbor tržaški ponavlja r seji od 20. ducembra 1887. sklene n utok, oj >in t je se na načelo, da eksekutivna in vladna oblast nima pravice izdavati »a-j redbe glede jezika o vpisovanji v zemljiške knjige in da so naredbe pravosodnega mi- j niste rstca izza leta 1887. protivne značaju,\ pravu in interesom dežele. Ob enem se naloži deželnemu odboru, ila zaideta od c. kr. vlade, naj o po zore to naredbo. Glede načrta postave o zemljiških knjigah, katerega je vsprejel deželni zbor uže v seji 20. januvarja t." I., ki pa ni dobil Najvišega potrjenja, predlaga poročevalec dr. D o m p i eri v protislovji z prejšnjim predlogom, kateri je izdal dež. odbor, naj se z obzirom na premenibo v pravosodnem minisferstvu vnovič predloži načrt zakona v Najviše potrjenje, z spremenjenimi členi 2, 5, 6, 8 in 21. — Predsednik predlaga, da se razpravlja o tem pred »trta takoj, ker je nujen. Razpravo odpre vladni zastopnik vit, Rinaldini; konstatuje, da se ni obziralo v novej obliki zakonskega načrta na člen kateri govori o jeziku zemljiških uknji-žeb. Sklicuje se na izjave v seji 20. januvarja t. 1., katero je izrekel on in odposlance pravosodnega ministerstva, katere razjasnujo stališče ministerstva, da spada namreč določunja jezika o zemljiških uknjiž-bab na delokrog eksekutivne, ne pa zakonodajne oblasti ter opozarja na to, da se tudi v zakonih ostalih državnih zborov ne govori o jeziku zemljiških uknjižeb. Vladni zastopnik preporoča, da se člen 3. pre-vstn-ji ali pa popolnoma ispusti. Izraža tudi svoje mnenje, opirajoč se na razloge, navedene uže v zadnjem zasedanji, zato, da sr loči zemljiška knjiga mesta od zemljiške knjige okolice. Za ii j i in spregovori poslanec dr. Ve-nezian. Razpravlja v obširnem govoru spremembo v vodstvu pravosodnega ministerstva, tur preporoča, naj se sprejme predlog deželnega odbora, izjavljajoč, da se no more pridružiti nazorom vladnega zastopnika glede člena 3. Vladni zastopnik vitez Rinaldini odgovarja, da nikakor ne sledi predgovor-niku na njegovej poti in pondarja, da nimajo niti posamezni poslanci niti deželni zbor pravico kritikovati ministre. Mnenje poslanca dra. V o n eziana podpira poslanec dr. C o n s o I o z izjavo, da je naravni nastopek pramene v vodstvu ministerstva pramena obstoječih nazorov (!) O izjavi vladnega zastopnika glede čl. 8, omenja, da v drugih kronovinah, kojih zakoni nimajo določeb o jeziku zemljiških knjig, tudi ni potrebna izrecna zakonska izjava v tej zadevi, Preporoča v sprejem predlog deželnega odbora. Poslanec dr. Cambom misli, da se more ministerska naredba glede jezika zemljiških knjig z drugo ministersko naredbo odpraviti. Poslanec R. L u z z a t to želi raztol-mačiti samo svoje in svojih drugov stališče. Pravi, da ima po pokrajinskem redu dež. zbor pravico določevati jezik zemljiških knjig in primerja naše razmere onim na Gališkem, kjer je bil koneeno vđprejet ukljub prejšnjim naredbam jezik večine (?) prebivalstva za zemljiške uknjižbe. Zato bode glasoval za predlogo. Poročevalec dr. Dompieri se opira na izjavo svojega predgovornika, poudarja, da se zemljiške knjige mesta in okolice ne morejo ločiti, ker je le samo ena občina in preporoča, naj se sprejme predlog brez spremene. Prečita se na to zakonska predloga z sprembami, katere je izdedal deželni odbor ter se sprejme brez premene. ((Konec prih.) Deželni zbor kranjski. V. seja dne 25. septembra 1888. (Dalje.) Deželni predsednik baron \Vinkler pravi, da so učnega ministra vodili zgolj praktični oziri pri določevanji slovenskega učnega jezika na tej šoli, kajti nemška taka šola je uže v Kočevji. Ta šola pa ne bode samo za Kranjsko, ampak tudi za sosednje slovenske dežele. Sicer pa bodo brez dvojbe učne moči na teh šolah znale tudi nemški in bodo lahko vse tolmačile tudi nemškim učenkam. Poslanec prefesor Suklje pravi, da je pazno poslušal govor Dežmanov in razvi-del iz n jega, da je stvar jako slaba, katero je Dežman slabo zagovarjal. Govornik je prvič v položaji, da hrani učnega ministra, da no bi bil dobro poučen. Statistika ga je vodila, in ako je hotel napraviti to šolo za Kranjsko, moral je napraviti slovensko. Ko se je razpravljal špiritni davek, se o ti šoli ničesar ni govorilo; ona ni nikak kompezacijski objekt. Poslanci v državnem : zboru so zahtevali slovensko obrtne šole i in oni ne zastopajo samo nekaj gradov,; marveč vso deželo. Da je minister odredil \ drug, ne pa slovenski jezik, žalil bi bil konstitucijonalni princip. Obrtne šole bodo j urejene tako, da se bode učilo v slovenskem učnem jeziku, nemščina pa kot predmet; pob'«; slovensko terminologijo tudi nemška. Vpraša se, je li res toliko Nem-j cev na Kranjskem? Mej številko Nemcev je 20.000 Kočevcev ; ti ne bodo hrumeli v to šolo; ostane šo kakih 8 do 9000, pa pristnih Nemcev je le malo. Kadar go-1 vornik hodi po Ljubljanskih ulicah in po-' sluša nemščino, polno slavizmov, si vselej misli, da to ni prava nemščina. Kar se tiče trditve Dežmanove, da nemamo Slo-, venci izrazov, terminologije, opažam, da je ! uže vso to prepovedoval, ko jo šlo za' slovenski učni jezik na gimnazijah in ven-der se poučuje sedaj uže osem let v slovenskem jeziku z dobrim vspehom. Terminologija se je povsod, tudi v Nemcih, pokgoma ustanovila, tako se bode tudi v Slovencih. Da bi se kranjska hranilnica tako degradovala, da bi ne dovolila tolike ali nikake podpore šoli, če bi bila slovenska, ko vender za nemško šulfereinsko šolo donaša toliko, tega govornik ne verjame in braniti mora hranilnico proti takemu sumničenju. Tudi na gimnaziji se je poučevalo tako, da se je poleg slovenskega izraza rabil nemški, n. pr. razvodje, Was-serseheide, tako so bodo, kakor upa, godilo tudi na tej strokovni šoli. Bolje pa je, da se govori pravilno slovenski, nego polomljena Ljubljanska nemščina. Narod slovenski pa bode po obisku te šole pokazal, da jo res nadarjen tudi na obrtnem polji. Baronu Sch\vegelnu zdi se, da je vprašanje, kak naj bode učni jezik, zgolj praktično, no politično. Storil jo to Gauč, i kakor je vedel in to v tedaj, ko se je najbolj kruto napadal v kranjski zbornici; in nazival „Schandfleck* tega stoletja. Vpraša se pa, ali se je ta šola samo zato naredila, da se bode par deklic na Kranjskem učilo umetnega vezenja, katere ne bodo mogle nikamor iz dežele, ker se bodo učile le slovenski. Domača obrtnija jo za razvoj jako sposobna, a ne gre omejevati jo na deželo, skrbeti je, da dobi tržišča, kainor se izdelki prodado. Razumno je, da se isti, ki zna slovenski, pouču je tudi slovenski, toda tudi Nemci na j imajo priliko, da se uče v njih jeziku. Zato pa je dostave^ Dežmanov jako praktičen v interesu šole. Čudno se mu zdi, da se hoče poučevati na tej šoli nemški jezik kot predmet. Tega no treba, poučevati je učence le v stroki sami. Ne ve se še, kak bode organizacijski štatut na tej soli, ali čudno se mu zdi, da je risanje le tako poleg omenjeno, ko je vender risanje bistvena stvar vse šole. Da bi bila šola ne le za Kranjsko, ampak za vbo Slovence, temu I bi on ne pritrjeval, saj le Kranjska donaša za vzdržavanje te šole in Štajerska ; Koroška in Trst imajo itak uže take šole. Vsakemu Kranjcu pa mora biti pristopna ta šola in to se zgodi, ako se Dežmanov dostavek vsprejme, sicer pa so Nemci izključeni. — Poslanec Pfeifer opomni, ker je Dežman opazil, da je nemški govoril, da je to storil le z ozirom na navzočne častnike in odbornike iz nasprotnega tabora, kateri so ga vsi županom volili; z ozirom na osobe, ki Krško mesto podpirajo ne le z besedo, nego tudi z dejanjem, kar so uže dejanski pokazale in z ozirom na občno prijazne odnošaje mej Krškimi meščani, katerih si ne bodo pustili kaliti od nobene strani. Dežman se jako čudi, da bi bila ta šola tudi za druge Slovence, kakor za kranjske. To ne gre ; zakaj bi Kranjska za druge plačevala. V državnem zboru je pač v navadi, da se kranjski poslanci oglašajo za druge Slovence, a da bi Kranjci drugim slovenske šole vzdrževali, to ne gre. Profesor Šuklje pravi, da ker je umetnost mejnarodna, bode se učenkam, ne-znajočim nemški, nudila prilika, privaditi se temu jeziku. Razloček je velik mej nasvetom Dežmanovim in mej motivacijo, kajti po njej moral bi biti učni jezik na tej šoli nemški. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Najvažnejši dogodek zadnjih dni v našej državnej polovici je premena v mi-nisterstvili. Vodja pravosodnega ministerstva baron dr. Pražak je odstopil in na njegovo mesto je imenovan dr. Friderik grof Schonborn, ki je bil do sedaj deželni predsednik na Moravskom. Umaknil se je tudi Zemailko\vsky, minister ga-liški ter je na njega mesto imenovan Za-leski. Z odstopivšima, kakor tudi z nasto-pivšima ministroma, bavi se vse časopisje avstrijsko, v prvi vrsti pa dajo novi pravosodni minister grof Schonborn vsem časnikarjem največ gradiva k raznim razmo-trivanjem in razpravam. Odstopivšetnu voditelju pravosodnega ministerstva, Pražaku, treba priznati, da si jo prizadeval biti pravičen vsem Avstrijskim narodom. Njegova jezikovna naredba je imela svrho podeliti vsem avstrijskim narodom ravnopravnost pri sodiščih. Da za nas Slovence ni imela onega vspeha, katerega si želimo, krivo je to, da so Pražaku nasprotovali mnogokrat visoki pravosodni uradniki, da so ga napadali židovski nemški listi ter kričali v jednomer, da s tem, da tudi našemu jeziku priznava pravico pred sodiščem, škoduje nemštvu ; kriv jo velik upliv, ki ga ima še vedno nemška manjšina v državnem zboru na notranjo in vnanjo politiko naše države in naposled pomanjkanje slovenskih sodniških uradnikov in premajhna eneržija teh slovenskih mož, ki zavzemajo pri sodiščih večja ali manjša mesta. Pražaku pa treba priznati, da je imel dobro voljo izvesti v praksi načelo ravnopravnosti, No, kar se njemu ni posrečilo, upajmo da doseže novi minister grof Schonborn. Pred vsem pa treba, da si do tega pomagamo sami, da mi sami odločno zahtevamo pred sodiščem pravico v vsakem, torej tudi v jezikovnem oziru. Naj Slovenci in naši od7etniki ulagajo vedno le slovenske tožbe, naj odločno zahtevajo, da se zapisniki pišejo slovenski, potem morajo dobiti tudi slovenske razsodbo in odloke. Samo ako bodemo odločno postopali, ako se ne bodemo nemškim in italijanskim sodnikom na ljubo silili pisati naše tožbe v tujem jeziku ter v tujem jeziku pred sodiščem govoriti, samo tedaj popre-čirno, da se ne bodo več nameščali v čisto slovenskih krajih našemu jeziku nevešči uradniki. Od nas je torej odvisno, kedaj si priborimo ravnopravnost na tem polji. — Novi pravosodni minister je plemeni-taš, fevdalec in klerikalec. Nemški listi ga niso prav nič veseli, dfi, baš obratno, uže tožijo, da je napočila klerikalna doba ter prorokujejo samo zlo. Židovske tožbe nas pa prav nič ne ganejo. Novemu ministru želimo, da bode energičen, naj so ne udaje nemškemu uplivu, ampak naj dela tako, kakor zahtevajo koristi naše države. Od te poti naj se ne premakne ni za las. O bivšem in novem gališkem ministru ne moremo reči druzega, nego da je Poljak odstopil, Poljak nastopil. Eden in drugi sta si enaka v tem, da branita in zastopata izključljivo poljske in- terese v Galiciji; o Rusih v deželi, o večini, pa nočeta nič vedeti. Shod galiških Rusov nam je jasen dokaz, kako krivično in nasilno vladajo poljski šlehčici in židje na Gališkem. Rusi imajo v tej deželi večino, v deželnem zboru so pa v silnej manjšini. Poljaki tu gospodarijo po svoje ; vsak sklep deželnega zbora je izvestno na škodo Rusom. Poljaki ne dovole Rusoin niti šol, niti ne priznavajo ruskemu jeziku pravice v uradih. Vsak, ki hoče doseči kako višje mesto, mora zatajiti rusko narodnost ter se preleviti v Poljaka. In vender ti ljudje trde, da so jim bratje po jeziku in krvi. Nejevolja je v galiških Rusih prikipela do vrhunca; sklenili so osnovati osrednji volilni odbor v Lvovu. Ako se vrše volitve v deželni zbor tako, kakor zahteva število ruskega naroda v Galiciji, ako Poljaki ne bodo preveč pritiskali in terorizirali vo-lilce, udeleže ae ruski poslanci šo deželno-zborskega delovanja, sicer pa izstopijo iz deželnega zbora ter prepuste Poljakom, naj oni sami odločujejo o zlu in sreči dežele. Nekateri cel6 odločno zahtevajo, naj se dežela razdeli v dva dela: v vshodni ruski in zapadni poljski del. Najnovejši dokaz madjarske pre-potence in nasilstva je naredba ministerstva komunikacije in prometa, vsled katere ne more biti od 1890. I. nikdo imenovan poštnim in brzojavnim uradnikom, ki ne bode popolnoma vešč madjarskemu jeziku v govoru in pisavi. V ta namen odpre madjarska vlada v Pešti šolo, ki bode vzgojala to novo vrst poštnih uradnikov. Ta naredba je proti pogodbi, sklenjeni mej Hrvatsko in Ogrsko; to jo največja nezakonitost in krivica, katero dela madjarska vlada Hrvatski. Najprej je prisilila železniško uradnike, da se morajo učiti madjarski, sedaj je prešla na poštne uradnike; kmalo pridejo na vrsto tudi finančni in občinski uradniki. Rog ve, kake sreče čakajo še Hrvate. A ne samo to; na shodu konventa severnoogrskih protestantov predlagali so madjarski škofje, da se sklene, da bodo v bodočo prisiljeni župniki voditi krstne knjige v madjar-š č i n i. Po dolgi debati jo bil sprejet predlog, naj so da škofu pravo dovoliti v izrednih slučajih duhovniku napisati matrikule v njega narodnem jeziku. S takimi „cerkvenimi" vprašanji bavijo se ti madjarski „cerkveni knezi." Bog ve, kedaj bodo uže enkrat konec temu madjarskemu gospodstvu. Vnanje dežele. Prijateljstvo mej današnjimi srbskimi in l> o 1 g a r s k i m i mogotci jo bilo vrlo kratko. M a c e d o n s k o v p r a-šanje jih je vsaj na videz razdvojilo. Ako smemo verjeti vestim iz Belega grada, mislijo tam, da so treba približati Grškemu, da z njim v zvezi zapreči bolgarske agitacije v Macedoniji. To svrho pa misli srbska vlada tako doseči, da pošlje kakega spretnega moža v Atene. V prvi vrsti treba se ozirati na sedanjega minister-skega predsednika Hrističa, potem pa na finančnega ministra ltakiča. Težko je razumeti to vest, ker se nam zdi zelo čudno, da bi bilo „železnega" Hrističa bolj treba y Atenah nego v Belem gradu. Zdi se, da se kuha tu druga kaša, da se na tik način odpravi Hrističa z dosedanjega mesta ter posadi tja druzega. Pomisliti treba, da si kralj vedno dopisuje z Ri-dičom. Kar se tiče gospode v Sredcu, javljajo, da je zelo žalostna, ter da jo je nemilo zadela naredba rum unske vlade, v«led katere se zabrani vhod na Rumu usko vsem osebam, ki se ne morejo izkazati & potnim listom, potrjenim po kakem vna-njem rumunskem konzulatu. Splavale so torej tudi to lepe nade rumunskem prijateljstvu po vodi! Italijani slave Viljema II., nemškega cesarja, ki jo to dni njih gost. Pov-aod, koder se jo vozil, pozdravljali so ga oficijelno visoki dostojanstveniki. V Rimu bil je pa po poročilih listov nenavadno sprejet. Njemu nu čast vrše se slavnoati brez konc . Pri slavnostnem banketu napil je kralj llumbert svojemu gostu kot načelniku države nemške, ki je slična po zgodovini italjanski državi. Oba naroda, nemški in italjanski, sta so morala dolgo boriti, da sta dosegla naposled narodno zodinenje. Zato izraža kralj nado, da bo-deta vedno živela v prijateljskih odnošajih. Na to napije zdravje cesarju in cesarsko hiše. Viljem so zahvali na napitnici ter pije na zdravje kralja in kraljeve družine. Cesar je položil v Panteonu krasen venec na grob Viktorja Ematmela, prvega kralja zedinjene Italije in očeta sedanjega krnlja. Udeležil se jo vojaške parade ter izrazil pohvalno o laški armadi. Razdeljena bo bila odlikovanja mej italijanske in nemške državnike. Cesar je obiskal tudi papeža. Glasi nemških in italjanskih časopisov o tej poti so si podobni, kakor jajce jajcu ; vsi vidijo v tem dogodku utrjonje nemško-italijanske zveze, katero je tem važnejše, ker so odnošaji obeh držav proti Franciji zelo napeti. Po mnenji italijanskih listov pripoznava Nemčija s tem Rim glavnim mestom Italije, kar je postal po dogodkih izza 1870. leta. Znano je namreč, da je med papežem in italijansko vlado prepir zaradi Rima. Papež in njegova stranka zahteva, da se mu povrne Rim, katerega mu je Italija odvzela. Italija noče o tem vedeti. Druge države se ne mešajo v ta prepir. Zanimivo pa je to, da listi obeh strank, papeževi in glasila italijanske vlade, razlagajo pohod nemškega cesarja sebi v prid. Najhitrejo bodeti imeli res obe stranki enak dobiček od te poti, t. j. ne ena ne druga stranka ne pridobi s tem pohodom prav nič. Turčija si je posodila na Nemškem poldrugi miljon turških lir. Ruski poslanik v Carigradu, g. Nelidov, je pozval visoko porto, naj iz tega posojila izplača Rusiji en del zaostale vojne odškodnine. Turški listi pišejo, da je cesar Viljem obljubil na Dunaji turškemu poslaniku, da obišče tudi sultana. Zdi so skoraj, da se mlademu nemškemu cesarju zelo ljubi potovati. DOPISI. Iz Dlltovlj dne 8. oktobra, jlzv. dop.] V proslavo imendana Nj. Veličanstva cesarja napravila je tukajšna c kr. žendar-merija, kakor dne 18. avgusta, tako tudi sedaj, slaven spomin; žendarsko poslopje je bilo dično okrašeno z raznimi slikami obitelji Nj. Veličanstva in z vihrajočimi zastavami raznih barv. Zvečer bil je obed, katerega so se udeležili c. kr. žendarji z gosp. vodjem, gosp. učitelj, g. And. Stok, in več dostojanstvenikov. O začetku obeda sagrotneli so topiči in g, Sterniša, žand. vodja, napil je Nj. Vel., na kar so navzoči odgovorili z navdušenimi živio klici. Po končanem obedu nabiralo se je mej navzočimi za ubozega pogorelca v Samatorcu. Čast in hvala zato g. Sternišu. vodju tukajšnje postaje ! iz Komna 8. oktobra. (40-letnica N j e g. Veličanstva.) Kakor po mnogih krajih prostrano Avstrije, praznovala je tudi naša občina 40letnico vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. v če-tvrtek, dne 4. t. m., in sicer po sporedu uže objavljenem v cenjeni .Edinosti". V predvečer poknli so topiči in pri-trkovanjo zvonov je javilo nenavadno slovesni dan. V 4. dan oktobra — še prej, ko se je danilo — pokali so zopet topiči in pri-trkovanje zvonov nas je vzbudilo iz sladkega spanja. Takoj je bilo vse na nogah in vsak je delal na to, da je svojo hišo — stano-vališče — dostojno okrasil s zastavami, zelenjem itd, — In res kmalo smo videli plapolati na vseh hišah lepe, velike in mnogoštevilne cesarske in narodne zastave. Ob 9. uri so se zbrali otroci z uči-teljstvom v šoli ter korakali potem veselo na župnijski dvor, kjer je bila hranjena krasna nova šolska zastava, ki jo imela biti blagoslovljena onega dne v spomin 40letnega vladanja Njeg. Veličanstva. Šolsko mladino je spremljevalo uči-teljstvo, c. kr. uradniki, starešinstvo in mnogobrojno radovedno ljudstvo. Od tam pomikal se je sprevod po Komnu proti cerkvi. Pred cerkvijo se ustavimo in preč. gospod dekan Ad. Ilar-mel blagoslovi šolsko zastavo z predpisanimi obredi. Blagoslovu sledil je lep govor preč. g. dekana. Razvivši krasno zastavo, pokaže šols. mladini na eni strani zastave podobo sv. Alojzija, patrona šols. mladine, a na drugi angelja-varuha. Šolska zastava se je nakupila z prostovoljnimi doneski. Stala je Gl gl. 50 kr. Po govoru pomikali smo se v cerkev, kjer so je pela sv. maša. Po maši bil je „Tedeumu in konečno zapeli smo „cesarsko pesem." Po sv. maši šli smo vsi v šolsko poslopje. Sobana III, razr. jo bila krasno ovenčana. Ko je mladina, gospoda in ljudstvo dospelo v šolsko sobano, razložil jim je g. liadučifcelj Anton Leban v primernem govoru pomen slavnosti ter spodbujal mladež k ljubezni in udanosti do presvetlega vladarja in Njegove vzvišene rodovine. Koncem govora zaori gromovit trikratni „živio" Nj. Veličanstvu in otroci zapojo pod vodstvom g. učitelja Tanceta cesarsko pesem. Sedaj je sledila deklamacija: „Ko-' menska šolska mladina o slovesnosti 401et-nega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. — Oda, zložil Janko Leban, učitelj v Avberu. — (Ta oda izide, skoraj v posebnej knjižici. Op. ur.) (Konec prih.) Iz Sežane 5. oktobra, (Proslav-ljenje štiridesetletnega vladanja Nj. Vel. cesarja Frana J o-1 sipa I.) Sežanska občina sklenila je dne 3. in 4. oktobra t. 1. proslavljati jako slo- j vesno štiridesetletnico vladanja Nj. Vel.,. kar se je vršilo ukljub ne prav ugodnemu vremenu prav impozantno. Po starešinstvu izbrani veselični odbor, sestoječ iz gespodov dr. Gustava Grego-rina kot načelnika, Karola Kanobela, Frana Gaberščeka, Antona Pahorja in Ivana Golješčeka trudil se je uže štirinajst dni neumorno pripravljajoč, marljivo delujoč in povabljajoč v sodelovanje vso prek glavne ceste bivajoče posestnike, koji so se iz I srca radi odzvali ter 3. oktobra točno ob 7. uri zvečer ob enoindvajstnem strelu iz topičev razsvetlili svoja poslopja in hiše.! Po enoindvajsetem strelu zaslišal si dobro izvežbano okoličansko godbo svirati v znak, da se na županovem dvorišči zbrana in lepo sestavljena baklada jame pomikati po glavni Sežanski ulici. In res videl si mladino in mladeniče paroma korakajoče, držeč v rokah več nego 300 lampijonov in bakeJj pomikati se iz dvorišča županovega, za njimi in ob straneh pa brezbrojni narod, ki je komaj pričakoval začetek veselega praznika. Obhod bil jo do starega gradu in nazaj do hotela „Scaramanga" in do glavarstvenega urada, kjer se je nastavila muzika v sredi kroga bakljonoscev in zasvirala cesarsko himno. Po zvršetku iste zaorili so iz mnogoštevilnih navdušenih grl klici: „Bog živi našega cesarja Frana Josipa! Živio! živio! živio!" Gospod glavar je vse to z veliko zadovoljnostjo opazoval ter stal ves čas pri oknu in poslušal na trgu svirajočo godbo. Zabit« ne smem, da pri obhodu ba-kljade po vasi so še posebno razsvetlili z bengaličnimi ognji in bakljami svoja poslopja g. R. Maliorčič in g. Peter Scara-manga. Razsvitljava občine Sežanske bila je v resnici impozantna, da, smelo trdim, s tako razsvitljavo bi se tudi marsikoji trg in tudi mesto ponašalo. Ako si po končanem obhodu muzike šel od kraja do konca vasi, videl si vsako okno razsvitljeno, in s cveticami ali transparenti in slikami ozaljšano. Krasno zrezani napisi, kakor: Živijo cesar Fran Josip prvi, letnici 1848 in 1888 dalje: „Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovenca ne gane! ali pa „Živijo cesar, domovina, Večna bodi Avstrija !" in „Vse za dom in za cesarja Za cesarja, blago kri!" ugajali so posebno. (Konec prih.) | Domače vesti. Naša nova ljudska Šola v zvezi z uže prej obstoječim otroškim zabaviščem odprla se je oficijelno dne 15. t. m. z sveto mašo. Radostnim srcem beležimo, da zanimanje našega občinstva za mlada zavoda vedno raste. Najlepši dokaz temu so mnogobrojne čestitke, katere nam dohajajo od vseh domaČih krogov zaradi najnovejše velevažne narodne pridobitve. — Sv. mašo, katera se ni mogla vršiti baš na dan odprtja šole in zabavišča, čital je č. gospod kapelan Sever, proseč božjega blagoslova v prospeh in napredek plemenitih zavodov. Ukljub neugodnemu vremenu — puhala je silna burja — zbralo se je o določenej uri v šoli prav lepo število otročičev, koji so se podali v spremstvu svojih starišev, g. učitelja in gčne. učiteljice v cerkev sv. Jakoba in z njimi načelništvo ženske podr. dr. sv. Cirila in Metoda, katero so zastopale načelnica gčna, Mankoč z odbornicami gospo Abram in geno. Kalister; načelništvo možke podr. pod vodstvom načelnika g. M. Mandiča in mnogo rodoljubov, izmed katerih omenjamo posebno g. Živica in dež. poslanca g. Nadliška. — Po sv. maši podali so se vsi udeleženci v šolsko poslopje; v prvi vrsti oglodali so kaj lepo urejeno otroško zabavišče, za tem pa novi prvi razred slovenske osnovne šole v Trstu. Izvestno je bilo vsim navzočim gostom srce više, ko so vstopili v narodno svetišče. Tem čutom dal je primerno odnšenje načelnik naše možke podružnice, g. Matko Mandič, v kratkem, primernem govoru. Predmetno podučil je ljubko zbrano mladino, kako se ima obnašati v soli, kako se vesti proti svojim učiteljem, da zasluži ime dobre dece; obrnil se je zatem na stariše, povdarjajoč, da mora domača vzgoja vedno podpirati šolsko, ako se hoče imeti zadovoljiv vspeh in konečno je izročil učiteljstvu največi naš zaklad, našo mladino, dajo vzgoji v dobre Slovane dobre katoličane in vestne državljane. Načelnikov, govor napravil je oči-viden dober utis in zato želimo, da ostane neizbrisljiv v srcih nežne mladine, starišev in posebno učiteljstva! S tem je bilo oficijelno odprtje slov. osnovne šole in otroškega zabavišča končano. Vsi udeležniki so se zadovoljno razšli. Otroci imeli so popoldne prosto. — Daj Bog, da se uresničijo iskrene besede načelnika naše podružnice! Za spomenik p. g Lovra Žvaba darovala N. N. iznos 5 gld. Hvala! Za družtvo „sv. Cirila i Metoda" nabral pevski zbor na Pečinah pri veselici na sv. Viški gori for. 2, in č. g. Andrej Urbančič, vikari j, daroval 1. for. V veselem družtvu v Stranah pod Nanosom nabral g. M. Mandič dne 14. t. m. T gobi in 71. kr. Umrl je minoli petek zvečer nagloma v gostilni „pri treh kronali" v Gorici, kakor čitamo v „SI.", čast. g. Janez Kuštrin, vikar v Kožbani v Brdih. star 43 let. Zadnje dni čutil se jo bolnega, zato je prišel v Gorico iskat zdravniške pomoči. Pokojnik je bil uzoren duhovnik. Popravek- v zadnjoj številki našega lista urinola nam se je tiskovna pogreška v vesti „Imenovanja". Tajnikom pri c. kr. okr. glavarstvu v Pazinu imenovan jo g. Fran K e n d a, in ne, kakor jo bilo rečeno, g. K e v i d a. Razpisane štipendije. Početkom šolskega leta 1888/85) oddajo se štipendija kanonika Jakopa Crneta v iznosu 150 gl. Pravico do užitka imajo učenci državnih šol, počenši od IV. razr. ljud. šole; v prvej vrsti sorodniki ustanovnika izTomaja in ako ne bi se našlo tacih. učenci iz župnij Tomaj, Opčine, Povir in Sežana, zatem sploh iz tržaške škofije. Prosilci imajo predložiti svoje prošnje po dotičnomu šolskemu ravnateljstvu do 10. novembra 1.1. biskupskomu ordinarijatu v Trstu. K vojaškem kontrolnem zborovanju. Mestni magistrat objavlja, da se morajo udeležiti zborovanja tudi oni rezervisti, kateri stoje uže v zadnjem letu svojo vojaške službe. ,Učiteljski Tovariš" ima v 20. številki nastopno vsebino: Kako naj učitelj upliva na vedenje šolske mladine zunaj šole. (I. Bajec.) — Knjiga Slovenska. — Dr. Ivan Anton Scopoli. (Fr. Kocbek.) — Učiteljske prošnje. — Dopisi. — Razpis učiteljskih služeb. Ženitbena dota iz zaklade Clivio v iznosu 200 gl. podelila se je letos 1 Dietni šivilji Elizi Depiero, nevesti gasilca Antona Jaškija in 181etni delalki Mariji Bajs, nevesti pozlatarja Viktorja Pacorja. Državna sadna razstava na Dunaju zatvorila se je dne 15. t. m. Prodalo se je vse sadje. Obiskalo je razstavo nad 100.000 oseb. Statistika umrlih. Od 7. do 13. t. m. umrlo je v Trstu 86 oseb in sicer 4G možkih in 40 ženskih. Po starosti jih je bilo: 22 do 1., 15 do 5., 5 do 20.,'4 do 30., 9 do 40., 17 do 60., 0 do 80. leta in 5 preko 80 leč. Lani je umrlo v istej dobi 12 oseb manj. Poprečno jo umrlo izmed 1000 oseb 28 05. Samoubojstvo. Otrovila se je dne 15. t. m. 21 letna soproga mekanika Antona Camponuovo, Roza, stanujoča v ulici Chiozza. Ko se jo vrnol imenovanega dno Camponuovo na svoje stanovanje, našel je svojo soprogo umirajočo. Zval je brzo pomoči, zdravnik jo je dal odnesti v bolnico, ali umrla je še istega dne. Nesrečna mlada žena zapustila je triletnega sinčka. Ne ve se, kaj jo jo gnalo v smrt. Policijsko. V skladišče v ulici S. Ma-ria Maggiore, h. št. 4, uloraili so sinoč neznani tatovi. Odnesli so obleke in perila v vrednosti 80 gl. — Spreten uzmovič odnesel je vratarju v hiši št. 5 ulice Fan-tanone zimsko suknjo in hlače v skupnej vrednosti 30 gl. in 7 gld. v gotovem denarju. — Težaka Jakoba C. iz Gradiške zasačili so v novem pristanišču, ko jo kradel kavo iz vreč, katere je nosil iz parnika v skladišče. Spravil je za košuljo uže nekoliko kilogramov kavo, ali pil jo ne bode, ker je pod ključem. GosBoflarske m trgovinske stvari. Program obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. A. Strokovna šola za lesno industrijo. Sola za lesni obrt ima štiri letno tečaje, v katerih se bodo učenci teoretično in praktično poučevali v naj-važnejšah strokah lesne industrije. V začetku bodo se otvorili naslednji oddelki : Za mizarstvo (umetno in stavbeno mizarstvo), za rezbarstvo (podobarstvo) in za s t r u g a r s t v o, pozneje se bodo pridružilo tesarstvo, kolarstvo, gradnja žag in mlinov ter pletenje košaric. V prvem' letniku imajo vsi oddelki zvečine skupni pouk, pozneje se pa ločijo učenci jjo na-* vedenih strokah. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih: krščanski nauk, slovenski in nemški jezik, računstvo, obrtni* knjigovodstvo, poslovni sestavki, tehnologija, mehanika, arhitektonsko oblikoslovje, geometrija in geometrijsko risanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih, projektivno risanje, modelovanje, lepopisje in praktični po u k. Učenci so redni ali pa izvenredni; prvi obiskujo šolo v vseli predmetih, drugi pa so upisani le v nekaterih strokAh. Ustupiti morejo v to šolo le tisti mladenči, ki so dovršili osnovne šole in ki so prekoračili 14. leto. Ker je praktični pouk posebne važnosti ter se morajo učenci v 1 teku štirih let izuriti v svoji stroki, kakor i pri najboljšem mojstru, treba je, da so ! telesno zdravi. Spričevalo o dovršeni šoli , daje učencu pravico do samostojnega izvrševanja dotičnoga obrta, tedaj je ve-I Ijavno kot spričevalo za dokaz sposobnosti. Učenci no plačujejo nobene šolnine no' vsprejemnine. j B. Strokovna šola z h umetno vezenje in šivanje čipek ima dva , letna tečaja, v katerih se bode poučevalo j umetno vezenje (belo in pisano) ter šivanje čipek. Za klekljan jo (pletenje) čipek ne bode oddelku. Učenke se bodo priučile vsem važnim strokam umetnega veze-nja na podlagi dobrih uzorcev in zakonov 1 umetnosti. Poučevalo se bodo v naslednjih predmetih: Slovenščina, nemščina, računstvo, knjigovodstvo, tehnologija veze-1 nje, oblikoslovje umetnega vezenja, elementarno risanje, strokovno risanje, nauk o ornamentih in o zlogu ter praktični pouk. Učenke so redne in izvenredne slu-šateljice. Izvenredne učenke morejo obiskovati le nekatere stroke, kakor to določi sporazumno z njimi vodstvo šole. Redne učenke morajo dovršiti 14. leto in dokončati osnovno šolo. Šolnine ni nobene. Potrebni materijal dobe redne učenke od šolskega vodstva brezplačno, izvenredne slušateljico pa morajo sarne skrbeti za risarske in druge potrebščine. Učenci in učenko za oba zavoda vsprejemajo so zdaj v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v šolski pisarnici v Viran-tovi hiši, Zvedarske ulice. Soli so otvoriti dne 5. novembra 1.1. Dunajska bor-HH dne 16. oktobru. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld Hi olj „ v »rebru — — — „ tf2.9.j Zlata renta— — — —--- — „ 11050 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 9'/.40 Delnico narodne banke — — — '— „ f-7.-i, — Kreditne dolniou — — — — — — „ 211 75 London 10 lic sterlin--— — — „ 121 95 Francoski napolaondori — — ~ — „ 9(i3'/t C, kr cekini — — — — — — — „ 5.* 7 Nemške marke — — — — — — — „ 09 55 Javna zahvala. Vsem znancem in prijateljem, posebno pa č. g. duhovščini, ki so se udeležili pogreba nepozabljivega nam strica Andreja Lavriha in vsem onim, kateri so o priliki smrti i nami tugovali, se najiskreneje zahvaljujemo V Dolini dne 14. oktobra 1888. Marija udova Sancin, sestra Ivan Sancin, Marija Sancin, Ana Sancin, sostriči. Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. i Odprla se je nova gostilna KINHOFER na trgu Dogana št. 2. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima izvrstno pivo akcijsko zadruge v Gradcu in vino prvi- vrsto ter izvrstno kuhinjo. Nadeja je se mnogoštevilnega obiska, beleži z visokim spoštov. Kinhofer. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. amtr. KREDITN, ZAVODA za, trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkuz i'/j0!« 30-dnevni odkaz 2°/0 n 8- „ „ 3-mesefini . 2'/, . 30- „ 3 . G-^ „ „ 2'/, „ Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogli pripojim novH obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20 februrarja, 20 aprila, in 2U. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, L»ov, Reko, kakor xa Zagreb, A rad, Gradec, Herinanutadt, Inomost, ' Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovćenje kuponov pri odbitku 1°/^ provizije. P r e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po- Ces. kr. koncesijonirana generalna Na vrednosti 5'/,a»/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vekše svote po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Tr»t, !>. marcija 1888. 48—IG AGENCIJA za Avstrijo, paroplovnega drnžtva „Cunard Line" v Trstu daje razjasnili«, komur hore v Ameriko. Tako| delujoče. Uspeh zajumčsn. Neizogibljivo ! Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju laseh, muholjicam in osedenji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld 1.50 Ste- j klenice za poskus po gld. 1 — prodaje J. Grolich v Brnu, v TESTO pa samo A Praxmnrer in P. Pren-dinl - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBIC J lekarničarja Uristofoletti in Pontoni, A. Her j nianek. drog«r — na BEBI .1 Imeiner. lekar ; - v CELJU Peiifc - v MARIBORU J Martinz I — v GRADCU K Kotu, Murplatz 1. H4T Tam se tudi dobi Eau de H6be, iztočno sredstvo lepote, katero i/drži sveŽost in belOHt kože. BT M NLGPARIJA! TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od . od uO sobi do vsacega zto-ska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 11 ure zjutraj. Obresti na knjižic«..........4*| Plaćnjfc vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—11)00 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjice dounciiirane na tržaškem trgu po . ... . . 3'/,°lo Posojuje na državne papirje avstro-ogrske d<> 1000 gld po........5°/0 višje zneske v tekočem računu po . 472% Daje denar proti vknjiženju na poseBtva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887. 2-24 Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edii a in nedosegljiva želodečna pijača, Oa si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandene«, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Vn^ine raznih kapljic, izlečkov itd., katere se občinstvo kakor pravi čndefi priporočajo. niso nič druzega nego 5kr dliva im^« Edini Jeruzaleiitsk.1 balzam si ie zagotovil veled svoje priprosta sestav^, odločno oživljajoče in Ž»*lodftne živce hitro kr^očaln« moči pravico ppedno-Htl nad vsemi v t»j stroki znanimi zdra-viiami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom vefe prašanje po njemu Ta balzam bojrat na delajočih snovih kineške rehar-bare, katera korenik» je poznana za "nt njt-n-ea nerodnega upliva na probavljanje in čiičeaje, je tanttsljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebuvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠčnosti. zabasanju umrdliivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidulnem trpljenju, slatenci iti vsaknj bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane StO novcev. 1—15 GLAVNO SKLADI8ĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. SkladiiĆK v Trstu v lekarni Marka Haranim i O. B. Rovu, na Reki v lekarni al Redoniore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominn v lekarni E Palisc. 11-25 m • 9 _ š $ 05 L eS :s n 1 . _ 00 O 'i 00 c £ •-n z ■ ^ ~ z. ~ ~ z. > • ul ■3'g P^J • * ' © _c K^Jf O. _ ■ © U9 g ^ ~ ^ e g c« £ f « * = K O .J .A-s i81sBSs-l * z. x L*: i - J"" ■ e 6 ► « ~ * _ »S UJ£ c S-S^^ac.oel S m* 9 p^Ssa c- •o Sg-'SfiC^-SSi fe^UJ IVAN RUŽIG IZ KASTE LIRA odprl je v Villa Sporca št. 1. v Trstu kivmo, ter prodaje liter dobrega vina po 36 nč. Na debelo v hišo po 2G nove. Gorsko maslo, 1 kg. . . , „ „ 5 „ franko . Namizno „ 1 „ ... Ovčji sir . 1 „ ... n n • 5 ti franko . Radgorski sir od piva 50 kom. Pošilja po poštarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT FrenStat pod Radho^tem Moravska. 85 kr. 4 f. 25 kr. 05 • 60 9 3 f. 10 n 90 it S Zadnji mesec: reeke obrtne razstave o cesarskem jubileju samo 50 novč- glavni dobitek 25.000 Q o I d i n a r J ev Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartenstcingassc 4. Rajžev škrob (štirka) (z tovarne na Reki b o 1e t o in brez 11 j e) zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brez "tii strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne bo ji se lUfl nobene konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove Iftl malo škatljico. Dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti (Uj? in pri Ferd. Cumu", Via Gavana — Puter Grassi. Via Eonomo 5 — M. Greporich' liil Via Riborgo 2 — G. Godnig, Piazza Karri-ra — A Goliug, Vit Harrieta veccbia 31 tlf] — Q Hellrigl, V a S- tte fontane — G A. O-igaro, Piazza Squero Vrcchjo — A. Mac- |flJ čari c C, Via Mulca-iton I — A Maldini Via San Sebastano 1 — V Millonifr, Vi« |[jn Ghfga N. 4 — Antonio Paparotti, Via Sant' Antonio 4 — G Paternost, Via Bastione i^il 2 — Taucer e Piricli Via S adiou — A. Sciolis. Via Barriera 3 — G. Sguezi. Vi;i Bar- i(pf |js riera 17 — F.TrunquilJini Prodajalnica — E Trevittini, Via Af(piedotU> i Vin Oantrma tj j c[jj — U. Ur sio, Via Acqu*dotto — V. Visnovich, Via Suliturlo 21 — A. Zelen, Via j[J=; della Caserma 1. Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da Ide ura točno. Ta ura, ki jo odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mćdnimi kol»j-nami ji v okvirju iz Ouivreqol-zlati kovine po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno kazalo, katero ima Čudov.ito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi —— sveti kakor mesečni žarki, m--—5— Razun tega ima budilni zvonček, ki s- more staviti na kateri koli čas, 2 bron-firn^a tezala in, ker j* cena, vkljnčijivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na itiri goldinarje, m >re si vsak o kupit tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. PoSilja se proti ^otov. m denarj i ali proti poštnem povzetju. Exporthiius „zur Raiserin Naria Theresia", Wien. III. Ilezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivr> Farn.ch, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, našlo je enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpeljano v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih pivurnali in gostilnah; dobi se v steklenicah i > iz soda ter se naročuje pri glavnem zastojMi pivovarne «Deposito di Birra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchia, h. Št. 5, scala d'oro Telefon št. 275. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! J. d S. Kessler v Brnu, Ferdinandovo ulice št. 7 sil., razpošiljata po poštnem povzetji : 10 111ei.rov zimskega lodnt za žen-ke obi ke. dvojne šlrokOHti gld 5 50 lu ni- trov Valleris-flanele /.a ženske k^, najnovejši u/.<«rec gl«t 4 - Itj iiietrnv kalmuka, t-žke buž^, iiHjnovfjši uzorec gid l 70. 10 mrtrov tarhanta za obleke, t'-Ž-ie t>uže, najnov^j^i uzor -« $1 • lo metrov blaga za ponočse suknje, križ .si.-ga, najnovojši ui ..rr*c gid 'J 00 •21J vatiov Prostejevskega barhanta, uiodir in mjuv gl. 5 b. i 111 Ud- Ć Cld. (i — 3 10 m-tra blaga za moško obleko za zimo in. gld 5.50 11» gld a 5 2.10 m tra blaga za zimske suknjo, modula, la. sld lo —. HM. Rlogato tam buri nun. rud<či. sivi m rujavi ■.-k). a - (j parov zimskih nogovic pl temii. v vsi-h burvan, prn(ji»«itui gld. l.bo 1 platnena rjuha, 2 tiM.ra dolea. i»rez šiva v Id. l.&o 10 m t "o v posobne preproge, iežk>- a^e gl . • i ; .0 1 moška srajca bnla i OHrvimta, la gld. 1 .SO, 1 l;i. gl 1. l.-Jii ."{ delavske srajce iz tešKeua nnsf rđu gid. •> 3 nare gac i' barhanta platna la. gld. 2 5o, lin. gld. 1 b-. 9 parov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vsrh barvali gid. i 10 6 ženskih Brajc u. močnega lati a ali š fona. i« gld. 5. lin gid. «25 8 nočni korseti i Šifoim. vezam 1». eld 4.—. lla. gld 1 hO 1 zaetor iz jute, tu nun«, la t?h, a.*)0. lla. g «1 i.ao 1. garnitura pregrinjal, 1 prt in 'i p si.. prVg-.."iz rip«» L'id •l.m, V/, jllt g -t. :i 50 2y vatlov domačega platna, t.'SKo t>aže7s t gid. > *U Id. t 20 29 vatlov oksforda. imjn'»v jši naris glo 4jS0 9 vatlov kanafasa, nautov jši naris, naibolj-f baZ- gid 3 prti. v»»»h barv, "u gld ^ '|4 gld 1 Uzorci zastonj in franko. Lastnik pol. družtvo „ Edinost'. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.