Boj proti (aoima; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto-------------------- $3.00
Za pol leta__________________________1.75
• •	V . . . >		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . « .	• -»- •
Leto 3. Št. 122.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 25, 1945.	Price 5c.		Vol. 3. No. 122.
DELEGACIJA SLOVENSKE KOROŠKE PRI MARŠALU TITU
JUGOSLAVIJA NE MORE BITI NEZAINTERESIRANA GLEDE KOROŠKE
Beograd — (Tanjug) Jugoslovanska časopisna agencija med drugim poroča, da je delegacija Slovenske Koroške posetila maršala Tita in imela z njim daljši pogovor.
Zastopstvo delegacije so tvorili predstavniki Slovencev in Avstrijcev, kateri je načeloval predsednik Narodno Osvobodilnega Odbora Koroške, Hicmedel, ter člani odbora: Olipič, major Primožič in drugi. Delegacijo pa je predstavil maršalu Tito, predsednik slovenske narodne federalne vlade, Boris Kidrič.
V imenu delegacije Tita so pozdravili predstavnika Koroških Slovencev in predstavnik Avstrijcev. V svoji izjavi ob tej priliki so izjavili naslednje: "Odkar se je umaknila jugoslovanska armada, po vsej Koroški je zavladal teror in nasilje fašističnih elementov. Zaprosili so intervencijo zavezniških oblasti v svrho zaščite slovenskih in avstrijskih antifašistov, ter obenem naglasili, da je bratstvo slovenskega in avstrijskega naroda rojeno v težki in naporni borbi proti nazifašističnega terorja in tlačanstva, neposredno stremljenje in želje priključiti se demokratskih federativni Titovi Jugoslaviji."
Zastopniki so obenem podali več
konkretnih podatkov o terorju nad demokratskimi prebivalci slovenske Koroške, katerega izvršujejo nacisti. Maršal Tito je ob tej priliki odgovoril: "Zevezniki so obljubili spoštovati samoopredeli-tev naroda in njegovo narodno oblast. Toda resnično bratstvo rojeno v borbi slovenskega in avstrijskega naroda, je najboljša garancija za rešitev nacionalnega vprašanja Koroške. Poleg tega Jugoslavija ne more biti nezainteresi-rana glede tega vprašanja radi dejstva, da so narodne težnje za združitev vseh delov Slovenije za Zedinjeno Slovenijo. Vsekakor to vprašanje pride na dokončno rešitev na mirovni konferenci", je dejal maršal Tito.
Ekonomska in politična rekonstrukcija Evrope
Potsdam — Po zatrdilu tozadevnih vesti, velika trojica razpravlja poleg vprašanja, koliko časa naj bo Nemčija pod okupacijo ter o količini njene vojne odškodnine prizadetim državam, katera znaša milijarde dolarjev za odpla-žilo povzročene škode, tudi o ekonomski in politični rekonstrukciji Evrope. Gotovi znaki kažejo, da se je v tem oziru dosegel sporazum in posamezni krogi izražajo mnenja, da so poglavitne zadeve v principu že rešene.
Večina poročil se bazira na neuradna poročila in tudi mnenja o razpravi velike trojice. Končni zaključki pridejo po skončanem zasedanju in je zato nemogoče vna-
MAGEDONGI ZAHTEVAJO USTAVITEV TERORJA
SPREJEM TITA V SLOVENIJI
Ljubljana — Ob povrnitvi iz Bleda maršal Tito je posetil štab 4 armade, kjer ga je sprejel načelnik general-major Jakšič. Maršal Tito se je zadržal v štabu za eno uro in potem posetil prirodno votlino Postojnsko jamo. V notranjost se je podal po stranski poti po kateri so partizani v aprilu 1944 leta prišli noter in zažgali 1,100 sodov benzina, katerega so Nemci preje tja spravili.
Naslednjega <lne maršal Tito je v spremstvu ministra industrije zvezne vlade Andeja Hebranga, general - poročnika Aleksandra Rankoviča, Koste Nagja, Peka Dabičeviča in Petra Drapština, posetil življenjepisno mesto Kamnik. Nepričakovani njegov prihod v to mesto, je izzval veliko radost in navdušenje med pribival-stvom Radostni prebivalci so takoj na vseh poslopjih razobesili slovenske zastave in s cvetjem obme-tali maršala ter klicali: "Tito je anš! živel naš osvoboditelj!"
Toronto — Okrog 100 delegatov krajevnih odsekov Zveze Združenih Macedoncev se je udeležilo javnega protestnega zborovanja, katero se je vršilo v Royal York hotelu minuli teden v znak protesta proti terorja in nasilja, katerega izvaja grška mornarhis-tična reakcija nad Macedonci slovanskega porekla.
Predsednik zborovanja S. T. Vasileff je v kratkih toda pomembnih besedah pojasnil namen zborovanja in pri tem poudaril, da bi bila največja žalitev za 250 milijonov Združenih Slovanov dopustiti peščici grški mornarhistič-ni fašistični reakciji izvajati najbolj drzen teror in nasilje, kateremu ne najdemo primer celo iz Turških in Hunskih vpadov na Balkan. Kanadski Macedonci smo vznemirjeni vsled tega dejstva in zahtevamo od odgovornih oblasti da posežejo takoj v notranje zadeve v Grčiji in zaustavijo zločinski teror in nasilje grš-
SOVJETSKI UNIONISTI OBIŠČEJO AMERIKO
ke mornarhistične fašistične reakcije.
Poleg govornikov Macedonških organizacij v znaku solidarnosti so govorili tudi predstavniki Juž-noslovanskih organizacij, ter so enako energično obsodili teror in nasilje grške reakcije. Krajevni odseki Zveze Združenih Macedoncev iz Kirkland Lake, Brantford, Niagara Falls in drugod, so brzojavno pozdravili protestno zborovanje in naglasili podporo protestni resoluciji, katera je bila sprejeta z velikim oduševljenjem udeležencev in poslana na konferenco velikih treh v Postdanu.
Resolucija zahteva takojšno posredovanje "velikih treh" in na-glaša opravičeno zahtevo mace-donskega naroda glede Združene federalne Macedonije. Vprašanje nacionalne pravice Macedoncev, je vpraštnja varnosti miru in blagostanja grškega in južnoslovan-skih narodov na Balkanu. Resolucija je poslana premieru Kingu v Ottawi, ter drugim poslanskim predstavništvom v Kanadi, Združenih državah in Vel. Britaniji.
prej napovedati kaj je zaključeno glede tega ali onega vprašanja. Neuradna poročila in dozdevanja so dostikrat ne samo površna, ampak tudi pretirana in neresnična.
JUGOSLAVIJI PRETI GLAD
Beograd, 21 jul. — Časopisna agenicja (AP) podaja izjavo jugoslovanskega predstavnika pri organizaciji UNRRA, M. šeprešiča, katera pravi: "Tisočem v Jugoslaviji preti glad in celo smrt prihodnjo zimo ako se ne zviša količina pomoči, katero Jugoslavija dobiva. Sedanja pomoč je daleč od tega da bi nudila vsaj najnujnejše za tisoče ljudstva brez sredstev za življenje. Moskovski inžinir, šef grupe, katera vodi razdelitev "Lend leace" v Perzijskem zalivu pravi, da je zavezniška komisija katera vodi posle glede pomoči državam zapadne Evrope, dobila večjo količino hrane kakor pa UNRRA, katera daje pomoč ljud-
stvu osvobojenih držav.
Jugoslovanski predstavnik nadalje pravi, da je v marsikaterem oziru prepozno glede rešitve onemoglih in izstradanih ljudi. Toda potrebno je vzlic temu kolikor več mogoče omejiti število smrtnih slučajev vsled iz stradanosti. Potrebno je najmanj 6.000 trokov pred koncem septembra, da se o-mogoči dobava živil v posamezne pokrajine. Vse kar je odbreno do-sedaj jugoslovanski misiji je: 300 trokov za mesec julij, 662 za avgust in 600 trokov za september To število je dvakrat in trikrat premalo, da se utegne nuditi hitrejšo pomoč predno zapade sneg.
ZAVEZNIŠKE OBLASTI ARETIRALE TRŽAŠKE ANTIFAŠISTE
»
TRŽAŠKI DELAVCI ODGOVORILI NA ARETACIJO Z SPLOŠNO STAVKO
Trst — Tukaj šne zavezniške oblasti (AMGOT) so pretekli teden aretirale poleg zelo znanega ko-muništičkega voditelja in urednika antifašističnega časopisa II aLvoratore (Delavec), Jurija Jak-šetiča, še 44 znanih tržaških antifašistov slovenskega in italijanskega porekla. Ravnatej zavezniške oblasti polkovnik A. C. Bowman, ni hotel podati pojasnila zakaj je izvršena aretacija. Dejal je le to, da so aretirani pod "sumom", da delujejo proti zavezniške avtoritete. Kot za "dokaz" je navedel, da je bilo najdenih več ponarejenih izpustnic, orožje, municija in vojaška obleka.
Ameriški polkovnik se je v tem
Jugoslovanska ladja Montrealu
v
Montreal, 23 jul. — V tukajšne pristanišče je minulega četrtka priplula jugoslovanska ladja "Princ Andrej", da odpelje pet tisoč ton hrane, zdravil, obleke in drugih reči namenjeno za pomoč Jugoslaviji z strani UNRRE.
Kapetan ladje, Josip Sindič pravi, da odpluje iz pristanišča v teku naslednjih treh tednov in bo topot prvikrat po šestih letih plovil naravnost v jugoslovansko pristanišče — Dubrovnik, šest let je odkar smo zapustili našo domovino z ladjo, je dajal kapitan Sindič.
Na ladji je razobešena nova Jugoslovanska zastava z petokrako na njeni beli progi. Govoreč o novi zastavi, kapitan Sindič pravi, da nova zastava z petokrako simbilič-no predstavlja nacionalno edinstvo nove federativne Jugoslavije na čelu z maršalom Tito.
PREISKAVA GESTAPOVSKI AKTIVNOSTI ZAKLJUČENA
Toronto — Osemnajst dnevna preiskava glede gestapovske aktivnosti tajne policije v Ontario, jS zaključena preteklo soboto. Sodnik Lebel, kateri je predsedoval sodiščni obravnavi skozi 18 dni, je dejal, da kljub številnim dokazom prič o aktivnosti posebnega oddelka politične policije, kateri je zasledoval aktivnost posameznih gibanj in voditeljev v Ontario, ne more podati sodiščnega zaključka, dasi bo podan enkrat v septembru.
Toda na podlagi dokazov 15 prič, ki so bile zaslišane, odvetnik L. Ducan, branilec E. B. Jol-liffe in odvetnik za delavske unije J. L. Cohen, sta podala priziv na višje sodišče.
Kakor je bilo že prej poročano o obtožbi CCF voditelja E. B. Jol-liffe, da je vlada premiera Drew-a, zaposlila tajno politično policijo z namenom da sledi aktivnost raznih gibanj in posameznikov kot opozicije njegovi vladi, je končana po preteku 18 dni zasliševanja, brez tozadevnega zaključka kljub temu, da vsebuje obtožnica in zasliševanje nič manj kot en milijon in četrt izrecnih besed.
• Ali bo napredno javno mnenje ostalo le pri tem, brez da energično zahteva čistko tajne politične policije, ostane vprašanje.
Eksplozija municije v . Pristanišču
Halifax — V tukajšnem pristanišču je nastala minulo sredo strašna eksplozija v skladišču municije, katera je radi varnosti prisilila okrog 80.000 prebivalcev izseliti se iz svojih stanovanj na zunaj v predmestje. Prebivalci so se izselili pred nevarnostjo, da se ne unamejo še druga skladišča in posebno skladišča bomb proti podmornicam.
Po zatrdilu vesti, dosedaj je do-gnano, da je ena oseba mrtva in* 86 ranjenih.
Civilne in vojaške oblasti so bile takoj na delu glede varnosti mestnega prebivalstva. Kako je nastala eksplozija, vest zaenkrat neomenja podrobnosti.
New York — Delegacija devet članov sovjetskih strokovnih unij, je na potu v Združene države, kakor poroča Ta s časopisna agencija.
Delegacija se je odzvala povabilu Kongresa Industrijske Organizacije CIO v svrho tesnejše kooperacije in sporazuma med linijskima gibanjima.
VELIČANSTVEN USPEH TITOVEGA DNEVA
Toronto — Nad tri tisoč slovenskih, hrvatskih in srbskih izseljencev iz Južnega Ontarija se je zbralo zadnjo nedeljo v Port Wellerju v znaku bratske solidarnosti z narodi Jugoslavije pod vodstvom treh bratskih Zvez, katere so ta dan imenovali "Titov dan". Resnica je, da je bil to res dan bratske solidarnosti tako v moralnem kakor tudi gmotnem pogledu, kajti mnogi so prišli po več sto milj iz odaljenjh naselbin in se udeležili veličanstvene prireditve.
Pri vhodu na odprto ledino ob obrežju Port Whellerja, z prijazno goščo in košatih dreves naokrog, udeležence je pozdravila nova simbolična zastava z petokrako na njeni beli progi. Druga pestrost Titovega dneva se je izražala v narodni pesmi, dekletih, ki so tekmovala medseboj za prvo mesto tamburaških zborih, harmonikah, kakor tudi v pomembnem govoru, katerega je podal dr. Colin Dafoe, rodom Kanadčan iz Bele-ville, Ont., kateri se je nahajal v Jugoslaviji eno leto, ter pomagal partizanom v njih naporni borbi proti zunanjih osvajalcev in domačih izdajalcev.
Dr. Dafoe je omenil neštete prizore ki jim je osebno pričal, kako je maršal Tito zedinil narod, uvedel izborno disciplino v vojaških odredih, ter tako uspešno vodil nadčloveško borbo navzlic ogrom-
nim težkočam in pomanjkanju mnogoterih potrebščin in med prvotnimi zdravila, hrana, obleka in obutev. Osebno sem mnogokrat občudoval neizmerno vztrajnost tega junaškega naroda, je dejal dr. Dafoe. Ko sem se poslovil od njega, sem tudi svečano obljubil, da bom kjerkoli mi bo mogoče povedal resnico o njegovi borbi. Prepričanje naroda v novo demokratsko Jugoslavijo, je na zelo visoki stopnji in sem uverjen, da bo res postala resnično nova demokratska Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita, je zaključil govor dr. Dafoe.
POLITIČNA VDOVA GEOBELSA
Moskva — Znani sovjetski žur-nalist David Zaslavski je v svojem članku, kateri je bil priobčen v "Pravdi", nazval Klaro But Luc, "politično vdovo Geobelsa".
Kot znano omenjana se je posluževala drzne antisovjetske propagande, tako tudi proti narodno osvobodilnega pokreta in narodne vlade v Jugoslaviji. Ameriški "Srbobran" je seveda v zvezde koval Klaro in ji pripisoval velike zasluge "patriotizma".
Toda boljšega imena pač ne zasluži, kakor ga je prispodobil David Zaslavski, namreč "politična vdova Geobelsa".
Resolucija pokrajinskega NOO-a za Trst
in slovensko Primorje
Trst — Nad 100 tisoč delavcev, uradnikov in nameščencev je za-stavkalo v znak protesta glede postopka zavezniških vojaških oblasti. V Trstu, Tržiču in drugih mestih stavkarjem se je pridružilo tudi civilno prebivalstvo kot dokaz narodne zavesti v obrambi svojih narodnih in delavskih pravic posebno, ko so zavezniške oblasti brez predhodnega dogovora odločile razpustiti narodno milici-jo, katera je vzpostavljena po nar rodu in njegovem vodstvom za varnost mira in reda.
V znak protesta pokrajinski Narodno Osvobodilni Odbor za Trst in Slovensko Primorje, je naslovil protestno resolucijo vladi Vel. Britanije in Združenih držav Ameriških. Resolucija se glasi:
"Pokrajinski Narodno-osvobodil-ni Odbor za Slovensko Primorje in Trst, vas obvešča, da je zavezniška vojna uprava dne 22 junija t. 1. samooblastno brez predhodnega posvetovanja s pokrajinskim odborom obvestila javnost o razpustitvi vseh oddelkov javne sigurnosti, medtem tudi milicijo izvršnega organa oddelka za notranje posle NOO-a, navzlic temu, da ni bil do danes izdan ukaz z katerim bi se odvzemalo pravico pokrajinskemu NOO-u nad njegovimi organi. Istočasno vas obveščamo, da smo iznenadeni zaradi načina po katerem je sledila razpustitev oddelkov javne sigurnosti. Z razpuščanjem milicije javne sigurnosti se namreč "razpušča" vse policijske odinice, karabinere, kvesturine, fi-nancijske straže in tako dalje, dasi je vse to razpustil že davno prej pokrajinski NOO, kot organe, kateri so pomagali pri izvrševanju
vojnih zločinov bivših italijanskih fašističnih oblasti, pozneje pod vodstvom nemških fašističnih osvajalcev. Taki organi torej sploh ne-obstojajo več, kar pomeni, da u-kaz z katerim se hoče razpustiti bivše fašistične straže, karabinere itd., je v glavnem naperjen proti
Brzojav Rdečega Križa Jugoslavije _
Društvo Rdečega Križa Jugoslavije je naslovilo brzojavni odgovor na brzojav Sveta Kanadskih Južnih Slovanov kot sledi:
"V Jugoslaviji je 500.000 otrok brez svojih roditeljev, katerim je potrebna nujna pomoč. Potrebna je oprava, posebno zimska spodnja obleka, čevlji itd.
Pismo sledi.
Rdeči Križ Jugoslavije
Zgoraj omenjeni brzojav je naslovljen Svetu Kanadskih Južnih Slovanov kot odgovor Rdečega Križa Jugoslavije, kakor je omen-ejno, glede nujne pomoči za 500.-000 otrok, kateri so ostali brez svojih starišev.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov izraža nado, da bo apel Rdečega Križa Jugoslavije, dal še večjo vzpodbudo v zbiranju pomoči za 10.000 dojenčkov za katere smo se zavzeli da jim pomagamo. Pomoč jim je nujno potrebna in je le na svojem mestu, da to vprašanje postavimo na prvo mesto na naših rednih in izvenrednih sejah, kakor tudi zborovanjih.
Svet K. J. Slovanov
milicije javne sigurnosti, to je organov, katere je narod v teku krvave vojne sam ustanovil in kateri je prelival svojo kri za zavezniške stvari. V zvezi z razpuščanjem milicije javne sigurnosti, smo še bolj iznenadeni radi dejstva ko vemo, da zavezniške oblasti niso razpustile bivših policijskih organov v Italiji in Nemčiji, kateri so prej delovali kot organi našega skupnega sovražnika.
Zaključujemo, da tako postojan-je zavezniške vojne oblasti ne more koristiti jačanju in širenju zavezniških prijateljskih odnošajev med narodi, kateri so v teku vojne prelivali svojo kri. Narod slovenskega Primorja ni izgubil vero v mogočnost iskrenega sodelovanja s zavezniškimi vojnimi oblasti. Mi smo na to dejstvo opozorili že prej zavezniško vojno oblast, toda žal temu, da ga neupošteva. V interesu močnega edinstva in demokracije zavezniškega bloka, Vel. Britanije, Združenih držav in Sovjetske Unije, ter v interesu iskrenosti Atlantske karte, vas prosimo, da podvzamete potrebne korake napram vojni oblasti na tem
..NAD 80 TISOČ NEMCEV. ARETIRANO
Frankfurt — Ameriške vojaške oblasti so naznanile, da je nad 80.000 Nemcev bilo aretirano zaradi»' posesti orožja. Aretacija je izvedena na podlagi splošne pre-isakve med 15 milijonov civilnega prebivalstva, zaradi posesti orožja in drugih prepovedanih reči. V to svrho je bilo zaposleno okrog 500.-000 ameriških vojakov v ameriški okupacijski zoni v Nemčiji.
teritoriju, da opokliče ukaz za razpustitev milicije javne sigurnosti, ter da spoštuje civilno oblast, katero si je narod izvolil, to je, pokrajinski Narodno-osvobodilni Odbor, kakor tudi okrožne, vaške odbore in naposled Narodno-osvobodilni Svet ter njegove organe mesta Trsta.
Napadi na Šanghaj
Guam — Ameriško vojaško poveljstvo naznanja, da je ameriška zračna sila že v drugič izvedla zračni napad na japonsko bazo v Šanghaju, menda glavno sovražno središče na ozemlju okupirane Kitajske.
Napad je izvedlo nad 200 ameriških super-bombnikov, kateri so nemoteno metali težke tovore bomb na vojaške objekte brez da bi sovražnik skušal postaviti se v obrambo v zraku.
Ameriška zračna sila na daljnem vzhodu, je tudi bombardirala japonske instalacije in industrijske centre na japonskem otoku Kljušu, ki tvori skrajno južni del japonskega domačega otočja.
Glavna tarča kakor pove piro-čilo, so bile velike municijske tovarne v Kagošimi.
Kakor razvidno sila japonskega impirijalizma se nahaja sedaj pred neposrednimi vdarci s zraka, morja in tudi kopnega koordinirane oborožene moči ameriške armade. Posebno činkoviti so napadi zadnje dni ameriških letečih trdnjav, kateri drobe sovražne instalacije, industrijske objekte in močne utrjene obrežne baze.
in prezrl dejstvo, da so tržaški tako vsi drugi antifašisti vedno bili med prvimi borci za uničenje fašizma. Zdi se, da se gre zavezniškim častnikom za osebo, katera je pripravna služiti le njim in neposredno njihovim interesom, ne glede na njeno preteklost. Slepec lahko izprevidi, da ako je avtoriteta res pravična, je težko pomisliti na kritiko ali obtožbo proti nje.
Seveda za tov. Jakšetiča to ni prvi slučaj da je aretiran. Na ukaz Musolinijevega ražima, omenjeni je bil aretiran v letu 1930 in obsojen na štiri leta težke ječe v zloglasnih Leparskih otokih zaradi antifašistične aktivnosti. V letu 1932 se mu je posrečilo ubežati v Francijo, kjer je bil zopet aretiran po francoski policiji fašističnega premiera Lavala, ter vržen v kon-cetracijska taborišča. Poslednikrat je aretiran v Ljubljani v letu 1935, do smrti pretepan po polici-. ji in vržen v zapor.
Tržaški 'delavci in prebivalci poznavajoč svoje voditelje, so odgovorili na drznost zavezniških oblasti z splošno stavko. Poslužili so se pač edinega sredstva v zaščito svojih pravic in svojih voditeljev, da so oklicali stavko in z tem manifestirajo svojo antifašistično zavest proti provokacij še živečih fašističnih elementov, kateri ruje-jo na znotraj slovenskega ozemlja.
ŽELI ZVEDETI ZA OČETA
V uredništvu se nahaja pismo iz starega kraja za Matija Kralj od njegove hčerke Marije Kralj. Prosi ga, da se oglasi čimprej mogoče. Ako bo kdo drugi čital ta oglas in da ve za njegov naslov, naj ga pošlje na uredništvo tega lista, da mu pošljemo zgoraj omenjeno pismo.
MAČEK SE NAHAJA V PARIZU
Pariz, 22 jul. — Dopisnik nju-jorškega Times-a, C. L. Sulzberger v svojem dopisu pravi, da se Vladimir Maček nahaja v predmestju Pariza in baje meni pose-titi posamezne kroge v Londonu.
V intervjuo Maček pravi, da je ubežal iz Zagreba dne 6 maja t. 1., ter se potem predal tretji ameriški diviziji pri Salzburgu. Najbrž da bi bil aretiran ako bi me bili dobili partizani v svoje roke v Jugoslaviji, je "možakarsko" poudaril v pogovoru z omenjenim dopisnikom in dodal, da nova vlada maršala Tita izvaja "komunistični sistem" v Jugoslaviji.
Ne glede na to, kako Maček sodi in je pripravljen sodelovati z vsemi preživelimi bivšimi jugoslovanskimi reakcionarji proti novi vladi narodnega sporazuma, ker sam ni bil nikoli pripravljen za tako dalekosežne reforme in resnično nacionalno enakopravnost, nastane vprašanje: Zakaj bežati iz Jugoslavije ako ne znaša nobene krivde? Poleg tega, kdo drugi je mogel nuditi telesno stražo pri njegovem begu, kakor Nemci in vstaši.
Jugoslovanski narodi bolj kot kdo drugi so spoznali svoje prave, voditelje, ter jim poverili svojo zaupnico ne glede na to, kako bodo režali preživeli reakcionarji na zunaj Jugoslavije. Tega spoznanj'a se zaveda tudi Hrvatski narod!
PRIKLJUČITEV AFL SVETOVNEMU KONGRESU
Cleveland — Več kot 40 unij-skih voditeljev lokalov AFL, ki so prišli iz raznih mest na konferenčno zborovanje, se je izreklo za priključitev Ameriške Federacije Dela novi Svetovni Delavski Federaciji, katero se ustanovi v Parizu v septembru t.l.
Ta vest, katero so pozdravili u-nijski lokali iz raznih drugih mest v Zdrugenih državah, zagotovo ne bo všeč glavnim voditeljem AFL., kateri izvajajo politični seperati-zem močnega unijskega gibanja pod krinko zapernosti sodelovanja z strkovnimi unijami Sovjetske Unije.
n
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the CSty «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Nova Jugoslavija trn v očesih fašistične reakcije
Poglavitno načelo reakcije od nekdaj je bilo in je tudi danes, brez izjeme na okolščine in razmere, krvave in neznosne posledice, bedo in mizerijo, razdvajati ljudske množice in tako nad razdvojenimi vladati po svoji neomenjeni volji samosvojim interesom v korist. Tega načela se poslužuje tudi danes navzlic dejstvu, da je njena preteklost znana v javnosti kot skupina zarotniške družbe proti narodnim interesom,, ter navzlic dejstvu, da se ogromna vešina ljudstev resnično zaveda nujnosti v v-seh ozirih in predvsem zavarovati s krvjo izbojevane pridobitve v teku vojne, ohraniti narodno edinstvo in mednarodni sporazum pred raznovrstnimi provokacija-mi in zlonamerno fašistično reakcionarno propagando.
V jugoslovanskih zadevah raznovrstni odpadki bivših protinarodnih režimov, se poslužujejo enakih metod zoper novo vlado narodnega sporazuma, kakor se je posluževala Hitlerjeva gestapovska in vojna mašina v agresivni vojni proti samostojnosti, nacionalnih in kulturnih tekovin evropskih narodov.
Hitlerjeva propaganda in vojna mašina sta bili ne samo simbol svetovne fašistične reakcije in zaplotništva v napovedi križarske vojne proti "komunizmu", tembolj tudi, da zavlada svet in tako zavaruje dobičkanosne interese reakcionarnih izmečkov.
Sedaj, ko se je ta zlonamerna nada razbila v prah in pepel pod vdarci močne Rdeče Armade, zavezniških armad, ljudskega upora in vstaje — sedaj, ko prvi plodovi krvave vojne postajajo resnično dejstvo za kar so se borili in položili toliko žrtev narodi v Evropi in drugod, prelivali svojo kri, trpeli strašno pomanjkanje, strah in grozote pred podivjanimi fašističnimi tolpami ter njihovimi pomagači, za svoje nacionalne pravice, svobodo in enakopravnost, ekonomski, kulturni in narodni progres :— fašistični reakcionarji skušajo po Hitlerjevi metodi očrniti vse te pridobitve, to je, ustanovitev resničnih vlad narodnega sporazuma s znano krilatico, češ da je vse to vpeljevanje "komunističnega sistema".
Nacionalni voditelji ne glede na njihovo versko ali politično pripadnost potrjujejo osnovno dejstvo, da gre zasluga Komunistični Partiji Jugoslavije za izgraditev narodnega edinstva. Kajti na njeno incijativo, njenim preizkušenim vodstvom, katero ni sledilo strankarsko sebičnost, tembolj skupne narodne interese, so postavljeni čvrsti temelji resnično bratskega edinstva narodov Jugoslavije.
Temelji resničnega bratskega edinstva narodov Jugoslavije, so rojeni v potokih njihove krvi in so postali nezlomljiva pričujočnost prerojene narodne zavesti ter obenem državniške moči in veličine. Ta pričujočnost se izraža v dejstvu notranje ureditve, katera sloni resničpo v demokratičnih načelih narodne svobode in enakopravnosti.
Zunanj.a in notranja reakcija si je zamišljala predvojno Jugoslavijo, da tu in tam priflika staro krpo in proglasi hočeš nočeš njeno ureditev po "volji" naroda. Tisoč krat je resnica, da ni zamišljala novo svobodno federativno Jugoslavijo pod vodstvom maršala Tita, najmanj pa z tako dalekosežno notrajno preureditvijo. To je neštetokrat potrdila v vseh svojih izjavah, ko je namesto vsega tega enostavno reklamirala izdajalca Mi-hajloviča in njegove četnike, ter se z vso surovostjo zaganjala proti najmanjšega sledu demokratskega in svobodoljubnega duha.
Prav teh metod, Hitlerjevih, se poslužuje tudi danes. To je njena logična lastnost iz zadnjih 23 let njenega vladanja v Jugoslaviji, če zbere vse svoje najboljše podatke za to dobo, ne dobi drugega, kakor kopice ko-rupcionaške politike v notranjih in zunanjih zadevah, izkoriščanje ljudstev, socijalno in narodno zapostavljanje. Njeni osebni interesi na račun bede in mizerije narodov Jugoslavije, so pač poglavitni vzrok za režanje ob vsaki in tudi najmanjši priliki proti novi in svobodni Jugoslaviji.
Toda v novi Jugoslaviji, je odklenkalo korupcionaš-ki politiki, narodnemu in socijalnemu zapostavljanju, barantanju z narodnimi interesi po peščici ljudskih izvr-žencev. Narod je spoznal na licu mesta, v delu in boju, žalosti in veselju svoje prave voditelji, ter jim poveril državno in nacionalno krmilo vedoč, da ga pripeljejo v novo in srečno življenje.
To je pa trn v očesih preživelih reakcionarnih elementov !
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Pomagajmo Mladini
V prejšni izdaji smo priobčili obširnejše sporočilo ali proglas Mladine jugoslovanskih izseljencev v angleškem jeziku, kakor je bila želja naših mladih fantov in deklet v raznih naselbinah, včlanjenih pri organizacijah, društvih in Mladinskih klubih.
Ta proglas nam v jasnih odstavkih govori o potrebi združitve Mladine jugoslovanskih izseljencev, ne glede na to, da je včlanjena pri raznih podpornih društvih, prosvetnih in kulturnih organizacijah, kakor tudi Mladinski Federaciji, oziroma njenih klubih.
Toda proglas sam ob sebi ne more postati resnično dejstvo, želja in namena Mladine, katere je stremlenje združiti se in združeno delovati potem svoje organizacije za ekonomski in kulturni napredek. Proglas Mladine mora zvrniti posebej pozornost ustanovljenih organizacij in društev, da pomagajo ustanoviti Mladinsko Federacijo Južnoslovanske Mladine.
Konvencija Zveze Kanadskih Hrvatov je enoglasno sprejela omenjeni proglas in si nadela nalogo, da pomaga ustanovitev take federacije. V bližnji bodočnosti se bode vršila konvencija Zveze Kanadskih Slovencev,, katera bo najbrž smo prepričani sledila sklepu konvencije Zveze Kanadskih Hrvatov, ter potom odsekov Zveze dejansko nudila pomoč Mladini glede ustanovitve mladinske organizacije.
Z eno besedo Mladini je potrebna pomoč — pomoč starejših članov in članic, društev in organizacij. Ta pomoč je ne samo izplačljiva, nego je tudi dolžnost nas vseh, kateri ljubimo svobodo, progres in ljudski napredek.
(Nadaljevanje)
V	vasi Blato pri Dolenji vasi so vdrli v hišo Mrharja in pretepali njegovo družino. Ko se je 22 letna Marija Vidervol zaradi tega nad njimi razburjala, so pretepli še njo, tako da je obležala in dolgo ni mogla okrevati.
Krvoloki iz Vel. Lašč so 6. V. umorili v Stopah na domu Marijo Ivančevo in njeno hčerko Francko Ivančevo vpričo njenega otroka, drugi sinček je morilcem utekel. Marija je dobila strel v tilnik sredi sobe. Hišo so izropali in plen odpeljali v Vel. Lašče.
V	nedeljo 7. V. so otroci iz Stranske vasi pri Ribnici šli k maši mimo bunkerja. Tam jih je že z Iga znani krvnik Ludvik Stoje začel zasliševati o partizanih. Ker nekaj otrok ni hotelo govoriti» jih je začel pretepavati in enega težko poškodoval.
8. V. so Nemci in domobranci napadli vas Mačko-vec. Par dni poprej je od tam dezertiral Pavel Križaj in izdal komando mesta, ki je biLa v tem kraju. Izkoristili so megleno vreme in se neopaženo priplazili v kraj. V borbi je padlo več parti zanov. Bilo je tam tudi ne kaj žensk, ki so tja pribeža-le iz Barja, pred domobran skim nasiljem. Kakor hitro so domobranči zvedeli, da ženske niso domačinke, so jih zvlekli iz hiše in zversko pobili. Z mitraljezom so pokosili 65 letno Marjano Mazi, 64 letno Marijo Uršičevo in obe njeni hčerki Marijo in Francko. Trupli so nato do golega slekli, pobrali obleke in mrliče oskru-njevali.
Tega dne so odgnali iz Podturjaka Ivana Ogrinca, ga na Igu zaslišali in izpustili. Domobranec ga je spremil. Ko je prišel do konca vasi, ga je ubil.
8.	V. so domobranci v Ribnici ustrelili 9 partizanov, ki so jih ujeli pri Sv. Gregorju. Da bi ublažili porazen vtis med prebivalci, so raznesli govorico, da so bili odpeljani v Nemčijo.
V Cerknico pa je ta dan prihrumelo 470 domobrancev pod vodstvom "preziden-tovega" sina stotnika Vuka Rupnika, domobranci so se razpodili po hišah in iskali partizane, pri tem pa kradli denar, zlatnino, mast meso, maslo, jajca, prašiče, konje itd. Nekega moža, ki je -od buii ui dois oi[o oua bu k varjeno nogo, je domobranski surovež udaril po roki in mu zdrobil kost.
9.	V. je 50 mož domobranske patrole v šmarjeti, okraj Trebelno umorilo ujeto partizansko Maro, v Drešjem vrhu pa Anico Sadarjevo, ki se je ranjena zatekla h kmetu žganjarju, a so jo spodili od hiše.
Iz Bistrice, okraj št. Ru-pert, so odpeljali Adolfa Lapa, Franca Avseca, Antona Grebenca, iz okraja Mokronog pa v Tržišče Jožefa Kunštlja, Karla Slajpaha, Draga Savljija, Alojza in Alojzijo Blatnikovo.
ŽIVO SO ZAKOPALI
V Mirni peči so ubili Alojza Grivca iz Poljan in Jožeta Baslja iz Dolenje vasi. Na Griču pri Trebnjem so 6. V.
grozili, da bodo vse postre lili, če bodo partizani storili kaj žalega njihovim ljudem. Odpeljali so Janeza Goršeta, trgovca, 69-letno Ivano Henigmanovo in Stan-kota Henigmana, Mileno, Pepco in Vido Dejakovo. Goršeta in Henigmana so izpustili, ostale pa odpeljali. Pri tem so sodelovali Zvonko Rozman, ovaduhi-nja Marija Omerza, Jože in Franc Lovšin.
Drugi dan je bil v gozdu pri Cerovem logu pri št. Jerneju umorjen Janez Okički, delavec iz Gor. Vrbljenja. Vso pot so ga tepli, v goz-du ga mučili do smrti in nato ustrelili. Storilci so znani: domobranec Martin Kranjc, kmečki sin s Tolstega vrha in nam že znani Janez Ze-linger iz Dolža pri Stopičah.
OTROKE MORE
4. V. so bili domobranci na Rdečem Kalu, med njimi Jože Mekše, p. d. Krničar iz-Smavra. Ta je neko žensko skupno z njenim 9 letnim sinom postavil pred zid, jo ustrelil, nato prebadal in rezal z nožem. Pri tem je govoril:
"Pa si mi prišla, hudičevka, v roke! Zdaj pa boš videla, kaj smo in kaj lahko naredimo!"
Nato so šli k sosedu in tam umorili Jožeta Ilinker-ja, Jožeta Slaka in še 4 druge ljudi. Pobili so celo 2 dečka, oba stara 12 let, enega iz Smavra in drugega iz vasi Ravno.
"UBILI SMO TI OČETA,
POJDI GA ISKAT!"
15. V. je pridrla domobranska drhal v sodražki okraj. Na vse zgodaj so udrli v Perovškovo hišo. 14. V. so bile v Globeli volitve. Zmago Mokorel ter Jože Perovšek sta se nekaj zamudila pri Perovškovih in Koprilovih. Zmago je skočil skozi okno, a padel v gnojno jamo, domobranci pa so ga podrli s streli. Prav tako so ubili s streli v glavo Perov-ška, Nežo Perovšek, Marijo Arko pa odpeljali. Med morilci so bili domačini, domobranci Anton Modic, Rafael Turk in Drago Pire, vsi iz žigmaric. O slednjem smo že slišali pri umoru krojača Košoroka.
Nato so se na gori v vasi Petrince ustavili na domu Marije Ivančičeve, članice AVNOJ-a in SNOS-a, ki so ji belogardisti že pod Italijani ustrelili 4 sinove. Ker
ni hotela takoj odpreti, so vrgli bombo, vdrli v hišo in tam aretirali njo in kmeta Jožefa Lavriča. Ivančičevi so izropali vsa živila in odpeljali konja ter se posvetovali, ali naj jo odpeljajo ali ne, glede Lavriča pa si niso bili edini, ali naj ga ubijejo kar na mestu,, ali kasneje. Ko so oba odgnali je prišel dekan Gornik in se odločno uprl, da bi Ivančičevo odpeljali in Lavriča ubili. Poveljnik se mu je opravičeval, da so njegovi ljudje p,ač taki, da so vajeni ubijati. Ivančičevo so res izpustili, Lavriča pa odgnali s seboj in ga med potjo trikrat postavili, kakor bi ga hoteli ustreliti, a ga spet vodili dalje. Na nekem ovinku na poti proti Vagovki pa so ga umorili z dvema streloma v tilnik. Prepevaje so nadaljevali pot proti Sodražici. Tam so srečali 7 letnega sina Lavriča Joška in domobranec Bartol iz Retij št. 19 p.d. Roje mu je rekel, da so mu ubili očeta in da naj ga gre iskat. Nato so pri Zamostcu ubili partizana, ki se jim je predal in še enega, ki so ga ujeli.
"Slovenski dom" je o tem umoru poročal in ga opravičeval trdeč, da je bil Lavrič ubit na svojem domu. Njegov dom v Sodražici pa je bil že leta 1942 po Italijanih požgan. Dalje je trdil, da je bil Lavrič rajonec, pa je bil živinozdravniški referent. Tudi je pisal, da so našli pri njemu literaturo in razmnoževalni aparat, kar seveda tudi ni res bil je ustreljen natančno in po naročilu domobranskega vodstva.
"DAJTE PSA NOTER!"
Ponoči 14. V. se je slično zver-stvo zgodilo tudi na Dobravi pri Sv. Križu. Prebivalce Strojinove hiše. Na seniku sta ležala Kari ihše. Na seniku sta ležala Kari Golubič in Milan Strojin, ki sta domobrance opazila. Ti so začeli vpiti, naj odpro in razbili nekaj šip, Franc Strojin se je odglasil in vprašal, kdo je zunaj. Zahtevali so, da naj takoj odpre, če ne, bodo razbili vrata. Hčerka Dragica je odprla vežna vrata in tolovaji so vdrli v hišo.
"Dajte psa noter!", je zaklical prvi in takoj si prinesli mitraljez v sobo. Eden je posvetil z električno svetilko v gospodarja, drugi pa je v tem spustil vanj rafal, da se je na mestu zgrudil. Dragica Stro-jinova je zbežala v sosednjo sobo k staremu očetu, da bi jo branil, a vdrli so za njo in jo z 12 streli ubili. Ko je eden od njih opazil, da še hrope, ji je s pištolo oddal
strel v glavo.
Tolpi, v kateri je bil tudi Janez Školj, je vodil krvolok Nace Pen-ca po naročilu komandanta v Kostanjevici, že omenjenega Benedi-čiča, ki se je bil, kakor že omenjeno, zavzel za svetokrižkega župnika Andreja Zupanca. Ta župnik je imel drugi dan pridigo in rotil ljudi, naj se spreobrnejo, saj je "Črna roka" vsemogoča, ki bo sicer pomorila vse partizanska rodbine in vse, kar je s partizani v zvezi. Niti z besedico pa ni obsodil ponočnega zverstva. — Ta župnik Zupane je s prižnice prepovedal komunistom prihajati v cerkev in prejemati zakramente.
Pri vdoru domobrancev v Vav-to vas so ujeli partizana Franca Mavrina iz Podturna, Poveljnik Resman se je pred prebivalci v Jurki vasi sam hvalil, da ga je ubil.
Sredi maja so domobranci v Borovnici aretirali 2 ženski in odpeljali vež drugih neznanokam, češ da so somišljeniki OF.
škulj Jože iz Podžage pri Kar-lovici je bil s svojo ženo v vasi Vintarji pri Ribnici v hiši kmeta Dolščaka, pa so ju namerno toliko časa zadrževali, da je lahko dospela obveščena domobranska zaseda iz Karlovice. Domobranci so oba iznenadili in ju odpeljali v bližino Karlovice, kjer so škulja ustrelili, dočim se jim je žena iztrgala iz rok in zbežala. Isti dan so odpeljali iz vasi Podstrmec Andreja Kraševca ter Justino in Anico Debeljakovo. Domobranci so bili iz postojanke v Vel. Laščah.
15. V. so iz kočevske strani domobranci vdrli v Rakitnico in hoteli odpeljati 69 letno Ivano Heni-gamnovo in 72 letnega Antona Henigmana. Ta dva pa sta se objela, češ, da ne gresta z doma, naj ju kar ubijejo. Nato so ju suvali s kopiti pušk in grozili, da ju bodo že še ubili. Od pretepanja sta oba stara človeka obležala nezavestna. 21. VI. pa so ju odpeljali v Ljubljano. Domobranec Lavrič p. d.. Golinov iz Travnika in Sapeta Ivan s Hriba, oba iz okraja Loškega potoka, sta zmerjala ženo s prasico in kurbo. Vso hišo so domobranci izropali in odnesli za 82. 900 — predvojnih dinarjev vrednosti.
Od tu so krenili proti Dolenji vasi pri Prigorici, aretirali Jožeta Starca in ga hudo pretepli, Poldeta Dejaka iz Dolenje vasi, Franca Nosana, Rudolfa Dana iz Prigorice in Janeza Henigmana ter Joža Mrharja iz Rakitnice. Ženskam so grozili, naj nehajo sodelovati z O F, ker jih bo sicer doletela ista usoda. Vse to je bilo 15. V.
V Ribnici so nato ustrelili Matijo Šinkovca iz Ribnice in Tankota iz Nemške vasi ter več partizan-
skih dezerterjev.
Tega dne so ropali tudi v Brezju pri Pijavi Gorici. Kmetu Još-kotu Piškurju so vzeli konja in voz in mu veleli naj gre z njimi na komando, če hoče imeti stvari nazaj. Hkrati so odpeljali tudi Franco Zalarjevo iz Brezeja. Piškurja so nato vodili proti kraju, o katerem je vedel, da tam streljajo žrtve. Zalarjevo so peljali naprej in Piškur je kmalu zaslišal tri strele. Domobranec ga je vodil dalje v isto smer. Ko sta prišla bliže je stražar nekaj korakov zaostal očitno, da bi stopil iz nevarne smeri, kajti 50 m pred seboj je zagledal Piškur 2 domobranca, ki sta kleče merila s puškama nanj. Ko je to opazil je skočil vstran v grmovje. Vsi trije domobranci so začeli divje streljati za njim, toda Piškur je pobegnil in povedal svoj doživljaj. Zalarjevo so ustrelili in jo oropali, vzeli ji konja, kolo in harmoniko.
Dne 16. VI. so domobranci iz iste postojanke odpeljali iz Gradišča pri Želimlju Marijo Bukov-čevo, mater dveh otrok, kmečko hčer Ano Grmovo, Maro Grmovo, mater enega otroka, iz Želimelj pa Ivanko Kramarjevo, Danico Piškurjevo obe materi majhnih otrok, in Marijo Virantovo. Poročilo iz utemeljenih razlogov domneva, da so vse te ženske brez postopka ustrelili.
17. V. so v vasi Dolenje Jezero opbrali 10 ljudi, v Dolenji vasi 3, jim vse izropali in odpeljali na Rakek.
V okraju Kostanjevica so tega dne pretepli vso družino Božiča, tudi 5 in 7 letna otroka, da bi jih prisilili k izjavi, kje je njihov oče, ki je partizan.
91. V. je domobranska patro-la iz vasi Brezovice pri Sv. Križu ustrelili 22 letnega partizanskega dezerterja Janeza Kuntari-ča iz Pristave pri Sv. Križu.
19. in 26. V. 1944 so domobranci iz Tržišča ropali po Gorenji vasi, predvsem vino. Med njimi sta bila domačina Ivan Mrzelj in Jože Kiren, prvi iz Brezovice, drugi iz Sela.
Sumarno poročilo za čas id I. IV. do 20. V. iz okraja Mirna peč pravi, da so domobranci v tem času tam pomorili 16 prebivalcev, od teh 13 somišljenikov OF, 3 pa so bili nasprotniki in dezerterji.
Enotne strokovne Zveze
V predaprilski Jugoslaviji delavstvo ni bilo enotno organizirano, da o organizirani povezanosti ročnih in umskih delavcev niti govoriti ne moremo. Po prvi svetovni vojni je delavski razred prihajal do spoznanja, da je rešitev njegovih najosnovnejših življen-skih vprašaj (osemurnik, plača, socijalno zavarovanje, svoboda govora, tiska, zborovanja in združevanja) mogoča le v trdni povezanosti v skupni enotni organizaciji, v odlični borbi proti sovražnikom delavskega razreda in pod enotnim političnim vodstvom. To stremljenje je predvsem zastopal levo usmerjeni del socijaldemo-
ujeli somišljenico OF Pepco | kratičnih strank Jugoslavije, ki se Božičevo in jo pri Temenici za železnico živo zakopali, tako da je gledala iz zemlje samo glava. Zasramovali so jo, mučili in ji naposled razbili glavo: Vzeli so ji plašč, prstan in čevlje. "166. Kakšna sredstva s o dovoljena v borbi proti komunizmu?" — Vsa poštena sredstva ("200"?). Zverstvo je domobrancem tudi — pošteno sredstvo.
Na Grmadi so ubili Jožo Gaber iz Martinje vasi.
Na Javorniku okraj št. Peter, so ustrelili Jermana in odpeljali Strajnerja.
Iz Trebnjega so odpeljali Branko Sivkovo, uradnico, Ljubico Kocijančičevo iz Nemške vasi, Zdenko Kap-ševo iz Trebnjega in Tilko Kraševčevo.
Tudi 9. V. je bil dan obsežnih "akcij". Domobranci iz Kočevja so obkolili Rakitnico. Vdrli so v hiše Janeza Mrharja, Ivana Goršeta, Franca Dejaka in Antona Henigmana. Dejakovo gospodinjo so pretepli in za-
je pozneje preoblikoval v Komunistične Partije Jugoslavije. Aprila meseca 1. 1919 je prišlo v Beogradu do zedinjenja delavskih strokovnih organizacij. Tako povezan in enotem delavski razred je začel voditi uspešne borbene akcije in dosegel precejšne uspehe. Tako so n. pr. organizirani železničarji izvojevali od države celo pravico nadzorstva nad dohodki državnih železnic. Toda reakcija se je dobro zavedela, kakšno neravnost predstavlja za njo enotnost delavskega razreda, pred vsem pa enotnost med delavci in državnimi nameščenci. Da razbije to enotnost, se je posluževala vseh sredstev. Razpust revolucionarnih organizacij, zapiranje, mučenje in ubijanje delavskih funkcionarjev, odvzem svobode govora, tiska, zborovanja in združevanja, zaplemba delavskih organizacij, nasilno razbijanje stavk (železničar-ska stavka leta 1919, stavka tekstilnih delavcev v Kranju leta 1936), z ustanovljenjem rumenih sindikatov, kakor smo imenovali tiste sindikate, katere so organizirali s pomočjo državnih oblasti najbolj nezaveden in moralno po-
kvarjen del delavstva. To so bile metode reakcije, da razbije na eni strani enotnost delavstva na drugi strani pa enotnost ročnih in umskih delavcev.
Ko danes gradimo in utrjujemo enotnost delavskega razreda je potrebno, da se sezr^nimo tudi z drugimi elementi, ki so v preteklosti slabili to enotnost. To so bile različne strokovne organizacije, ki so se ustanavljale pod vplivi različne ideološke in politične usmerjenosti, kakor da delavci nimajo skupnih ekonomskih, socijalnih, kulturnih in nacionalnih interesov. V Sloveniji smo imeli kar tri organizacije URSove strokovne organizacije, Jugoslovansko strokovno Zvezo (JSZ) Narodno strokovno Zvezo (JNZ), poleg tega pa še rumene organizacije, kakor slovenski del Jugorasa "Zvezo združenih delavcev", ki je bila pod vplivom politične stranke JRZ. Končno moramo ugotoviti še en element, ki je slabil delavsko enotnost, to je, da so se delavci enega delovnega obrata včlanjeni v eni strokovni organizaciji, organizirali po svoji stroki. Tako so bili n. pr. delavci tekstilne tovarne organizirani v zveze tekstilnih delavcev, strojniki in nemeščeni istega podjetja pa v zvezi strojnikov, odnosno v zvezi privatnih nameščencev. Vse to je hromilo borbene sile delavskih strokovnih organizacij in jih onesposabljalo za boj.
Med delavstvom samim je bil vedno zdrav smisel za enotnost in za skupne borbene nastope. To težnjo je z vsemi močni podpirala in gojila Komunistična partija, katera je videla v združenih delavskih množicah edino pot, ki lahko uspešno kljubuje poizkusom reakcije, ki je brezmejno izkiriš-čala in zatirala delavski razred. Reakcionarni in korumpirani elementi, ki so se vrnili v delavske
strokovne organizacije so se upirali vsaki enotnosti, ker jim je bilo več za njihove sebične interese, kakor pa koristi delavstva. Kljub temu pa je v stari Jugoslaviji prišlo pod pritiskom delavstva do takih nastopov. Take skupne akcije so bile n. pr. stavka trboveljskih rudarjev leta 1934., stavka jeseniških kovinarjev leta 1935 in stavka tekstilnega delavstva v Kranju leta 1936., čeprav so se vodstva strokovnih organizacij upirala in jih niso dovolila. V nekaterih krajih je prišlo celo do ustanovitve medstrokovnih akcijskih odborov za izvojevanje gotovih pravic. Vendar so take odbore nekateri pokvarjeni voditelji strokovnih organizacij razbili.
Sedanja osvobodilna vojna je pokazala, da je delavski razred enoten in da le združen lahko doseže svoje pravice. Leta 1941, so bili prav delavci tisti, ki so začeli borbo in so s tem odigrali avantgardno vlogo v narodno osvobodilni vojni. Naša država je osvobojena. S tem se pred nas postavljajo glavne naloge, vse za popolno zmago nad fašizmom, tudi naloge: obnova, utrditev naše ljudske oblasti in pa izboljšanje ekonomskega, socijalnega in kulturnega položaja delavstva, Vse te naloge bomo izvedli le, če bomo znali v polni meri izkoristiti pridobljene izkušnje iz preteklosti, katere nas uče, da moramo biti enotni in složni.
V dneh 23 in 24 januarja t. 1., je v Beogradu zborovala vse-dr-žavna konferenca delavcev in nameščencev, na kateri so bili navzoči delegati iz vse Jugoslavije. Slovensko delavstvo so zastopali znani delavski borci iz preteklosti: Pepca Kardelj-Mačkova, Tone Fajfar, Svetek Franc in znani de-
(Nadaljevanje na 4 st)
NOVE GROZOTE
20.	V. so na Kapiteljskem ma-rofu v Novem mestu izkopali 15 trupel, ki so jih pomorili domobranci. Ugotovljena je bila in-dentiteta sledečih Novomeščanov: sodni pripravnik Tone Jesenko, hči strojevodje Albina Perozzije-va, Ana Pleskovčeva, Jože, Pučar, šofer Knaiter, Huber, Tufc, slednja iz Birčne vasi. Razen najbliž-njim sorodnikom je bila vsem drugim prepovedana udeležba pri pogrebu.
Visoko v Gorjancih na hrvatski meji leži vas Premogovci. Tja je 21. V. prišla patrola 8 domobrancev. Zglasili so se pri kmetici Tereziji Vogel in zahtevali naj pove, kje so njeni 3 sinovi, ki se morajo takoj javiti pri domobrancih, ker jim bodo sicer njih rodbino poklali. Hči Voglove se je hotela skriti, a so ji spustili vanjo več strelov iz mitraljeza, da so jo težko ranili. Obe ženski so bili s kopiti pušk.
21.	V. ponoči so prišli domobranci v vas Brezje pri Kostanjevici in zahtevali od kmeta Alojzija Vokota, da jim pokaže pot v Brusnice. Ko je prišel v gozd, je Vokit padel mrtev pod zahrbtnimi streli morilcev. Hkrati so iz Vel. Brusnic kmetu Kešeletu odpeljali vola.
2 govedi, 2 prašiča, voz in konja pa so istega dne morilci "Črne roke" odpeljali iz Leskovca v grosupeljskem okraju. Med potjo so aretirali več ljudi in se hvalili, da so pobili tri ujete partizane.
22.	V. je bil Mokronog pod v-tisom groze in ogorčenja. Domobranska patrola je prišla po sodnega starešino Franca čoša, ki je tam živel mirno in se sploh ni udeleževal javnega dela. Zahtevali so, da mora z njimi, ker se mora javiti na poveljstvu. Žena ga ni hotela pustiti samega in se je odpravila z njim. Kmalu pa so ženo z brcami odpodili nazaj, sodnika Čoša pa so pred vasjo Skro-vik ustrelili. Dobil je 2 strela v prsi, 2 v vrat in 2 v glavo. Truplo so izropali, vzeli so mu zlato uro, poročni prstan, denarnico, čevlje, hlače in površnik ter truplo pustili v gozdu. Krvolok Martin Jakoš iz Roženberka se je pohvalil v Mokronogu:
Nadaljevanje prihodnjič
Pošta iz stare
Domovine!
Mnogi ameriški Slovenci, smo z zanimanjem sledili, trpljenje, ustrajnosti in boju naših ljudi za svobodo domovine. Slišali smo tudi o sodelovanju nekaterih z okupatorji, vohunstvu in izdaji bojevnikov sovražniku. O belogardistih, domobrancih in črni roki. Či-tali smo o izjavah udanosti Mu-soliniju in laškemu idiotskemu kralju, o prisegi zvestobe Hitlerju in njegovim gestapovcem. Sklepali smo, da to ni bila le peščica degeneriranih Slovencev, verskih fanatikov, ampak dobro organizirana tolpa sledbenikov škofa Rož-mana in generala Rupnika.
Priznati pa moramo, da bi mnogi izmed nas, še posebno oni, ki so prišli iz kmetov, ako bi bili o-satli v Sloveniji, ki je bila pod popolno konkontrolo duhovščine in klerofašizma, (klerofašizem je obstojal v Sloveniji, če ravno ne pod te mimenom, od dobe škofa Mah-niča) ne bili "Partizani", pač pa v vrstah škofovih in Rupnikovih belogardistov, domobrancev, ali kakor se že nazivajo ti borci za "boga in sveto vero."
Tudi, ko smo prišli v to deželo, (mislim prvotni naseljenci) če bi slučajno ne slišali govorov naših pionirjev "Svobodne misli", ne bi dobili v roke "Glas Svobode", "Proletarca" in "Prosveto", ne či-tali brošurie in druge napredne slovenske literature, katera nam je bila pod smrtnim grehu prepovedana v starem kraju, bi ostali taki, kot smo prišli in kot je še danes večina slovenskih naseljencev v Ameriki, pod bplivom duhovščine.
Slovenski dušni pastirji, če prav jih nismo klicali, so bili poslani takoj za nami, še posebno taki, ki so radi raznih za duhovnike pregrešnih deliktov izgubili ugled, v očeh preprostega ljudstva. Hotelo se nas je tudi v Ameriki držati naivne, ponižne, bogaboječe, varovati nas pred nevarnem so-cijalizmom in liberalizmom, ter ohraniti rimski hirarhiji verne.
Cenzura je v novi Jugoslaviji odpravljena. Vsak bo lahko, brez bojazni zasledovanja in proseku-cije v Ameriko pisal, kar bo hotel. Mnoge ameriške slovenske družine, ki so z vso dušo bile ponosne na junaške "Partizane" in| "Osvobodilno fronto" v Sloveniji, bodo morda razčarane. Podpirala so gmotno in moralno veliko politično delo Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta in pomožno akcijo za narod v stari domovini.
Z strahom bo prejeto prvo pismo od svojcev. Roke se bo tresla, ko bo odpirala pismo. Rojile bodo misli po glavi. 'So li bili naši s Partizani ali kvizlingi in izdajalci"? Nestrpno se pričakuje resnica. Zavriskal bo mož, zaplakala žena veselja. "Partizani so bili naši" je povedalo pismo, če pa bo
pismo govorilo. "Hudo je zmagali so brezverski komunisti, pobijajo božje služabnike in verne Slovence, bo joj. Jeza in sramota se bo naselila v hišo, prepir med ženo in možem bo morda nastal. "Tvoji so izdajlci" in obratno, se bo očitalo. Mir in zadovoljstvo bosta izginila iz hiše.
Prihajala bodo pisma, govoreča o silnem trpljenju, gladu in smrti tega in onega člana rodbine, ki je padel v partizanskih bojih za narodovo osvobodenje, umrl od gladu v ujetništvu ali bil mučen do smrti. Vsa taka pisma, bodo sicer žalostna, a obenem razveseljiva. Vedelo se bo, da so umrli in se borili za iste ideale, katere smo napredni Slovenci zastopali in propagirali v Ameriki.
Pisma polna mržnje in sovraštva ,do nove jugoslovanske vlade, brezverskih komunistov in Osvobodilne fronte, bodo tudi prišla od sorodnikov, ki so na koji na-ičn sodelovali z okupatorji, iz od-pustljivih ali neodpustivljivih razlogov, a niso bili očitni morilci svojih rojakov. Taka pisma bodo sveto mazilo našim klerofašistom in tolažilo kosmate vesti našim zakrknjenimi klerikalci v Ameriki, stud, sramota in prezir pa sorodnikom, če so pošteni in napredni.
Vodje in organizatorji bele garde, domobrancev, švabobobrancev, črne roke, očitni morilci, požigal-ci, ne bodo pisali v Ameriko, (morda kdo iz Španije ali Vatikana) ker jih je že, ali jih še bo narod obsodil. Mnogi so že, ostali pa bodo tudi končali za vedno na vrvi.
Jože Menton
V združenju delavcev in ljudstva je pot v srečno bodočnost
Piknik v Kirkland Lake
Ves-slovanski odbor priredi veliko obsežen piknik na mestnem zemljišču ali bolj pravilno na-zvano VICTORY GARDEN v nedeljo dne 5 avgusta.
Ker ta piknik priredi Vse-slo-vanski odbor bo že radi tega tudi program zelo bogat posebno pa otroki bodo imeli prednost glede "sladoleda" in to brezplačno. Zatem bo nekaj povsem privlačnega za mlada dekleta itd.
Podrobnejši opis glede progra-amsledi v prihodnji izdaji.
POVRNILA SE IZ BOLNIŠNICE
Naš rojak in naročnik Jože Menton nam je sporočil, da se je njegova soproga povrnila iz bolnišnice na svoj dom v Detroit. V bolnišnici se je nahajala dalj časa in sedaj je toliko okrevala, da se lahko vrne na svoj dom.
Želimo obema dobro zdravje.
Toronto — Ako se povrnemo nekoliko let nazaj v dobo, ko je fašizem bil na višku svoje moči, smo nestrpno čakali z vsakim dnem kaj se izcimi iz njega. Nekateri so videli v fašizmu veliko "dobrega" in lepega za bodočnost. Zato so poveličevali njegove ideje in celo priporočali jih slediti. To so bili ljudje, ki so se zavedali, da samo fašizem lahko reši ali pa še celo poveča njihova bogastva ter utrdi moč nad delavstvom, katerega so hoteli za vsako ceno še bolj trdo držati in ga zapostavljati kot kdaj v prošlosti. Kajti zavedali so se nevarnosti, ki jim preti ako so delavci združeni in spoznajo svojo moč, katera jim lahko prekriža njih račune. Drugi so se zopet udali pasivni ilu-izji rekoč, da se ne more ničesar dobrega pričakovati in so samo s strahom čakali kdaj se začne krvava igra.
Kako je fašizem v tistem času z naglico napredoval in v javnosti žel slavospeve ne samo med nemškim narodom, ampak tudi zunanjo diplomacijo, se gotovo še vsi dobro spominjamo. Očitno je, da je imel veliko podpore v njegovem napredku od strani kapitala, poleg tega pa neorganiziranega ljudstva, kar je še skoraj največ pomagalo, da se je povzpel na tako moč. Jasno je, da v takem slučaju ljudstvo se ne more braniti ako ni dobro poučeno in tudi organizirano. Le organizirano ljudstvo more sprečiti katastrofo.
Spominjamo se dobro tudi zadnje brezposelnosti katera nam je vsaj toliko pomagala, da smo se v saj k večjemu načelno združili in da se zavedamo, da samo združeni lahko dosežemo boljši življen-ski položaj. In prav te nevarnosti so se zavedali tisti, ki so pomagali za provit fašizma s tem, da so se kazali nedolžne pri vsaki zadevi, kar je še najbolj nesramono v tem oziru je to, da so kazali znak nemoči in neodločnost rešiti svet katastrofe, dočim so si po drugi strani polnili žepe na račun ljudstva in tkzv. demokracije, kar jim je namen delati tudi danes. Seveda kar se danes dogaja je povsem namerjeno navidezno v drugo smer. Na eni strani na zvit način zakrivajo resnične namene, kateri so proti narodnega edin-stva, proti izboljšanju socijalnega in narodnega položaja, po drugi strani pa slikajo komunizem kot največje "strašilo" proti napredku in progresu. Kaj vidijo v komunizmu in kakšno nevarnost predstavlja za njihove ogromne dohodke, si lahko vsak sam predstavlja, ko pri vsakem koraku ovirajo, da se ljudstvo ne organizira v edlavske unije in v svoje narodne napredne organizacije. Nedvomo da vidijo samosvoj pogin v bodočnosti.
Danes kljub temu, da je kapital v teku vojne zopet zbral ogromne dohodke, njegova moralna in ideološka moč peša. Ljudstvo se zaveda svojih pravic, po drugi strani pa uničuje svojega sovražnika, kateri je imel oblast nad njim že svojih tisoč let. Toraj časi se spreminjajo in kolikor hitreje bo ljudstvo spregledalo svoje lastne napake in zavrglo predsodke, toliko hitreje bo prišlo do svobodnega in človeku dostojnega žilvjenja.
Ako bi poiskali gotove vzroke da se celotni položaj delovnega ljudstva z tako počasnim tempom izboljšuje, je menda največ krivda tiste staro kopitnosti, katera se še vedno vporablja pri gotovih stvareh posebno glede organizacije in združitve. Kot neka nevidna sila nas drži igrati vlogo podlož-inkov ne glede na to, kaj se godi okrog nas in kakšne posledice
bomo trpeli vsled samosvoje nemarnosti. Ker oni, kateri so poveličevali fašizem in v fašističnem sistemu videli zaščito svojih bogastev, zagotovo ne počivajo tembolj delujejo z polno paro. Njihova glavna skrb je tako zaščititi interese in kako pripraviti ljudstvo podložnih "Tomažev". Ali ni tedaj enako vprašanje na ljudstvu samem, kako zaščititi njegove interese ?
Toraj to kar se imenuje fašizem, je ravno isto, kakor se je pred vdesto leti imenovalo in se še danes imenuje sistem kapitalizma. Ako se svet ne poglobi v resnost današnjega časa, se lahko znajdemo v položaju kakor je bil pred 200 leti in celo mogoče še slabše. Ako pa hočemo, da se to ne zgodi, je samo eden izhod, to je: "Združenje delavstva in ljudstva v občenarodni fronti!"
J. Sherjak
Vremenjak in drugo iz Toronta
O Judežih
Dr. Metod Mikuž, bivši škofijski tajnik in glavni verski referent pri Slovenski narodni osvobodilni vojski in partizanskih odredih, je napisal za letošnjo Veliko noč zanimiv članek pod naslovom "Judež". Ta članek je prikladen za vse Judeže, tudi za one v Ameriki — okrog Ameriške Domovine in Obzora — ki med nami širijo propagando, ki prihaja naravnost od ljudi, od izdajalcev, katerim je dr. Mjkuž "posvetil" svoj članek. Takole je zapisal:
"Kmalu bo Velika noč. Kot po vsem svetu, bodo tudi pri nas po cerkvah prebirali pasijon, kjer je zapisana žalostna zgodba o Judi Iškarjotu. Kako bo takrat pri srcu vsem tistem, ki bodo morali spoznati in videti v tej ogabni o-sebi samega sebe in v njenem še bolj ogabnem dejanju svoje delo — izdajstvo? Morda, pravim morda, bo tako, kot je bilo Judežu v noči med prvim Velikim četrtkom in Velikim petkom.
Komu dopadljivo delo je izdati sovražniku v roko svojega bližnjega, svojega brata, svoj dom, domačo vas in svoj narod? Kako malo bi nam mogel sovražnik, če bi ne bilo tebe, slovenski izdajalec! In ta izdajalec je za bore ju-deževe groše prodal sebe in svojim prodanim prstom pokazal na to, kar je bilo nekdaj njegovega, svojega lastnega brata in sestro, mamo očeta. Nič drugega si ni mogel misliti pri tem, kot le pobijte jih, ne maram več ne enega ne drugega. Več kot gotovo je, da jih v resnici ne mara, saj mu je bila njihova poštenost, dobrota in ljubezen močan trn v peti, ker ni sam hotel biti nikdar ne dober ne pošten. Prav zato je izdal vse to, ker mu je bila neprestano živa
vest in neprestan opomin njegovemu napačnemu in zgrešenemu življenju.
Ne jokamo in tudi hudo nam ni za nobenim izdajalcem. In narodu ni ne danes ne jutri žal, da jih bo izgubil. Kajti njegova last in vrednost so prenehali biti že pred leti, ko še ni bilo nobenega vidnega sovražnika. Že takrat so bili' v-si ti ljudje hudobni in ničvredni, tako, da je nad njimi zmajal z glavo vsak dober in pošten človek! če pogledamo njihova imena in obraze in če smo poznali njihovo prejšnje življenje, moremo danes povsem mirno reči, da ni prav nič čudnega in da je prav razumljivo, da so zašli na tako pot. Tudi takrat, ko jih je dpmovina dvakrat klicala na pravo pot in jim dvakrat ponujala roko v spravo in odpuščenje, smo vedeli, da bodo ostali to, kar so, gluhi, nesprejemljivi za dobro in odpuščajočo besedo. Se smejali so se nam in se norčevali iz nas.
No, in za temi nam danes res ni žal. Tudi sejalec, predno gre sejat, odbere žito in vseje samo dobro. Nam tako ne bo treba nobenega izbiranja in kar je plevela, ne bomo sejali na svobodne njive novega življenja. Eno samo smetnjavo zrnje bi lahko pokvarilo vso njivo.
Hudoben človek, če nima prav nobene dobre volje popraviti se, ostane hudoben in takemu je kaj lahko postati in ostati izdajalec. Tudi Juda Iškarjot je bil tat in kradel je od skupnega apostolskega denarja in ta denar — čeprav samo 30 srebrnikov, vrednost zapuščene in neobdelane njive — ga je pripeljal na izdajalsko pot. Ali ne izdajajo in so izdajali vsi slo-
Še iz starega kraja se spominjamo, da so se verniki na pobudo duhovnikov zbrali v procesijo in se z vso pobožnostjo zatopili v prošnjo, da se jih usliši zaradi suše. Včasih ao se vrstile procesije skoraj vsak teden, če ne k farni cerkvi, tedaj pa k podružnicam, katerih je bilo seveda tudi dosti. Toda vremenjak je kar naprej nadaljeval svoje delo. Sol-nce je tako pritiskalo že na žare-čo zemljo, katera je pokala na meter globoko v zemljo. Senožeti so se rjavele, kakor tudi polja. Kako žalostno je pogledal vaščan ob jut-rajni zarji, ko ni bilo nikjer niti enega oblačka, kateri bi dajal v-saj upanje na dež.
"Vse bo zgorelo", tako so tarnali ob večeru, ko so se pogovarjali ljudje med seboj. Bog daj in mameka božja, da bi bil jutri dež, se je oglasila stara mati in tolažila otroke. Vremenjak pa se le ni hotel usmiliti številnih prošenj.
Nekaj podobnega se godi to leto tudi tukaj v Ontario. Koncem junija, kar ni pač navada, je tako deževalo, da bi bilo ponekod polje popolnoma zalito. Tudi ta mesec dežuje kaj pogosto pač tako, da si nihče najmanj pa farmarji žele dežja. Kajti rani pridelki kot so n. pr. češnje, hruške itd., je zaradi deževnega vremena večino-am uničeno. Tarnajo farmerji, tarnajo meščani in najbolj pa izlet-inki, kateri se morajo pred časom vrniti zaradi dežja.
Kot sem slišal tudi tukaj so v cerkvah molili, da bi prenehalo deževati. Toda vremenjak že po
venski izdajalci za denar? Bilo jim je že dovolj celo samo obljubljeno in potem nikdar izplačano plačilo. Zakaj? Ker so bili poprej ali tatovi ali uživalci vseh sort in oblik in nepošteni ljudje. Rabili in navezani so bili na denar in sovražnik jim ga je dal. Ne sicer veliko in povrhu še slabo obleko, slabo hrano, slabo orožje in še veliko slabih reči. Že na tem pa lahko vidimo vso bednost in nevednost slovenskega izdajalca!
Morda jih sicer v cerkvah imenujejo Kristusove junake ali kaj temu podobnega, a kaj jim to pomaga, če o tem niti sami niso prepričani in tudi gospod ne, ki jim to govori. Morda gredo tudi k spovedi in k obhajilu, a kmalu potem jim ni prav nič ubiti nedolžnega človeka, posiliti ženo ali dekle, in še mrtvim iztakniti oči.
Prepad, kliče prepad, je zapisano v sv. pismu. In to se bridko uresničuje vsak dan pri vseh slovenskih izdajalcih. Njihova prva in v volji in v srcu nepoboljšna tatvina ali drugi zločini so priklicali nove, to zopet nove in — nazadnje so si spletli iz vsega tega (Nadaljevanje na 4 str.
svoji navadi se le redkokdaj zmeni za številne prošnje in deluje po svojem barometru nemoteno naprej, škoda že sedaj znaša posebno pri letini tisoče in tispče dolarjev.
Upajmo da vremenjak spremeni svojo namero!
Kako pa »caj na društvenem polju, ali smo aktivni se bode čita-telj vprašal. Seveda aktivnost v tem oziru je lahko različna če pomislimo na dobo, razmere in okol-ščine v kateri živimo. Navadno poletni čas društvena aktivnost se vrsti z prirejanjem piknikov, izletov itd., kar je najbolj pripravno tako za razvedrilo kot gmotni uspel. Nekoliko piknikov so priredile tukajšne organizacije kot lokalne Svet Kanadskih Južnih Slovanov, društveni odsek SNPJ "Bratska Sloga" št. 648, odsek Zveze Kanadskih Hrvatov itd. Kaj rado se pripeti vsled večjega števila organizacij in društev, da je
premalo" nedelj in da vse ne morejo priti na vrsto.
Sedaj je precej pogovora med našimi rojaki in rojakinjami glede pomoči otrokom v starem kraju. Kdo drugi je bolj mogočen jim pomagati kakor mi tukaj, kateri nismo niti oddaleč občutili vojnih grozot in po večini delali ter služili denar. Napram priporočilu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, vsaka organizacija ali društveni odsek se lahko zavzame za gotovo število otrok, ali pa skupno vse organizacije pod vodstvom lokalnih Svetov Kanadskih Južnih Slovanov. Pomoč je potrebna naj pride tako ali tako, glavno je da pride čim prej mogoče.
V to svrho so sklicale sestanek tukajšne Slovenke, Hrvatice in Srbkinje pretekli teden ter sklenile prevzeti^varstvo za 500 otrok. Zbirale bodo obleko, obutev in druge stvari in kakor je sklenjeno pokličejo eno ali drugo naselbino na tekmovanje. Dejale so, da hočejo izpeljati svoj načrt prav tako smelo in odločno, kakor naše partizanke v starem kraju, ko so jurišale na sovražne bunkerje in zasedo.
Tukaj se tudi že dalj časa nahajajo sovjetski mornarji, ki so prišli po ladje (minočistilce), da jih odpeljejo v Sovjetsko Unijo. Kaj pogostoma so vabljeni na ve-eslice, privatno zabavo ali gostijo. Po večini so vsi mladi fantje in večkrat odlikovani za hrabrost v bojih pri Murmansku, Odesi, Sevastopolu idt. V progovoru z njimi človek v resnici dobi dojem o veličini globoke zavesti Rdeče Armade in mornarice, katera žari iz njihovih obrazov ter uljudnem in družabnem ponašanju.
Brez "štorklje" seveda tudi nismo bili. Topot se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Demshar ter prinesla krepko hčerko. Obilo sreče novemu članu družine!
Poročevalec
Rusija se vzdiguje
To je prevod uredniškega članka v tedniku The Christian Cen-vatitury z dne 6. junija. V njem je zajeto jedro velevažnega vprašanja, zakaj mora Amerika razumevati in se sprijazniti z novo vlogo, ki jo bo odslej igrala Sovjetsko zveza v Evraziji. Amerika na eni strani, in Sovjetska zveza, povezana z ostalimi slovanskimi državami, na drugi, sta nenadoma postali dve glavni sili in od pravega prijateljstva in vzajemne kooperacije med tema dvema velikanoma je odvisno, če bo zaključek sedanje vojne pričetek še večje vojne in uničenja moderne civilizacije, ali pričetek trajnega miru in nove, srečne bodočnosti za vse svobodoljubne narode sveta. To vprašanje je tako resne važnosti za vse A-merikance slovenskega porekla, da bi se vsakdo izmed teh moral temeljito poglobiti v problem in pomagati širiti po Ameriki resnico o pravem ozadju propagande, ki seje zrna sovraštva, nezaupanja in rasne diskriminacije. Umevanje tega ozadja bo tudi pomagalo razumeti prave vzroke za tržaško epizodo.
—. Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a
Sedanja vojna je tako daleč izločila samo en jasen rezultat. Rusija je postala svetovna sila prvega reda. Hitler je premagan in nacionalne socialistične stranke v Nemčiji ni več. Toda to ni napravilo konca totalitarizmu ali ideji, da obstajajo vlade samo zato, da vihtijo moč, oblast. Mussolini je zginil ko črna mora in znjim tudi italijanski fašizem. Toda to dejstvo še od daleč ne zagotavlja, da bodo sredozemske države 'postale utrjene demokracije. Japon-
ski vojni baroni so na robu poraza. Toda zelo drzen prerok bi bil oni, ki bi se upal trditi, da je svoj-stvo kitajske republike zavarovano, ali da je Aziji in otokom na Pacifiku zagotovljena svoboda, stabilnost in konec eksploatacije. Ponavljamo, da je do danes prinesla vojna samo eno gotovo, trajno večjo spremembo-: Rusija je postala svetovna sila.
To je fakt take velikosti in prinaša tako ogromne posledice, da se morajo z dejstvom botati celo narodi, ki bodo vsled tega liajbolj prizadeti. Ti jemljejo to dejstvo za abstraktno resnico na polju mednarodnih razprav. Niso se še vživeli v to, niso še pričeli delati v to smer in jo smatrati za element, brez katerega niti za trenutek ne morejo naprej računati. To je bilo dramatično demonstrirano pri otvoritvi konference v San Frančišku. Vzelo je Molotova več dni slabih manir in neuljudnega obnašanja, predno je zabil v buče delegacije — zlasti ameriške in britanske — da se je Zveza sovjetskih socialističnih republik resnično dvignila kot svetovna sila in da se mora kot taka za naprej tudi upoštevati.
Od tega razvoja ni nobena dežela bolj prizadeta ko Združene države. V enem pomenu besede ni nobena druga dežela toliko prizadeta. To je pravilno, kajti Amerika prihaja iz te vojne kot druga velika svetovna sila. Kot taka, A-merika lahko počne kar hoče, medtem ko Velika Britanija tega ne more več. Velika Britanija ne more zapričeti novih povojnih smernic v Evropi brez vednosti, kakšno oporo bo pri tem dobila od drugih držav, zlasti od Amerike.
Amerika pa si lahko začrta katere koli smernice napram Evropi, Aziji ali latinski Ameriki. Toda to bi bil pripraven predmet za blazniš-ko komisijo, ako bi sprejela o svetovnih zadevah katere koli smernice brez uvaževanja te druge sile (Rusije), brez uvaževanja odno-šajev, ki jih Amerika namera imeti napram ruskim intresom, ruskim zahtevam in ruskim namenom. Edini fakt največjega momenta za povojne Združene države je, da moramo živeti v miru z Rusijo, ali pa se zaplesti v drugo vojno, v primeri s katero bi bila sedanja vojna proporcionalno le navadna praska.
Zadnji čas je torej, da pričnejo vsi Amerikanci misliti o Rusiji z novo resnostjo. In to pomeni misliti o Rusiji — ne na podlagi njene predvojne oblike in obrisa — temveč odnosno na podlagi zelo spremenjenih odnošajev, ki jih ima Rusija, velika zmagovalka v tej vojni, napram ostalemu svetu. To pomeni po eni strani, da je potrata časa skrbeti radi Rusije kot o-znanjevalki komunistične ideologije ali kot vir novega socialnega reda. Prava Rusija, ki prihaja iz te vojne, je v prvi vrsti ogromna nakopičena sila. Stalin sam je to jasno povedal, ko je pozdravil rusko zmago za triumf Slovena nad Tevtonom. Izid vojne pomeni za Stalina to-le — da je borba za oblast v evrazijskem "osrčju" bila končno izvojevana od Slovanov, ter da tako prihaja na zgodovinski oder ena širna, neprenehna in skoraj nepremagljiva sila na kopnem, ki se razteza od evropejskih meja (in slučajno se lahko prične ob rokavskem zalivu |English Channelj vse gori do Pacifika in
od pustinj v Arktiku do Jadrana, Sredozemlja in perzijskega zaliva.
To je Rusija, s katero moramo računati. To je sila, ki misli v obliki sile in bo ravnala po tej obliki. Marksizem in Leninizem sta bila prevedena v Stalinizem. In Stalinizem je vse, ki služi ruski sili. Samo to in nič drugega je sedaj "strankina črta". Neizogiben simbolizem leži v dejstvu da Stalin, ki je šel v vojno kot odbornik (komunistične) stranke, oblečen v delavski obleki, se je povrnil iz vojne kot maršal, opravljen v polni vojaški uniformi.
Kako naj mi razumevamo to Rusijo, kako se naj botamo z njo ? Prvi korak — korak, ki ga moramo takoj podvzeti — gotovo je odločno prizadevanje, da vidimo svet tak, kot ga je pustila ta vojna, — kakor ga mora Rusija videti. če se Amerika ne mara naenkrat znajti nepovrnjivo zapletna na potih, ki jih Rusija odklanja in se jim protivi, tedaj morajo skušati voditelji naše vlade, avtorji naših smernic, postaviti sebe na Stalinov sedež v Kremlinu; navaditi se moraji vprašati: Kako bo to (naše smernice) zgledalo iz Moskve? Kako bodo to ruski voditelji tolmačili če bi jaz bil in bi bilo to in to predlagano, kaj bi si mislil in kako bi postopal?
Če bodo naši voditelji pričeli enkrat delati na ta način, tedaj je verjetno, da bodo kmalu uvideli, da se z ruskega vidika mnogi mednarodni problemi povojnega sveta razdvojijo samo v dva glavna pro-blema.Prvi teh je problem Evrope, ki je bistveno problem ruskih odnošajev napram Angliji in Nemčiji. In drugi problem je Daljni v-zhod, ki je bistveno problem ruskih odnošajev napram Združenim državam.
Kar se Rusije tiče, odvisi bodočnost Evrope na vprašanju, ali Velika Britanija res misli skušati
obnoviti ravnovesje moči, kakor je predlagal v svojem slovitem govoru maršal Smuts, — proti Sovjetski zvezi. Vsi drugi manjši problemi odpadejo v ozadje tega centralnega vprašanja. Kremlin vidi, da je večina kontinentalne Evrope zrela vstopiti pod rusko sfero. Blok ruskih satelitičnih držav, raz-etzajoč se od Baltika do Jadrana, je že oblikovan, in v slučaju Poljske je Stalin bohotno pokaral, da ne bo trpel nobenega drugega v-pliva v tem ozemlju. Preko tega pa seveda Moskva vidi kaotično mešanico držav, nekatere na poti, da odpravijo izmodne monarhije (Belgija, Nizozemska, Ogrska, Italija, Španija), nekatere na robu upostavljenje komunistične ali levičarske vlade (Francija, Avstrija, Čehoslovaška, Grška), kajti le te stranke imajo skladen program, ki bo izvedel ljudsko zahtevo po spremembi. Voditelji Sovjetske zveze v obeh slučajih verujejo, da bodo vsi ti deli Evrope, — brez tujega vmeševanja — pritegnjeni v rusko uvrstitev potom izvajanja politike, ki jo je Owen Lat-tinore nazval" privlačnost komunistične politike".
Toda ne bo li tujega vmeševanja? To vprašanje dela Rusiji glavno vznemirjenost. Vsled tega gleda Moskva s tako resnostjo na povzete britske korake, ki zgleda-jo kot interviranje v korist stare monarhije v Grčiji, Italiji, Španiji, Jguoslaviji, Belgiji in na Nizozemskem. To je vzrok, da je Trst postal več nego samo navadno vprašanje med maršalom Titom in Italijani. In to je tudi vzrok, čemu zna vprašanje o bodoči kontroli Nemčije lahko postati zadeva naj-resnejše važnosti.
Iz ruskega vidika se bo Nemčija, pod zavezniško okupacijo, v kateri so junkerji, oficirska kasta in kartelisti zatirani, medtem ko je nemški Proletariat dobil proste ro
ke, — z večjo naglico pomikala proti takemu levičarskemu režimu, ki bi naravno kolaboriral z sovjetskimi političnimi smernicami. Toda če bi prevladali britski interesi, tedaj bi Nemčija vidno postala kontinentno osrčje, okrog katerega bi skušala Anglija zgraditi Smutsovo zaželjeno koalicijo proti ruskim interesom. Edenov govor, ki ga je nedavno držal v Glasgow, je popolnoma sigurno bil prečitan v Moskvi kot opozorilo in svarilo, da je to natančno tista stran, v katero se bo obračala angleška povojna politika napram Evropi.
Če bo Amerika dopustila biti zapletena v povojno evropsko dip-lomatično borbo — znaki so, da je že zapletena glede Trsta in vidna nevarnost postaja, da se bo zaple-tela tudi v Nemčiji — tedaj bi morala vsaj videti to borbo kot jo vidi ukazljivi mož v Kremlinu. Dokler tega ne stori, je vsaka inteligentna akcija nemogoča.
Če vzamemo Daljni vzhod, vidimo, da z ruskega vidika povojni problem tam ni glede bodočnosti Kitajske, ali Japonske, ali evropskih kolonij, temveč bodočnost a-meriškega prodiranja. In zopet verjamejo ruski voditelji, da bo večina Azije, vključivši Kitajsko, prešla precej hitro pod ruski svod, če ne bo vmeševanja. Lattimorov argument o "politični privlačnosti", kakor ga je obdelal v knjigi "Solution in Asia", pove zakaj. Toda ali bodo Azijo pustili pri miru?	,
Stalin nima vzrok, da bi se preveč bal kake sile, ki bi jo znali v Aziji napeti Angleži, Francozi, imperialisti premagane Japonske ali kitajski industrialisti in finančniki. Toda čisto gotovo mora sebi staviti mnogo vprašanj o stalnem pomikanju Združenih držav proti zapadu v Aziji. Toda to bo najbrž res, ko se zahteva, da bo kot
vojni dobitek ta samo država, edina z vojaško jakostjo istega kalibra kot USSR, lastovala odskočne točke tako blizu ruskega teritorija kot je Okinawa in Iwo Jima ter ravno tako zmožna gospodariti nad Kitajsko kot nad For-moso.
Ako se k tej zahtevi, da mora Pacifik postati ameriško jezero dostavi še vprašanje, ali misli Amerika rabiti Chiang Kishokovo vlado kot krinko za ameriško prodiranje v Kitajsko, tedaj je očividno, zakaj zna ruska povojna politika v Aziji biti vsmerjena tako, da blokira ameriško prodiranje proti zapadu. Na primer, v celoti je možno, da bodo Stalinovi nadaljni koraki glede Japonske odvisni od te mame-re, da Amerika ne postane premočna bodisi v Aziji ali samo ob azijski obali.
S tem pa seveda še ni rečeno, da morajo Združene države pristati na rusko povojno politiko, bodisi v Evropi ali v Aziji, samo radi tega, ker so take ruske smernice, Toda reče pa se lahko, da pri formuliranju smernic svoje lastne zunanje politike bi Amerika morala vsaj zastopiti in se zavedati, kaj so smernice ruske zunanje politike ter zakaj so take Če je Stalin tisti realist, za katerega je smatran — in vsakdanji razvoji kažejo, da je — tedaj je čisto, verjetno, da bodo prav za gotovo ruske smernice bazirale na domnevanju, ki smo ga tukaj označili. In pomikale se bodo k dosegi takega zaključka. Ničesar torej ne bo doseženega, če le tarnamo o nepripravljenosti Rusije za kooperacijo z ostalima članoma "velikih treh" ali o njenem nezaupanju napram njima, ako zahtevata za kooperacijo tako podlago, ki bi odrekala Rusiji ono, kar smatra Stalin za ruske interese.
Slovenija v borbi za svobodo
VOJSKA IN NAROD
Kmetje pomagajo vojaštvu kolikor morejo. Še na misel jim ne pride kaka ideja o kolektivizmu ali skupnosti lastnine, niti jih nik-do na to ne prigovarja. Ljudstvo čaka na mir in spoznava ter se zaveda, da je slovenska vojska skupni trud in napor, pri katerem igrajo važno vlogo tudi njegovi sinovi in hčere. Vsled tega zalagajo z živežem svojo vojsko. Marsikateri kmet pripravlja hrano in nudi prenočišče partizanskim vojakom z zavesti, da se njegovi sinovi in hčere nahajajo v drugih delih domovine, in trdno upa, da bodo tudi njegovi od drugih kmetov deležni istega gostoljuba in sočutja.
Edina kolektivna ali zadružna ustanova v Sloveniji je slovenska narodna vojska. Ta je sama upe-ljala svojo strogo disciplino ih ni plačana. Obstoja le vsled volje naroda samega. In ljudstvo se zavedla, da je ono zgradilo svojo vojsko, in je nanjo ponosno. Brez te bi se v njegovem življenju ponovile grozote in strahote, kakršne je preživelo za časa italijanske o-ukpacije. In narod nikoli ne bo pozabil oktobrske (1943) ofenzive, ko so Nemci požigali vasi, streljali nedolžne ljudi in pokradli ves živeš in živino.
Med slovenskim narodom in krutim sovražnikom stoji danes narodna vojska. Kot svojo skupno ustanovo jo narod zavestno podpira in zaklada, kajti v nji vidi svojo rešitev in srečnejše dni, katere mu narodna osvobodilna vojska s pomočjo zaveznikov vedno v večji meri uresričuje.
Zdravstveno stanje naroda
O zdravstvenem stanju Jugoslavije smo dobili že precej poro-čel, toda ničesar defjnitivnega. Znano nam je, da sta štiriletna okupacija in ljudski odpor proti sovražniku izčrpala narodu večina zdravniških pripomočkov, bolnišnic, zdravil in zdravnikov. Že to je samo po sebi velikanska katastrofa, ki je v začetku prizadela le bolne in starejše ljudi ter otroke, ki so poleg zdrave hrane potrebovali se umetnih sredstev, da so se vzdržali pri življenju. Ko pa je pričelo primanjkovati stabilne hrane in raznih vitaminov, ki jih je telo dobilo z uživanjem balancirane hrane, tedaj so se pričeli kazati znaki tudi pri zdravju preje čilih in čvrstih ljudi. Zdravo človenško telo lahko prestaja nekaj časa brez gotovih osnovnih elementov, ki so potrebni za dobro zdravje telesa, toda za narod, ki je še v mirnih časih moral živeti brez nekaterih vitalnih hranilnih in za razvijanje telesa potrebnih snovi, je vojna postala usodna in številni ljudje so pomrli radi pomanjkanja tega elementarnega živeža.
O zdravstvenem stanju Slovencev nismo dosti slišali. Vedeli smo, da mnogi stradajo, da so brez zdravniške postrežbe in zdravil, brez potrebne gorke obleke, ter da za posledice plačujejo s svojimi življenji, zlasti otroci in slabotni ljudje. Brez zanesljivih podatkov nam je bilo nemogoče soditi o zdravstvenem položaju v Sloveniji in te podatke je bilo težko, oziroma nemogoče dobiti dokler je v deželi rogovilil krvoločni sovražnik, ki je preprečil vsako raziskovanje. Osebe, ki so bile vsled razmer prisiljene trpeti okupatorja v svoji sredini in izmed katerih je bilo tudi nekaj takih, ki so mu bile pripravljene služiti in so mu služile, niso občutile toliko pomanjkanja kot oni, ki so radi svojih partizanskih simpatij bili odrezani od ostalega sveta. Prvi so dobivali nekaj hrane od Italijanov in Nemcev, drugi pa so bili izključno odvisni od domačih sredstev in zavezniške pomoči, ki je pričela prihajati šele pozno. Leta 1944 še za ranjence in bolnike ni zadostovala.
Ko so zavezniške države pričele pošiljati svoje vojaške misije v Slovenijo in so te poročale svojim vladam o položaju v Sloveniji,
O JUDEŽIH
(Iz 3 strani) še kot vrhunec vsega prežalostno krono narodnih izdajalcev.
In konec teh ljudi? Vidimo ga vsak dan, ko pade izdajalec od poštene krogle našega borca. Morda muhasta usoda le izbira in nameni takega samo tistim, ki so manjši in z manjšo odgovornostjo. V-seh pravih in velikih izdajalcev, pa naj nosijo kakršno koli, maga-ri generalsko ali duhovniško obleko, pa bo njihov konec podoben koncu njihovega velikega mojstra Judeža, ki se je obesil in tako umrl najbolj žalostne in grde smrti."
so poročila govorila tudi o zdravstvenem stanju naroda, o potrebah zdravniške in medecinske pomoči, o pomanjkanju osnovne hrane, vitaminov, obleke, obuvala in drugih potrebščin, brez katerih je narod umiral na tisoče. Zlasti UNRRA je morala imeti te informacije. Na podlagi prvih poročil so potem zavezniške oblasti poslale v Slovenijo (in druge kraje Jugoslavije) svoje izvedence in veščake, ki so imeli proučiti položaj in priporočati odpomočke. Razprava o zdravstvenem stanju v Sloveniji sloni na takih in podobnih poročilih.
Bolezni
Če pride tujec med Slovence danes, bi takoj opazil silno slab položaj zob. Veliko odraščenih ljudi je brezzobih in če jim je še kaj zob ostalo, so gnili in v procesu razpadanja. Prilično zdravih zob je skoraj nemogoče najti. Ameri-aknci imajo navadno slabe zobe, Angleži pa še slabše, toda v primeri z njimi so Slovenci daleč za-dej. štiriletna vojska, pomanjkanje prave hrane in zobozdravniš-ke oskrbi so glavni vzroki za ta položaj. Seveda, mnogo ljudi je imelo slabe zobe še pred vojno. Danes so starejši ljudje srečni, če sta jim v ustah ostala še dva če-kana, ki se vpravem kraju srečata. Gnili zobje med mladino so navaden pojav in ta priča o velikem zanemarjenju. Zobobol je nekaj vsakdanjega in naši ljudje ga smatrajo za naravni pojav. V tem oziru je mnogo Slovencev celo v Ameriki zelo starokopitnih.
Drugi resni pojav je golša ali brahor ("krof"). Na tej bolezni trpijo moški in ženske, mnogi izmed katerih mislijo, da jim je to "usojeno". Od 30 do 40 odstotkov ženskega spola v vsaki vasi ima golšo in nekateri slučaji so naravnost čudnoliki. Med moškimi odstotek ni tako visok, toda velika Adamova jabolka so očividen dokaz. Dekleta v starosti od 15 do 71 let imajo po večini "debele" vratove; kadar pomanjkuje elementarne hrane to ni znak debelosti, temveč golše.
Še v "dobrih časih" so nekateri ljudje v Sloveniji verjeli, da povzroča golšo svež, vroč kruh. Res-nižno pa je to bilo le strašilo, da se je použilo manj svežega kruha, katerega nikoli ni bilo preveč. Danes je v Sloveniji kaj malo kruha, svežega, vročega ali pa suhega, golše pa zelo veliko.
Navaden pojav med partizanskimi vojaki je tudi revmatizem in otekanje členkov. Povzroča ju spanje na vlažnih, mrzlih tleh, nezadostna obutev in korakanje dan za dnem v premočenih čevljih. Po več letih takega življenja so se in mladi nabrali revmatizma. Nič nenavadnega ni, če se mladi fantje pogovarjajo o svoji "revmi" in ob deževnem vremenu tarnajo o trganju in bolečinah, kot nekdaj stari, kronično revmatični ljudje.
Velika nadlega, obenem pa nevarnost, je za vojake in civiliste globok, rezek kašelj, ki je kroničnega značaja. To je simptom pljučnega nereda. Kadar mladi fantje, ki so se komaj pričeli briti, po-kašljujejo, hrkajo in pljujejo nad pol ure vsako jutro, to ni posebno zdravo znamenje. Starejši ljudje imajo globok, hripav, a suh kašelj. Vse to so resna znamenja o navzočnosti začetne jetike ali su-šice, ki zlasti v Jugoslaviji pobere toliko žrtev vsako leto. V Sloveniji ni nič novega, če spi štiri ali več ljudi skupaj v eni sobi za zaprtimi vrati in okni. To se dogaja zlasti sedaj, ko primanjkuje stanovanja, in pozimi, ko je vsaka toplota dobrodošla. Kakšen duh prevladuje v takih spalnicah si lahko predstavlja vsakdo, ki je navajen počitka v zračni, prostorni sobi. Te razmere veliko primore-jo širiti tuberkulozo.
Med mladimi in starimi se je razpasla neka nova bolezen, ki jo imenujejo "avitaminoza" — pO' manjkanje nitratnih ali solitrnih snovi v živežu — ali vitaminov. Prvi znaki so lise pomrtvele kože po bedrih in izguba vsakega čuta na dotičnih mestih. Drugih štadij je izpadanje zob in bolano dlesno in usta. Na tej bolezni trpi veliko vojakov in civilistov. Vsi simpto-ni bolezni pa izginejo, čim začne bolnik zavživati vitaminske pilule.
Toda vzlic vsem tem nadlegam je splošno zdravje naroda dobro. Življenje na prostem in neprestano gibanje v naravi daje ljudem zelo dobro in zdravo barvo. Posebno otroci se zdijo zdravi in čvrsti, kar pa je pripisovati trdemu življenju in svežemu zraku, ne pa hrani. Lica so jim rožnata in zgle-dajo veseli. Ta položaj je skoraj presenetljiv, kajti poprečni človek bi pričakoval bleda lica in če-mernost. V najhujši zimi je videti
Enotne strokovne Zveze
(Iz 2 strani) lavski voditelj Franc Leskošek. Ta konferenca je, upoštevajoč v-se zgoraj navedene izkušnje iz preteklosti postavila temelje enotnemu strokovnemu pokretu, ki bo zbral v svoji sredini vse delavce, nameščence in uradnike, da jih prevzgoji in združi, da se tako u-stvari močna tovarška skupnost, katera bo kos vsem poskusom reakcije in sposobna zagotoviti delavskemu razredu one pravice, za katere so naši najboljši delavski borci žrtvovali tudi svoja življenja. Ta sila bodo Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Enotne strokovne zveze vključujejo 20 strokovnih zvez, ki se oblikujejo na industrijskih osnovi, to je, da bodo vsi delavci in na-mečšenci enega podjetja organizirani v oni strokovni zvezi, kakršen značaj ima podjetje. To je: eno podjetje, ena organizacija, ena strokovna zveza. Na čelu Enotnih strokovnih zvez stoji osrednji organ za vso državo, to je Glavni Odbor, ki se sestoji iz skupščine in izvršnega odbora. V-saka strokovna zveza pa ima svojo osrednjo upravo, ki je sestavljena po istem principu. V fede-arlnih enotah in v avtonomnih pokrajinah se osnujejo federalni, od-nosno pokrajinski glavni odbori enotnih strokovnih zvez, ki vodijo celotno strokovno gibanje v svojem delovnem področju. S tem ima delavski razred kot prvobori-telj enkopravnosti narodov polno možnosti, da tq politiko enkopravnosti spravi v življenje tudi potom Enotne strokovne organizacije, da v čim večji meri sodeluje v izgradnji strokovnega pokreta, da pospeši obnovo narodnega gospodarstva in da se preko Entot-nih strokovnih organizacij najtesnejše poveže z vsemi naprednimi silami svojega naroda ter skupno z njimi podpira našo narodno oblast pri njenih naporih in strem-lenjih za popolno uničenje fašizma in dokončne izvedbe demokratizacije dežele.
Temeljna strokovna organizacija je podružnica, katera se ustvarja v središču proizvodnje. Podružnice se bodo organizirale v v-sakem večjem podjetju, kjer je namanj 30 članov, ali pa v najmanjših obratih z najmanj 15 člani. Posamezne stroke ene zveze smejo imeti mestoma podružnice oddvojene po stroki, v osrednjem odboru zveze pa se osnujejo odseki. Upravo podružnice volijo člani na svojih letnih občnih zborih. V krajih, kjer je število članov pod 15, se organizirajo plačilnice, ali postavijo zaupniki, kateri se v-ključijo v najbližjo podružnico.
Med člane zveze, odnosno njene podružnice, sme biti sprejet vsak ročni ali umski delavec, ki je zaposlen v zasebni ali državni služ-ki in ki priznava pravila, predpise in odločbe organov strokovne zveze, člane sprejema podružnica. Jasno je, da ne morejo imeti v-stopa v Enotne strokovne organizacije izdajalci in pokvarjenci. Podružnica ne bo smela biti samo organizator ekonomskih, socijal-
nih in kulturnih akcij delavcev, marveč bo morala vršiti neposredno nadzorstvo nad proizvodnjo, isto pospeševati in voditi boj proti vsem saboterjem in lenuhom.
V krajih, kjer sta najmanj dve podružnici ali dva krajevna odbora se ustvarijo krajevni strokovni sveti, ki bodo vzdrževali zvezo med vsemi organizacijami tistega kraja in vodili skupne posle in akcije vsega delavstva v kraju.
Vsaka zveza ima v posameznih področjih proizvodnje (n. pr. rudarsko področje, področje direkcije železnic) ali na ozemlju federativne enote (n. pr. Slovenije) svoje tajništvo, katero veže vse podružnice lastnega delovnega področja in vodi njegovo delavnost. Zvezno tajništvo se voli na zboru delegatov podružnic iz svojega delovnega področja. Glavni odbor strokovnih zvez posameznih federativnih enot pa volijo delegati dotične federalne enote, po načinu, ki si ga bodo sami določili v svojih pravilih, katera morajo biti v skladu z načeli pravil Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Sklep Beograjske konference je bil, da Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije stopajo kot sestavni del v enotno* narodno-osvobodilno fronto Jugoslavije, zavedajoč se, da brez političnega sodelovanja in brez podpiranja ljudske demokratične oblasti ni mogoče doseči v-seh onih pravic, ki pripadajo delavskemu razredu.
Ustanovitev Enotnega strokovnega pokreta delavcev in nameščencev Jugoslavije pomeni:
1 — Nezdrave razmere, katere so vnašali v delavske vrste sovražni in škodljivi elementi, se ne bodo več povrnile. Delavski razred zna ceniti v krvavi in težki borbi skovano enotnost, za katero so dali svoje življenje najboljši
■delavski borci.
2	— Interesi ročnih in umskih delavcev so skupni, zato se morajo organizirati v Enotne strokovne zveze vsi delavci in nameščenci, ne glede na versko ali ideološko pripadnost. Te organizacije morajo biti aktivnem člen enotnega političnega gibanja naprednih sil narodov Jugoslavije.
3	— Delavski razred ne more izvojevati boljšega ekonomskega, socijalnega in kulturnega življenja, ako bi imel pred seboj samo svoje ozke razredne interese. Biti mora najmočnejše opora svoji narodni vojski in v težkem boju novo rojeni ljudski oblasti.
4	— Gospodarska obnova in dvig splošnega narodnega gospodarstva je predvsem naloga delavstva, zato morajo strokovne organizacije pri tem igrati odločujočo vlogo.
5	— Organizacijski sestav Enotnih strokovnih organizacij, vodenih iz enega središča, ustvarja potrebno udarnost združenih sil vseh ročnih in umskih delavcev. Ta organizacijski sestav, zgrajen v duhu demokratičnih načel, daje delavcem posameznih federalnih enot možnost, da poleg skupnih interesov vsega delavstva države, uveljavijo skladno z interesi celote, tudi svoje lastne nacionalno-okvirne potrebe.
V osvobojenih predelih države je strokovno gibanje že v polnem razmahu in delavci častno izpolnjujejo svoje naloge. To smo dolžni storiti v interesu svoje demokratične federativne Jugoslavije. To smo dolžni storiti v interesu ekonomskega, socijalnega in kulturnega dviga delavskega razreda. To smo končno dolžni storiti v spomin onim neštevilnim junakom delavcem, ki so za to žrtvovali svoja življenja.
Perko Vencelj
RAZPADANJE KORUPCIJE POLJSKE REAKCIJE
malčke capljati okoli bosenoge iri slabo oblečene; nožice so jim rdeče od mraza, toda so veseli in se ne brigajo ne za sneg in ne za mraz.
Med nami v Ameriki so se našli celo nekateri "dušni pastirji", ki so razgovarjali ljudi, da bi kaj prispevali za takojšnjo pomoč trpečemu narodu v Jugoslaviji, češ, samo "rdeči" bodo dobili.
Tragedija ženskega spola
Največja nesreča za narodno zdravje v Sloveniji je stanje ženskega spola. Odkar je staro domovino okupiral sovražnik in se proti njemu razvil ljudski odpor, so ženske podvržene silnemu dušnemu naporu. Strah in bojazen pred izgubo domačije in njihovih dragih, nepopisno trpljenje in pomanjkanje, preteča nevarnost in izpostavljenje smrti, klanje in u-mori, skrb in žalost — vse to je povzročilo nevarno spremembo v ženski naravi. Na tisoče žensk in deklet je izgubilo naravno funkcioniranje spolnih organov. Marsikatera ženska že dve tri leta ni počutila mesečnega perila. V v-seh takih slučajih se zdijo ženske nenaravno debele in človek bi mislil, da so v nosnem stanju. Slo-evnska dekleta ijiso bila še nikoli tako "debela", kot sedaj, zlasti mlajše deklice. Izjeme se redke. Mnogo dorastlih deklet še ni imelo nobene izkušnje z menstruira-njem. Angleški vojaški zdravniki so se za ta fenomen izredno zanimali in so nešteto slučajev preiskali. Ugotovili so, da so spolni organi mnogih dozorelih žensk
London — Na podlagi poziva, katerega je naslovila nova narodna demokratična vlada poljskim državljanom, kateri se nahajajo izven Poljske v raznih evropskih državah, da se povrnejo na svoj lastni dom, se je začela z naglico razpadati korupcija poljske begunske panščine.
Po zatrdilu vesti, štirje poljski generali, ki so dodeljeni poljski armadi v Britaniji, so naslovili poziv na svoje čete, da izpolnijo svojo patriotično dolžnost in se vrni-je v svojo lastno domovino.
Kot znano pred tem je naslovil v dnevnem povelju general An-ders, menda največji sovražnik in lutka v rokah poljskih begunskih krogov proti nove poljske vlade, vsem oddekom poljske armade zapoved, da jih veže patriotična
dolžnost ostati zvesti zakoniti poljski begunski vladi v Londonu. Povrniti se hočemo v Poljsko, toda le z orožjem", se glasi njegova zapoved.
General Anders je zapovedal poljskim četam, ki so bile po zlomu Poljske evakuirane v Sovjetsko Unijo in potem na zahtevo poljske begunske reakcije pozneje evakuirane v Iran. Kakor razvidno da njegova zapoved ni ustrašila zgoraj omenjene štirje generale, kateri so naslovili poziv za povrnitev v Poljsko svojim četam. Med vojaštvom in tudi civilnim prebivalstvom postaja očitno, kaj je namen poljske begunske reakcije. Zato se je množično odreka in tisoči se vračajo v Poljsko.
Očividno je, da se razpada korupcija poljske begunske reakcije.
NA ZNANJE ČLANSTVU IN SPLOŠNI JAVNOSTI
Kirkland Lake — V nedeljo, to je 29-tega julija zvečer ob 8 uri v Ukrajinskem delavskem domu, sklicuje odbor Sveta za pomoč narodom v stari domovini javni Shod ali Skupščino, na katero se vabi v splošnem vso našo javnost, da se istega udeleži v čim večjem številu. Pred vsem pa se na to opozarja članstvo Sveta, da vzame to naznanilo naznanje.
Glavni predmet na razpravi bo, kako največ in na kateri način razporediti delo v tekoči kampanji za nabavo 10.000 kompletnih oprav za novorojenčke in mladoletne ot-
BARBIČ SE SMEŠI
roke v razrušeni stari domovini.
Sicer so prošnje prišle iz stare domovine tudi za drugovrstno pomoč, ali Gl. odbor Sveta se je zavzel zato, da v prvem pomore mlademu naraščaju junaškega naroda v domovini.
Od kako velike važnosti je ta shod, to je nam lahko jasno. Zato se udeležimo v čim večjem številu. T. č. tajnik, Matija Otoničar.
PIKNIK V WINDSOR«
Ker osebno poznam Janeza Pe-reniča iz bojev v Španiji, katerega Frank Barbič z tako kompe-
tentnostjo "opozarja,'
"da list
"Naprej" ne izhaja že nekaj let in da je njegov urednik s sličnim imenom umrl", smatram za potrebno podati le naslednjo pripombo:
Za br. Barbiča so si vsa imena baje podobna tako kot električni motor na poulični. Pozabil pa je, da ljudje vedo, da brez tračnic od spodaj in brez železne vrvi do zgoraj, tisti motorček lahko ropoče noč in dan brez cilja vedno na enem mestu.
Pika	Jurij Matešič
razviti komaj toliko, kot pri desetletni deklici.
Ta problem dela velike skrbi partizanskim oblastem, kajti predpogoj vsakega naroda je zdravo in čvrsto ženstvo. Toda edina pomoč za odpravo tega žalostnega stanja je dolgotrajen počitek in mir. Tega pa na žalost danes v Sloveniji ni.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V nedeljo dne 29 julija priredijo odseki treh bratskih Zvez piknik na zelo znanem prostoru LITLE RIVER.
Tem potom uljudno vabimo tako članstvo kakor tudi vse druge prijatelje Zveze Kanadskih Slovencev, Slovence in Slovenke iz Windsorja in Detroita, da se zagotovo udeleže piknika.
Začetek ob 1 uri popoldne.
Za dobro postrežbo in zabavo skrbi:
Odbor.
VARILO NA PIKNIK
Katerega priredi centralni odbor društev VPZ. Bled, Z. K. Hrvatov, odsek HBZ. ter H. S. stranka v nedeljo dne 29 julija, na Ja-kota Mine v Val D'Orju. V slučaju slabega vremena piknik se vrši v Finski dvorani.
Ker je čisti dobiček namenjen za pomoč naši stari domovini, se uljudno vabi vse rojake iz Val Dor-ja in Malartic-a ter Perron Mine, da se zagotovo udeleže.
Za dobro postrežbo in zabavo jamči:
Odbor.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Bom če bo to potrebno. Ne maram, nemaram da bi ta zakon razveljavili, kajti sama sem privolila vajn. Napisala sem svoje ime na poročno listno, ki je bila zame hkrati tudi za poroštvo za prostost in svobodo. Razen tega naju je tudi duhovnik blagoslovil. . . Te dve okoliščini, oče, ne morem postaviti na laži! Nikoli ne bom tega preklicila! Svoje življenje dolgujem svojem možu. Tega ne bom nikoli pozabila!"
Gospodi Le Cadreron je spoznal, da vse njegovo prigovarjanje ne bo imelo nikakšnega uspeha.
"Poslušaj,," je dejal zapovedovalno, "to, kar si mi povedala, je tako novo in važno, da moram najprej sam premisliti, kako mi je ravnati; posvetovati se pa moram tudi s tvojo materjo. Vsekako moram dobiti v roke tiste znamenite barcelonske listine: stavim da so napačne! Norca so brili iz tebe, o tem sem prepričan. Tudi v Španiji morajo — kakor pri nas na Francoskem — straši odobriti hčerino poroko."
"Ne oče, je odgovorila prav tako prepričevalno in trdno Orana. "Ne v Španiji in ne na Francoskem starši nimajo besede pri poroki, če sta ženin in nevesta že polnoletna, kakor sva bila moj mož in jaz."
"Kako le moreš meni tako govoriti!" se je vnovič razhudil gospod Le Cadreron, videč da njegovi ugovori ne drže.
"Primoral si me govoriti tako, kajti razveljaviti hočeš nekaj, kar je po vseh pravilih pravično in veljavno. Nikar ne skučaj trmoglavo zlomiti moj odpor! Ne bom izpolnila tvojega upanja in ne bom se ločila! Če me moj mož sam ne bo poiskal, bom ostala vse svoje življenje žena brez moža, slamnata vdova, če hoče'š tako reči. Verjemi mi pa, da bo Moreno prišel in da bo zahteval, naj grem z njim. Ubogala bom, kajti to je edini način, da mu poplačam, kar je v tistih dneh storil in žrtvoval zame!"
Gospod Le Cadreron jo je očitaje pogledal, toda odgovoril ni ničesar. Bil je prepričan, da ta zakon ni veljaven, saj je povedala da je šlo vse tako na hitro. Hkrati se je pa zavedal, da bi bilo nesmiselno, zdaj ugovarjati.
"Pojdi," je dejal nekoliko bolj spravljivo, "pozneje mi boš še vse natanko povedala o tej svoji nesrečni dogodivščini. če bi bila prej prišla z barvo na dan, bi se bilo dalo gotovo kaj ukreniti. Tako pa. . . Bila si premalo pogumna,, da bi nam prej povedala; tega ti ne morem odr-pustiti."
Orana je objela očeta in brez besede odšla iz pisarna Ne bi bilo pametno zdaj tolažiti tega velikega otroka, ki je ob polomu svojih načrtov žaloval, kakor žaluje otrok, če se mu razbije pisana posoda. . .
Ko je bila Orana spet sama, je šele začutila, kak-čna mora se ji je zvalila s prsi.
Naposled, led je prebit. Njen oče zdaj ve, kaj se je zgodilo v Barceloni. Zdaj torej ni več proti nazaj.
Kar olajšano je odšla po stopnijicah v materino sobo. Mati je že nekaj dni bolehala in je vtajala šele proti poldnevu. Ko je Orana stopila v "sobo, je ravno sedela pred, zrcalom in si ščetkala lase.
"Oh, mati, ne moreš si misliti, kakšen resen razgovor sva imela z očetom! Tako zal mi je, da te ni bilo poleg, znala bi tako lepo ugladiti, kar je bilo med nama rezkega in oglatega."
Gospa Le Cadreronova se je prizanesljivo nasmehnila. Dobro je poznala muhe svojega moža, njegovo hitro jezo, ki je sicer skipelo kakor mleko na hudem ognju, zato se je pa tudi hitro polegla, prav kakor če posodo potegnemo z ognja. Nazadnje je v vseh prepirih še vselej obveljala njena, če prav ni nikoli nastopala trdo ali vzkipljivo.
"Lahko si mislim, kakšna je bila snov vajinega razgovora, "Nikar si tega ne ženi k srcu, Orana. Svetovala sem mu, naj vendar se počaka, kakor smo se bili pred kratkim domenili, toda tvoj stric mu je včerai zmešal glavo. In tvoj ubogi očka, ki te kljub svojim muham ljubi bolj ko vse na svetu, je obljubil svojemu bratu, da bo danes nastopil kar se da odločno. . .
"Držal je besedo, nato se lahko zaneseč."
"Uboga moja mala! Prav nič mi ni bil ušeč ta novi pritisk nate,, zato sem dejala, da ne maram poslušati vajinih prepirov, in sem se rajši umaknila. Mislila sem tudi, da bo oče zmernejši do tebe, če ne bo mene zraven in če bo čutil, da ima eno nasprotnico."
Orana se je hudomušno nasmehnila:
"Mati, prav tako si pogumna kakor jez, če gre zato, da se upreva očetu. Bodi brez skrbi, vse se je dobro končalo. Malo sem se ga že bala, če prav mi je dvakrat ponovil, da ni ljudožerec in da me ne bo požrl. . . Toda le verjemi mi, mati, nisem zaostala za njim."
Gospa Le Cadreronova svoje hčere že dolgo ni videla tako dobre volje. Bila je prepričana, da se je njen razgovor z očetom dobro končal in da topot očetovo prigovarjanje imelo več uspeha. Nekoliko radovedno je vprašala:
"Kaj je torej oče odločil glede tvoje poroke z Andrejem?"
"Prav pogumen je bil, naš očka, "je zbadljivo dejala Orana." Ne vem ali bo odslej še gdaj omenil Andrejevo ime."
"česa ne poveš? Nemogoče! Ali se je dal pregovo^ riti ?"
Mlada žena je resno odkimala.
"Tisto ne. Le moji pomisleki so se mu zdeli tako tehtni, da je odnehal od te poroke."
Sedla je k materi in ji ovila roke okrog vratu.
"Vidiš, mama, mnogo neprijetnih stvari je, ki sem jih hotela očetu intebi prihraniti. Oče si pa tako beli glavo zastran moje bodočnosti. Njegova nestrpnost glede moje poroke z Andrejem me je prisilila da sem morala priti z besedo na dan. Ta novica, ki ti jo prav kar nameravam povedati, gotovo ni prijetna; še več, prav ne prijetna je."
V materinih očeh se je zrcalilo brezmejno začudenje:
" Kaj govoriš, ljuba moja ?" je preesnečeno vprašala.
Orana je mater nežno objela.
(Nadaljevanje prihodnjič)
"Seme osvobodilne borbe, ki so ga naši narodi zasejati na naših tleh, to seme danes rodi po vsej jugovzhodni in vzhodni Evropi. Ta dejstva nas na eni strani navdajajo s ponosom.
Toda še bolj nas pri tem raduje zavest, da je s tem bodoči položaj Jugoslavije krepko utrjen, da bodočo Jugoslavijo ne bo čuvalo le orožje naših narodov, ampak tudi simpatije malih narodov in ljudskih množic vsega sveta."
Iz govora tovariša Erdvarda Kardelja.