Stev. 89.
M Uubllanl, w petek 18. aprila 191§.
La*© lil.
Izhaja rann nad«(J In prašnikov vsak dan
popoidan.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica it.6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod« pisati, si cer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača,
insepati: Enostolpna petit-Vrstica 80 vinn pogojen prostor 1 K; razglasi m poslano vrstica po 60 v| večkratne objave po do* Rovom primeren popuste
Posaitvesna seai*. stana $0 vEnarjev. raa
Glasilo iugoslov. socialno - demokratične stranke.
JNarofintna: Po pošt) ali e dostavljanjem na dom m celo leto 60 K, za pol leta SO K, za četrt leta 15 K, za mesec 5 K. Za Nemčijo celo ieto 85 K, tu ostalo tujino in Ameriko 72 K. — Reklamacije as list «o poštnine proste
Cpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica M.6‘L, Učiteljska tiskarna
Telefonska ife. si a*
Taktika.
II.
(Konec.)
Slovenija pa ni Rusija, ampak majhna deželica, gospodarski še ne dovolj razvita. V njej se le pridelalo živil že v normalnih časi komaj za dve tretjini prebivalstva. Za meščana in deiavca se na deželi ne da dobiti dovolj živil. Vkljub temu bi nam ne preostajalo drugega, kakor naj-brezobzirnejše rekvirirati, — tudi če riskiramo, da ostanejo na deželi sploh brez živil. Tako pa si bodočnosti »boljševiki« iz dežele ne predstavljajo. Oni so proti sedanji državi, ker iim ne more preskrbeti ne sladkorja, ne petroleja, ne cene obleke, in bodo tako dolgo z nami, dokler bo šlo samo zato, da se preišče in izprazni Piv* trgovin. Rekvizicijam pa se bodo ustavljali z vso silo. Zadnjič sem bil
med temi našimi krogi na dežeii, Tožili so mi. da se govori o zopetnih rtkvizicijah ter zatrjevali, da imajo za ta slučaj dovolj vil in motik, da branijo svoje pravice.
Prišlo bi toraj do merjenja moči. Morda bi v tem boju trdneje oigani-zirani meščanski proletarijat zmagal. — ni izključeno pa, da bi vse prej njegovo številno šibkost prevladala Premoč dežele. Pa najsibodi kakorkoli — trajno bi naša mesta gospodarskim krizam ne mogle priti v okom. — Morali bi računati ua pomoč cd zunaj, ker je naša dežela gospodarsko neodvisna od drugih; od juga bi te pomoči tžžko dobili, od zapada pa še težje, vsaj dokler se tam ne spremene notranje razmere ter stališče do nas.
Oglejmo si sedaj še drugo stran vprašanja.
Dokler ostane zapadni imperializem nezlomljen, je z gotovostjo Pričakovati, da poseže v gordijski vozel naših notranjih neprilik nedvomno v najkrajšem času Italija sani a, da reši situacije po svojem.
Saj je očitno, da Italija čaka nestrpno na tako priliko, če se Je zadnjič celo zadovoljila z aferico, kakor le bila ona glede papirnate zastavice v Zalogu. Mi nismo tudi v tem oziru tako močni in veliki, da bi se ne dalo naših krajev kratkomalo zasesti. '
Slišal sem zadnje čase pogostoma govoriti: Če so do Logatca, naj Kredo še do Maribora, saj bo vse le provizorično.
Tako govori obupani ali lahkomiselni človek, ki ne ve, da s tem lahko zaigra velike moralne in matenelne Vrednote. Čudno, da smešno precenjevanje samega sebe je, če se misli, da ne bi mogla Italija, dokler Je njena vojska cela, pritisniti k tlom male Slovenije. Svoj čas so zasedle tuje države veliko poljsko zemljo, ki Je večja kot vsa Jugoslavija, in Jo držale vkljub najsrditeišemu odporu Poljskega naroda nad sto let zasedeno.
Vprašanje vseh vprašani Je potemtakem za nas v glavnem to, da Pride na zapadu do razsula, ali ne.
Ta stvar pa nikakor ni tako enostavna in gotova, da bi se smeli na njen račun že danes spuščati v hazardno igro.
Ruski vojak se je uprl, ko so ga silili na morišče in sicer v glavnem zato, ker je hotel napraviti temu za vselej konec, pa naj bi ga to stalo karkoli, če stoji vojak med dvema bajonetoma, se obrne predvsem proti tistemu, ki se mu zdi manj nevaren. To nam je dovoli očitno po ruski in avstrijski voiaški revoluciji. Za zmagovite zapadne države ta odločilen moment odpade. Na zaoa-du imamo že to, kar Je dajalo vojaku v prvi vrsti nagnjenje k revoluciji, namreč želja, da se klanje kakorkoli neha, da pride do miru.
Verjetno je pač, da se pojavijo tudi na zapadu nemiri, kakor hitro se pojavi brezposelnost in pridejo na dan vse nadloge in posledice demobilizacije. Armado pa bo žaenkrat neprimerno težje razkrojiti, nego je bil slučaj v Rusiji in v centralnih državah. Zakaj zmanjkal bo poglavit-
ni moment za revolucioniranje armade: Neutešeno hrepenenje po miru in na vsak način neprestano grozeča smrtna nevarnost. Tudi sr’oš-nega pomanjkanja ne bo v zapadnih državah v taki meri, kakor pri nas. ker ni tam blokade.
Nočem s tem trditi, da ne bo tam revolucije. Obratno. Ne maram pa biti prorok. Trdim samo, da analogija Rusija in centralne države na eni strani in zapad na drugi, za.n-krat še ne drži in da nam more biti ta okolnost precej merodaina. Čakajmo močni in mirni na razvoj dogodkov. Ne moremo še v revolucijo, ta možnost nam bo k večjemu dana v momentu, ko izbruhne prevrat na zapadu. In sicer Šele potem, ko bo ta prevrat popolen in globoko zasidran. Ko Je zaprla pred kratkim Italija svoje demarkacijske črte in koncentrirala na naših mejah vojaštvo, — Je pisalo vse naše časopisje sledeč svoji želji in ne meneč se, kakot običajno, za najelementarnejše zahteve navadne logike — da je vsa Italija v ognju in razsulu, in marsikateri je že mislil, da je prišel čas za nas. Pilo je pa vse drugače, silno drugače. Čakati bo treba, da bo drugod revolucija v resnici zmagala.
Iz vseh teh razlogov smatram za koristno, da se goje sicer čim nai-ožie zveze z Jugoslovanskimi, nemškimi in italijanskimi socialisti ir se dogovorno ž njimi sestavi akciiski program za organizacijo naših *, jžel v slučaju revoiucife. Povejmo Da tako! In odkrito, da dosedai teh ov ni in da b! bil že Iz tega enostavnega razloga danes vsak revolucionarni noizkus in špartakovski nastop brez-usoešen in nemogoč.
Lahkomiselno in zločinsko bi bilo, ako bi molčali, in pustili maso v sugestiji. Časi so silno težki. Vsi čutimo, kako je danes težko obvladati položaj in koliko lažje prepustiti človeka, da se uda temperamentu. Vendar Je naša dolžnost, da delamo vedno mirno in po načrtu. Notranje moči je v nas dovoli in tudi zmožnih, čilih sil. Le če bomo znali smotreno delati, bili pripravljeni in izrabili prav trenutek, bomo doživeli boljše čase.
O ruski revoluciji.
Ruski ujetnik, ki je pred kratkim prišel iz Rusije (Tomska), avstrijski častnik, pred vojno uradnik švicarske svilnate industrije, pripoveduje o ruskih revolucijah to-le:
Prva krvava revolucija je postavila na krmilo Kerenskega. Njegovo vlado so boljševiki silno pobijali in slednjič z boljševiško revolucijo vrgli. Prehod vlade Kerenskiia na bolj-ševike, ki pomeni drugo revolucijo, se je izvršil marsikje na mnogo man) krvav način, nego prehod stare ca-ristične vlade na vlado prve revolucije. Ko so enkrat imeli bollševiki v rokah oblast, se je izvršila izvedba njih organizacijskih idej večinoma brez posebnih nasilnih sredstev, sko-ro povsod, pa brez prelivanja krvi.
Preobrat v Tomsku ima različne faze, ki Jih tu-le skiciram:
Mlada boljševiška vlada je potrebovala predvsem denar. Polastila se je zato vseh denarnih zavodov, zaprla vse konte ter ukazala bogatim meščanom priti določen dan na borzo. Na borzi jim ie vladni komisar povedal, da morajo velekapitalisti plačati kontribucijo sedem milijonov rubljev in da naj se oni med seboj posvetujejo, kako da plačajo to vsoto. Vsi izhodi borze so bili zaprti in zastraženi. Zbrani gospodje kapitalisti se niso mogli zediniti, ker so hoteli drug drugega oškodovati. O tem obveščen komisar ie dal odvesti gospode kapitaliste v zapor, kjer so se lahko posvetovali o prispevanju posameznikov h kontribu-ciji. 2e v nekaj dneh so se gospodje zedinili ter izročili vladi sedem milijonov rubliev.
Socializiranje velikih obratov se je pustilo tam zaposlenim delavcem in uradnikom. Le-ti so morali ustanoviti poseben upravni aparat. O vseh odredbah, tikajočih se obrata,
so morali vlado obvestiti, oziroma od nje zaprositi potrebna navodila.
Vse najemne hiše so proglasili za državno last. Za posamezne okraje postavljene komisije so morale imenovati za vsako hišo posebnega upravitelja. Najemnina se mora plačat? erarju.
Safe depots v bankah so se komi-sijonelno odprli. Shranjen kinč, kovano zlato itd. se je cenilo in za mirovno ceno odvzelo posestnikom. Plačalo se je v ruskem papirnatem denarju. Vrednostne papirje se je pustilo lastnikom. Imetje v banki se Je pregledalo in je moral posestnik dokazati, v kake svrhe služi kapital. Obrate do gotovega obsega in čistega donosa se je pustilo nedotaknjene. Pri večjih podjetjih, v kolikor se niso socializirala, so se obratni ka-pitali v toliko zmanjšali, da se Je obrat v toliko omejil, da je lastnik z družino lahko izhajal.
Kmetska in sploh zemliiška posestva. ki so jih posamezne družine s svojimi družinskimi člani mogle obdelovati, in ki so zadostovale za prehrano družine, se Je pustilo nedotaknjene. Večja posestva so se razlastila in oddala brezplačno ubogemu prebivalstvu. Malih hiš. v katerih je mogla stanovati samo po ena družina, se tudi niso dotaknili.
Pustila so se tudi imetia in de-poti pri bankah, ki so mogli služiti le namenu, vzdrževati za preskrbova-nje nesposobne osebe. Tu in tam se je pa vzelo tudi take terjatve, ter se ie dala upravičeni osebi primerna renta ali pokojnina.
Železnice, ladje itd. so postale državno imetie. Vojskinih dolgov niso izrekli za neveljavne, pač pa ae le ustavilo plačevanje obresti. Posojilo, najeto za časa Kerenskiia, se je izreklo za neveljavno. Ostali vrednostni papirji so ponajveč izgubili vrednost s socializacijo podjetij, inštitutov itd.
Glede hranilnic, ki so se pečale glavno s hranjenjem denarja revnejših slojev, naj bi se odločilo pozneje.
Odkar so boljševiki vkorakali v Tomsk, se ni v celem času na gospodarskem polju pripetilo ničesar, kar bi bilo zahtevalo vporabo orožja.
Pozdravljena!
Včeraj smo imeli nepričakovan obisk. Oglasila se Je v uredništvu takoj zjutraj naša zvesta znanka iz nedavnih časov: gospa Preventivna Cenzura. Odkar smo Jo težko pogrešali se ni veliko spremenila. Je še vedno belega, pregrešno bledega obraza, nosi nekdanjo vso belo obleko in nekdanji karakteristični r 'sči solnčnik. ki je povsem podoben ogromnemu špičastemu svinčniku. Ko smo jo zagledali, smo zavriskali veselja. Naše domotožje po njej Je bilo neizmerno. Saj smo je bili nekoč tako vajeni, da je že postala naš naj-dražji vis-a-vis. čutili smo, da t-e z bližajočo pomladjo naša stara prijateljica povrne. Njene prve besede so nam bile pravi lek, blaženi vzdih senkzitivne duše.
»Prišla sem«, je dejala, »zato, da vas prvič pozdravim v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Zanjo ste se nekoč silno zavzemali, nisem vedno soglašala, sem svojeglava; ugo-varjala sem; naposled sva se le \)0-botala, ker sem vedno prva dvignila mirovno zastavo iz samih Delih lis* Končno ie obveljalo to, kar ste zagovarjali in želeli. Svobodna Jugoslavija je tu, napredna in demokratoma. Čestitam k uspehu!«
Ginjen sem bil do solz. »Vt^eli me«, sem jej plaho odgovoril, da ste se povrnila. Nadejal sem se — pardon! — bal sem se, da vas Je španska bolezen pobrala z Avt.;rijo vred. Pa ste zopet tukaj ena in ista, polna južnega temperamenta in avstrijskega duha, krasni okvir svobodni Jugoslaviji. Pravzaprav vaša ločitev... ja, vaša ločitev...
Segla mi je v besedo: »Ločitve ni sploh bilo, le malo — kako bi dejala? — le malo... obrnila sem se. Služim naprej. Saj me poznate, sem praktičnega duha. Tisti, ki me plača,
me ima. Saj ni bilo veliko... spremembe. Pravzaprav v gotovih ozirih smo vsi za... spremembo. Nekoč mi Je prihajalo mesečno nakazilo iz Dunaja, zdaj mi prihaja iz Belega-grada. To je vse. Prijatelj, zaupam vam nekaj tajnega: Ali veste za koga se je v vaši krasni Jugoslaviji uvedlo naštevanje batin? Za tistega, ki se je zanjo boril, misleč, da se bo sploh kaj spremenilo«.
Zasmejala se je ironično in odšla.
Priležnica!
Učitelji — proletarci!
Toliko povsod in vsi vpijejo in zabavljajo čez častniške plače in jih primerjajo s svojimi, da je joj. Posebno pa vpijejo državni uradniki in gledajo z velikanskim srdom na častnike, ki se lepo sprehajajo in zabavajo ter mečejo pri tem z denar-fem na vse strani, da Je kar veselje in se morajo pri tem drugim kar sline cediti.
Še celo vojni dobičkarji gledajo te vojščake, — ki se sami prav dobro zavedajo, da so danes eden izmed onih stanov, ki si najlažje služi svoj vsakdanji kruh — z veliko zavistjo. dasi si tudi oni včasih še lažje nagrabijo še — »altroche« večje vsote bankovcev. —
Le eden je še tu izmed onih — idealnih — vzvišenih stanov, ki mora pridno delati za golo »samozavest da dela dobro —«, molčati in udano trpeti —, pitan le z obljubami, a še temi tako malenkostnimi, da lahko že naprej izdihne svojo mučeniško dušo, ki itak tudi potem ne bo mogla živeti v že sestradanem in še več-iega stradanja pričakujočemu telesu.
Učiteljem se je reklo koncem novembra 1918. leta: »Vsi morate od vojakov — rabimo Vas vse! — Vi ste zdaj eden najvažnejših faktorjev
v naši državi, najvažnejši kulturni delavci, — vzgojitelji, voditelji naroda. Vi ste vojska, ki ima vse hujše —, težje —, vzvišenejše naloge, mnogo težavnejše delo, kakor pa naše vojaštvo z bajoneti, puško, strojnico, topovi oboroženo. — Vi — morate biti oboroženi z umom, z duhom in se morate vojskovati tako smelo in tako vztrajno, da bo ves narod šel z nami vzporedno s tokom in duhom časa — dober, tiiiren, razumen, — vpoštevajoč visoko vsa naša dela, navdušen in boreč se za vse, kar mi ukrenemo, ukažemo —, želimo. Razume se, da Vas le še primanjkuje in da niti eden ne sme izstopiti iz ,a-ših redov in kakorkoli bi vas rabili pri vojaštvu ali kje drugje in se Vam tam odpira še tako sijajna kariera —
vi morate nazaj — učiteljevat, borit se med narod! — Dali vam bomo toliko, da ne boste lačni in ne boste omagali v težki borbi!«
Zdaj pa poglejmo v koliko se je to v resnici zgodilo!
Ne bom govoril o sebi, ampak splošno.
Učiteljem — častnikom — so dali — in še celo to izjemoma — trimesečno odpravnino v skupnem znesku okoli 1000—1200 kron, da so< se Jih vsaj na ta način iznebili, češ: »Za zdaj imate —, regulacija pa itak takoj sledi!« Navadnim vojakom so dali samo — golo brco.
Učitelj — častnik —, ki bi mual z decembrom potegniti novo plačo okrog 800 kron in višje — mesečno, je prejel, a k o j e m o g e 1 in to v najboljšem slučaju — že s 1. decembrom 1918. leta nastopiti svojo res trudapolno, duha in telo ubijajočo — za to celomesečno garanje komal 150 do 200 kron in sicer z vsemi dokladami vštetimi.
Kdor je dobil — kot častnik — or.o že omenjeno odpravnino, Je za silo s to »p 1 a č o«, bolje rečeno napitnino, decembra in januarja še shajal — tudi še celo — brez dolgov lu..ko.
Kako potem? in kako oni. ki niso nič dobili, ki so bili vedno samo na onih golih 150 kron mesečno navezani ?
Da bi si kdo' kupil čevlje — a-rilo ali celo obleko? Kdo si le mo-
gel tak iuksus privoščiti? in <s.ua.j?, Pride februar, marec, april! — Vse no starem, vse isto, vse neizpreiren-ieno. Učitelj —, če hočeš, živi —. če ne moreš —, pa pogini! — De. eto leto učitelj n. pr., z maturo i:. uroo-sobljenostnim izpitom dobivaš ~ če imaš srečo, da si že definitiven, —< mesečno 185 K 16 vin. reci. beri, napiši in čudi se: stopet in osemdeset kron, 16 vinarjev. — Zdaj pa prosim. plačaj si stanovanje, plačai perilo, kupi si pasto za čevlje in zobni prašek! — O milu ne govorim več
— Iuksus! — K brivcu ne smeš. Ja, kje je pa zdai denar za krpanje obleke, čevljev itd.? Ja — kaj? Pa iedel bi tudi rad? Pa kako prepotrebno knjigo bi si tud: rad kupi! ?
Pa še celo v kako kavarno bi Šel rad kdaj pogledat? Tako —? Pa še gledališče te tudi mika? O, sancta simplicitas — Ja kaj pa še? — 185 kron 16 vin., pa vse to bi rad in še. kaj drugega? še ženil bi se morda rad! — Ti še kaj manjka? —
Tvoj tovariš, ki Je begunec in le špekulativnim ali drugim srečnim potom, zatajil svoje učiteljstvo in ostal vojak, pa dobiva za 1500 kron, tisočpetsto kron približno — mesečno več, kakor ti — in se ti smeje v pest in na vse grlo! — In — po novem ? po tako zaželjeni in z donečimi besedami obljubljeni regulaciji??!
Recimo, da si v mestu in na meščanski šoli. Osem let po drugem izpitu, meščanski izpit še nisi imel prilike napraviti — dobiš mesečno plačo z vsemi pri- in dokladami summa summarum okoli 300 do «>5(1 kron. Zdaj pa — poravnaj dolgove!
— haha! — in pa — živi! — živi! v. teh časih!
Navaden vojak ima samo za hrano 8 kron dnevno ali po novem 8 dinarjev in plače 5 kron — 5 dinat jev ?,
— dnevno? Torej prejme navaden prostak čez tisoč kron. torej 3 X toliko mesečno? No — pa vsaj ne k a j dela, a tvoj bivši tovariš napr., ki je s teboj služil enoletno prostovoljstvo pred devetimi leti in je delal s teboj orožne in »druge« vaje in se je pred kratkem pusti! raje aktivirati mesto, da bi šel s teboj stradat k učiteljstvu in se torej rale samo lepo sprehaja, zabava po kavarnah itd. in le tupatam pogleda v vojašnico — je pa k a p e t a in prejema — kak — kaj — ve vsak —< in tebe niti ne pogleda ne, ti ubogi* ti nori, bedasti, potrpežljivi, naivno verujoči, pridni, delavni, požrtvovalni, idealni — o, — »p r o 1 e t a r c c najnižje sorte« — učitelji
Dvignimo se, —- mi proletarci. — mi, obuga gmajna!
Stremo vas —! pravi zaničljivo bivši tovariš — kapetane!;
— plačani smo zato! —
Resolucija italijanskih socialistov k političnemu položaju.
Vodstvo italijanske socialistične stranke je imelo te dni izredno zborovanje v Milanu, na katerem ie po-* ročal o zunanjem in notranjem položaju Italije tajnik stranke sodrug Lazzari. Sprejeta je bila soglasno naslednja resolucija:
Po razpravi o narodnem in mednarodnem političnem položaiti. 'poznanem po raznih kombinacijah in uredbah, pripravljenih od pariške konference; po predvideni nespo* sobnosti meščanskega režima, dati narodnim vprašanjem pametno ;n pozitivno rešitev in ki radi tega ustvarja pod novimi oblikami novo nevarnost bodočih voin. ki bodo stale proletarijat nove žrtve prostosti in svobode:
protestira vodstvo proti nameravanim aneksnam in desaneksiiam jn zahteva za vse narode, ki tvorijo oredtnet rs^norov In tnenlavc go« spodarja, pravico svobodne samoodločbe, proglašene po zimmenvaldski konferenci in se obrača nosebno d**o-t! zahtevam	tonerkz-
ma na severu in na vzhodu, na obali Male Azije in na Dvanajsterih otokih
in zahteva v imenu socialističnega proletarijata, nai narodi teh ozemel*
svobodno Izrazijo svofo volio.
Odobrava prejšnje sklepe za proglasitev generalnega štraika, ki jf določen, da pribori italijanskemu ljudstvu temeljne predpogoje za razvoj njegove življenske moči: demobilizacijo, svobodo, odpoklic čet iz Rusije in Libije, vsesplošno in popolno amnestijo političnih in vojaških obsojencev. Pripravilo bo cene* rainj štralk, ki bo proglašen, kakor iniro bo delo organ; "'■"e in sno”'-^-
’ farskih in socialističnih moč' zagotovilo njegov splošni in popoln" uspeh.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Komu pripade Reka,
L.DU. Bern. 17. Jugoslovanski ti skovni urad v Parizu poroča: Lis. »Pariš Midi« javlja, da po zadnjem razgovoru Orlanda z Wilsonom ka že vse na to, da bodo Zedinjene dr žave kljub vsemu energično vztraja ie na svojem stališču glede Reke, ki mora pripasti Jugoslovanom, akc tudi groze Italijani, da bodo zapustili konferenco, ako n§ dobe popolneg: zadoščenja, in da se bodo pogajali nn svojo roko z Avstrijo. — »Temps« jV. priobčil v torek članek, v katerem pravi: Davi se je razširila vest, da je vprašanje Reke rešeno in da je de legat neke velesile z ozirom na to zavzel gotovo stališče. Te vesti niso resnične; sicer je pa treba presojati do oficieine odločitve podobne vesti, ki se razširjajo v obliki indiskrecij brdz označenja vira, z veliko previdnostjo.
Po svetu.
Poznanisko.
LDU. Lyon, 17. (Brezžično.) Iz Poznanja poročajo: .V osvojenem delu Poznanjske so se izvršile občinsko volitve na podlagi splošne volilno pravice in proporčnega sistema. Udeležile so se jih tudi ženske. Volitve so se končale povsod s sijajno zmago Poljakov. Uprava številnih mest, katerim so do sedaj načelovali nemški občinski zastopi in županj, jo prešla v poljske roke.
LDU. Lyon, 17. (Brezžično.) Iz Poznanja javljajo: Nemška policija sili Poljake, ki prebivajo v .Vzhodni Prusiji, naj podpišejo neke izjave protipoljske vsebine. Kiub brezobzirno krutemu postopanju Nemcev, ie prebivalstvo neke občine v okolici Gdanskega sklenilo soglasno, objaviti nastopno resolucijo: Nemško časopisje in nemške oblasti zatrjujejo trdovratno, da kašubski narod ni poljske krvi, ampak »vendske« ali lužiško-srbske. Mi Kašubi protestiramo energično proti tem neutemeljenim trditvam in ugotavljamo, da srno Poljaki starodavnega rodu in da ostanemo vedno Poljaki.
Železniška zveza med zapadno Evropo In Orijeiifom.
LDU. Pariz, IG. (CTU.) V torek, 15 t. m. se je obnovila direktna železniška zveza med zapadno Evropo in Orijentoin. Direktni vlak pa ne gre skozi Nemčijo in Nemško Avstrijo, temveč skozi Švico, Italijo in Jugoslavijo. Simplonski orijentski eksnresni vlak pa bo kasneje zvezal Pariz, Atene, Carigrad in Bukarešto. Sedaj bo vozil na progi Pariz-Trst.
Sedanja nemška vlada priznan i.
LDU. Bern, 16. (DunKU.) Zvezni svet je sedanjo nemško vlado ofici-elno priznal, tako tudi njenega seda-„njeira diplomatskega zastopi.ika
Miillerja.
Položaj na Bavtrskem,
LLU. Draždane, 16. (CTU.) Pred
Monakovim stoji od včeral več divizij pehote, ki imajo mnogo topništva. Ojačenja so naznanjena.
LDU. Norimberk, 16. (ČTU.) Proti Monak . rnu ie odšlo nanovo £000 mož Po brezžični brzojavki sd v Monakovem aretirali 1000 talcev.
Oauvain o	vrednosti mirovne
konf'-
LDU. Bern, 17. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Gau-vain priobčuje v listu »Journal des Debats« pod naslovom »Varnostne od.s„ibe« članek, v katerem pravi: Ako hoče mirovna konferenca, da njeno delo trajne vrednosti in ako noče doživeti izjalovljenja svoiih uspehov, si mora zagotoviti zanesljiva jamstva. Prvo izmed teh bi bilo razoroženje Bulgarije. Premirje z dne 29, septembra 1918 je narekovalo veselje zmagovalca, ki niti sam ni pričakoval takiii uspehov. Po 29. septembru je prišla Bulgarija rod strožje nadzorstvo, kot je bilo‘ono Dod katerim je bila v letih 1912.—15.
Bulgarija more v ugodnem trenutku za^et zanetiti požar, zakaj mnogo krivcev še ni razkrinkanih. Vsi rezultati vojne bi bili ogroženi, ako bi bila država Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerega ustanovitev in obstoj izključuje Veliko Bulgarijo — a o tej sanjajo vsi Bulgari —, omajana po pritisku z jugovzhoda. Pojavile bi se zopet madžarske mahinacije, da, celo poizkusi, da se obnovi habsburški imperij. — Dalje bi bilo potrebno, priznati in podpreti nove države, ki so nastale vsled razsula bivše habsburške monarhije, ter delati na to, da se kolikor mogoče ojačijo, da-si nekateri nepoboljšljivci še vedno sanjajo o vzpostavi habsburškega gospodstva, ki bi seveda zopet podleglo nemškemu vplivu. V tem trenutku se nahaja med zavezniki ;.e-kaj osebnosti, ki skušajo vzpostaviti Ogrsko in ki jih nočejo postaviti na čelo celo nekega popularnega vladarja. To bi bila očitna izdaja. Čuvajmo se dati jim tako vlado, kakršne bi potem ne mogli zdrževati drugače kot s koncesijami na stroške svojih zaveznikov. Končno bi bilo potrebno, da se zagotovi prijateljska zveza med državami, s katerimi smo danes v zavezniškem ali prijateljskem razmerju. V tem trenutku vladajo med nekaterimi teh držav na-sprotstva radi teritorijalnih zahtev. Ni dovolj, ako se urede ta nesporaz-umljenja samo na papirju, ampak treba je delati na to, da taka uredba ne zapusti nikake mržnje in grenkobe. Njih skupni življenski interes je, da žive v dobrih medsebojnih odno-šajih in da posvete vse misli in moči notranjemu delu in notranji organizaciji, a ne, da kujejo načrte, kako bi se polastili tega, česar jim konferenca ni prisodila.
Mirovna konferenca.
LDU. Bern, 17. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Bližajo se zadnji odločilni trenutki. Italijani delujejo na vse kriplje in skušajo s številnimi članki uplivati na časopisje in na javnost. General 7on-ville trdi v listu »Information«, da zahtevajo Italijani samo šestino dalmatinske obale in dve pristanišči, ostalega nihče ne odreka Jugoslovanom. — »Eclair« zahteva, da pripade Reka Italiji in predlaga, da se proglasi Dubrovnik za prosto luko .ar vidi v tem možnost, da se poravna spor med Italijani in Jugoslovani. — Gauvain pravi v »Journal des Debats«, da Je ta predlog smešen, ker pomeni ravno isto, kakor če bi kdo trdil, da more Nica nadomestiti Marseille. — Z ozirom na bližnjo odločitev pišejo italijanski listi v odkrito sovražnem tonu o VVilsonu radi njegovega predloga, naj se ustanovi zveza narodov in revidira zmi-sel Monroejeve doktrine, kau-ani očitajo Amerikan^em egoizem. — Ravnatelj rimske »Tribune« I". a .ugodi poroča svojemu listu iz Pariza: Amerikanci in Angleži se protivijo temu, da bi Italija dobila Reko, bda Italijani se ozirajo na to prav malo. Treba se bo pripraviti in delovati kljub vsem nevarnostim in žrtvam. — »New Vork Herald« poroča, da je imel v pondeljek zjutraj Orlandu poseben pogovor z V/ilsonom, na’ . r je bila popoldne seja sveta četverice. Kakor pravijo, končna rešitev ne bo dala Italiji popolnega zadošč-juja, ampak bo v nekaterih točk id:, ki so Še sporne, sklenjen kompromis: obstajal bo zlasti v nevtralizaciji Reke.
Prisilen mir.
LDU. Berlin, 16. (CTU.) V francoskem časopisju se pojavljajo prve pretnje za primer, da bi Nemčija odklonila mir. Pripominja se, da ie maršal Foch odredil vse priprave, da se Nemčija prisili z vkorakanjem čet sprejeti mir. Govori se tudi o vojaškem sodelovanju Anglije, Amerike in Francije. Amerika je izja ila. da bo v tem primeru sodelovala do možnosti.
Francoska zbornica.
LDU. Pariz, 16. (DunKU.) Atence Havas poroča: Na dnevnem redu današnje seje zbornice so bili predlogi, s katerimi se pozivlje vlada, na) poda pojasnila o pariški konferenci. Predlagatelji so obžalovali, da vlada ne objavi mirovnih preliminarij v glavnih potezah. Tudi načelnik ocLe-ka za zun?r>i>’ ^osle Franklin Bo:
Ion se je pritožil zaradi molčanja vlade in izjavil, da so se ona in nie-ne predhodnice zavezale, skupno delovati s parlamentom. Vpr-Ia. r.H se hoče Francija zadovoljiti s tem režimom. Med drugifn pravi govornik, da se zdi, da se poljsko vprašanje ne bo rešijo tako. kakor bi bilo želeti, in naglaša, da ne bo trajnega miru v Evropi, ako ne bo obstajala močna Poljska z Gdanskim. Protestira proti temu, da se javnost o položaju na Ruskem, v Srednji Evropi iri na iztoku ne nouči in sklepa z iz-
javo, da on in prijatelji njegove stranke ne bodo mogli imeti več zaupanja do vlade. Ker zahteva več medklicev odgoditev debate na dragi dan, se priglasi k besedi minister za zunaje stvari Pichon. Zahteva, da se debata zaključi in stavi zaupno vprašanje. »Zakaj,« je dejal, »ako poda kateri zavezniških parlamentov pomembno izjavo, potem more zahtevati zbornica pojasnil in bo v stanu začeti vsak čas z novim proučevanjem«. Nato so sprejeli s 534 glasovi proti 166 glasovom j red- ■ log, ki ga je stavil Jean Bon (socialist), da se konstituira zbornica kot tajni komite.
Angleži zapustili Dunkerque.
LDU. Bazel, 16. (CTU.) Angleška posadka je zapustila pristanišče in mesto Dunkerque. Dunkerque je
nehalo biti angleško pomorsko trtiri šče.
Iz časopisja.
»Glas Slobode« javlja: Kot nas Je obvestil sodrug, ki je pred nekaj dnevi prišel iz Pariza, kjer je imel priliko dobiti »Radničko Stražo« iz Chl-cage, ki je organ jugoslovanskih socialistov v Ameriki, stole naši jugoslovanski sodrugi v Ameriki odločno na stališču nepomirljivega razrednega boja, na komunističnem stališču in ostro obsojajo ministeriali-stično politiko Koračevo. Na čelu jugoslovanskih socialistov v Ameriki stoji Etbin Kristan, ki je pred vojno šel v Ameriko.
»Zvono«, socialistične list, je izvedel, da so na potu iz Amerike velike množine živil, ki jih je naša država tam nakupila za 15 milijonov dolarjev. Prvi veliki ameriški transport masti, ki ne bo veljala več kot 13—14 K, je že iztovorjen v Gružu in se bo hitro uvozil dalje. Na drugi strani se nahajajo tudi v Sremu velike množine živil. V ministrstvu za prehrano se že pripravljajo odredbe za preskrbo prebivalstva. Vlada bo storila vse, da se ustalijo stalne cene. Konkurenca ameriške masti bo delovala na trg vt oliko, da bodo cene domače masti padle. Minister Korošec se je povsem posvetil svoji nalogi. V Novem Sadu je njegova inšpekcija povzročila, da je bilo na mestu odpučšenih 40 namečšencev pri raznih prehranjevalnih uradih.
Splitska »Nova Doba« piše o šolskem vprašanju v Dalmaciji. Osnovanje visoke šole v Dalmaciji zavrača iz več razlogov. Pravi, da itak zadostujejo one v Belgradu, Zagrebu in bodoča v Ljubljani. Pač pa se živo zavzema za ustanovitev ljudskih, strokovnih, trgovskih in drugih šol v Dalmaciji. Glede tehnike, ki se osnuje v Zagrebu, misli, da bi ne bilo prav, če bi ista imela tudi oddelek za gradnjo ladij. Ta oddelek bi se moral nujno osnovati v Splitu in ne v Zagrebu. Poleg tega oddelka naj bi stala tudi šola za mašinisfe. V Dalmaciji je analfabetov še ogromno veliko in šolstvo se mora vseslran-s’ ■ povzdigniti in izpopolniti.
Zobne klinike za revne otroke na
dunajskih šolah je sklenil ustanoviti dunajski mestni svet in to v delavskih okrajih. Ustanovljenih bo pet takih klinik. Vzdrževanje bo oskr-bovalo društvo za varstvo zobovja. Podpirali bodo društvo šolski in 1 avniški uradi.
Študij delavskega varstva na dunajski tehniki. ‘ Docent na dunajski tehniki, obrtni nadzornik dr. Schimbs predava letos prvič: »O praksi delavskega varstva v kemičnih zavodih«. Na prošnjo predavatelja je dovolilo ravnateljstvo muzeja dunajske tehnike, da je oddelek »Delavsko varstvo« ob delavnikih obče pristopen.
Socialno-polidčne drobtine. Če-
hoslovaka vlada je odredila z eno svojih poslednjih naredb, da dobi vsak Čehoslovak, ki se je vrnil iz Rusije na lastne stroške- ne pa s kakim transportom — te pavšalno vrnjene. Nagrada bo znašala 50 K. Nadalje dobi vsakdo tudi nekaj stroškov. ki jih je imel za bivanje v ujetništvu, povrnjenih: nagrada znaša od 10 K do 110 K, kolikor časa je že bival dotičnik v ujetništvu. Naredba ie zaenkrat še provizorična, ker še ni jasno, kdo bo plačeval te nagrade: ali čehoslovaška republika ali av-stro-oprsko vojno-likvidacijsko ministrstvo. Odredba pravi, da ne bo nihče prikrajšan pri teh nagradah. Moštvo letnika 1887. in mlajši. Jobe dvomesečen dopust.Nagrade tem dopustnikom so določene pavšalno na 3 K 50 vin. dnevno. — Cehoslovaško železniško ministrstvo je na prc.Iog ministrstva za socialno skrb-dosolilo vsem brezposelnim — dokler velja zakon o podpori brezposelnih — katerim je kaka javna posredovalnica za delo v kakem oddaialnera
Kraju delo preskrbela, prosto vožnjo na vseh železnicah, in sicer UL razred vseh osebnih in mešanih vlakov. Osebam, ki bi v, onem kraju ne bile sprejete ali pa bi bil njihov sprejem preložen na poznejši čas, je dovoljena prosta vožnja tudi nazaj. To dovoljenje je zelo važno. Pri nas bi se ga tudi ne smelo prezreti, ker za (brezposelnega človeka ima vsak! vinar svojo vrednost. — Češki lekarnarji se potegujejo za podržavljenje lekaren.
Dopisi.
Kostrivnica pri Rogaški Slatini.
Tu se je vršil v gostilni v Malešah političen shod Jugoslovanske soci-alno-demokratične stranke. Župnik iz Kostrivnice je na cvetno nedeljo zabavljal čez našo stranko. Govoril je s prižnice, da socialisti zaničujejo vero in povabil je može in fante v župnišče na poduk, da se ne dajo zapeljati socialistom. Kaj pa dekleta In žene? Ali te poduka ne smejo slišati? Mi mislimo, da je cerkev in prižnica za kaj drugega kot da napada stranka stranko! — Pred mesecem Je župnik popisal uboge ljudi v župnišču in obljubil dobiti zanje živila bolj poceni. Ali zdai le moka že več kot polovico dražja! To imajo zdaj tisti, ki so se podpisali! Lansko leto se je pobiralo za nov zvon, ki ga pa Še sedaj od nikoder n!.
Odlomki
iz govora sodruga Ig. Mihevca na nedeljskem shodu pred »Mestnim domom".
Poverjeništvo za socialno skrb je sklicalo že več enket radi naraščajoče draginje, to vse te enkete so bile brezuspešne.
Kako naj se tedaj omeji draginja? Poverjenik sodrug A. Kristan je pod pritiskom delavskih organizacij dal sestaviti 53 komisij, ki naj bi preiskale vsa ljubljanska skrivališča živil in zaplenile, kar bi se smatralo za potrebno. To se je zgodilo. Našlo se je za več milijonov kron živil in blaga, skritega po skladiščih in hotelih. Vse se je zaplenilo, a pri tem Je tudi ostalo. Naredilo se ni ničesar, blago je ostalo špekulantom, vlada se je ustrašila veletrgovcev in še danes nemoteno barantajo kakor se jim zljubi.
Krivično in neumestno je tudi razdeljevanje konzumentov v razrede in lepo in slabo obleko, s klobuki in rutami. Prva in druga uradniška skupina naj se unificira z B- in C-skupinama in ne dela naj se nikakih krivičnih razločkov.
Aprovizacijski odsek je izvolil 3 člane, ki naj kontrolirajo ljubljanske peke ter ugotove, kako se manipulira z moko, ki jo peki dobe od mestne aprovizacije.
Ne rečem, da vsi, pač pa veliko število teh pekovskih mojstrov ni pravilno in po predpisih ravnalo. Delali so tako, da so pšenično moko porabili za druge namene, mesto te pa so primešavali več koruzne moke pri peki kruha.
Eden ljubljanskih pekov je 15 vreč moke, ki jo je dobil od mestne aprovizacije, porabil v druge namene, to je v svojo korist.
Našli smo pekarne, ki so v takem stanju, da je neverjetno, da se še ni našla oblast, ki bi jih pustila takoj zapreti.
Videl sem lepše hleve kakor sta v Ljubljani dve pekarni. Tako na primer smo dobili peka, ki je na umazanih tleh mešal in pripravljal testo. Poživljamo višjega obrtnega nadzornika, da čiinpreje obišče ljubljanske pekarne. Itd., itd.
Navedli smo le par izvlečkov tega govora, ker nam je prostor pre-pičlo odmerjen, da bi ga mogli prinesti v celoti. Pride pa čas, ko se bomo poslužili tudi ostalega govora in n- Mi najbolj krepke resnice.
Za svobodo tiska in zborovanja.
Ker se cenzura vedno boli širi in zabranjuje svobodo tiska in zborovanja, je bil v nedeljo, 13. t. m. v Zagrebu v dvorani Helios-kina ■; /en shod delavskih in s svobodnim duhom prepojenih mas, ki so ostro nastopile proti onim, ki so se še pred pol letom borili pod bivšo monarhijo za svobodo tiska in zborovanja, a sedaj sami teptajo svobodo tiska in zborovanja na nailtolj reakcionaren način. Shod so otvorili s »Pesmijo dela« in »Marseljezo«; nato je sodrug dr. Adžija kot sklicatelj shoda pozdravil prisotne udeležence ter podal besedo sodrugu Vilimu Bukšegu. Koncem svojega govora, v katerem je opisal zt!.. stvarno izmere in položai v naši državi, ie Do-
dal sledečo resolucijo, ki je bila eno-* glasno sprejeta. Resolucija se glasi? Javno socialistično zborovanje, ki j« bilo v Zagrebu 13. aprila, konštatirai
1. da se po celi deželi zabranjujejo socialistična zborovanja, a da zato ni nobenega pravičnega razloga, ker ni bilo dosedaj še niti eno socialistično zborovanje ne povod in ne vzrok kakim nemirom ali izgredom:
2. izvrševanje preventivne cenzure onemogoča objavljati in kritik ovati žalostne pojave nebrzdanega, rasil-neea in surovega postopanja i eka-terih organov, utrip oblastne po; i ude, utrip, podpiran po poedinih političnih oblastih, veleposestnikih, odnosno njihovih organih ali polit šniti protivnikih, vsa ona nasilja, (zaplenjeno 1) se vrše z največjim delom ali gotovo izključno proti članom socialističnih organizacij. (Zaplenjena — svoboda tiskal!) Zbrani pro*estl-rajo rajodločneje proti vsem tem pojavom črne in silovite reakcije, dvigajo svoj glas za svobodo zborovanja in tiska, ter izjavljajo vojo gotovost za borbo proti vsem toja-vom reakcije. Istočasno pozi ijajo tudi zastopnike v Narodnem predstavništvu, da energično nas; ipijo za to borbo na parlamentarn tribuni. 3. Skupščina najenergLnejs protestira proti prepovedi izdt ianja »Slobodne Riječi«, lista stra- kina levice, in zahteva, da se prepoved prekliče. 4. Najenergičneje se protestira proti prepovedi brodskega kongresa ter zahteva, da se ga :.e-odlagaje dovoli. Nato je govoril sodrug Radoševič, ki je, dasiravno desničar, tudi protestiral proti prepovedi izdajanja lista »Slob 'dna Riječ« in brodskega kongresa. Govoril je še sodrug Haramina. nakar ie sodrug Adžija zaključil zborov a ni e.
Dnevue vesti,
— Opazovanje sprehajalca. Ko me vodi pot v. urad po mestu mirno Grobelnikove in »Božidar« Goetz-love trgovine, opazujem že kak i; 14 dni manipulacije teh dveh rc sinih firm. Isto blago v izložbah menjuje cene, kakor modna dama klobuke: vsak dan ima višje cene. Tako sem n. pr. opazil, da je imel Grobelnik pred nekaj dnevi blago, numer rano po 190 K meter. Ravno tako i iago je imel izraelec Goetzl numerir; no s tiskano ceno 90 K. Da pa Goetzl ne bi delal nesolidne konkurenc« kričečemu izraelcu Grobelniku, -e je naenkrat v Goetzlovi izložbi pri istem biagu kar čez noč pojavila pisana številka 1 pred tisk a 11 o 90 in blago se je podražilo za 100 Kt Da bi pa to manipulacijo prikr I. se je čez par dni prikazal nov list % z lepo tiskano ceno 190 K. Kako :>a js s fakturo, g. verižnik Goetzl ? - - Ce bi naša policija na svojih sprehodih odprla malo bolj svoje bistro oko, bi take stvari vendar morala opaziti! Kje ie državno pravdništvo? Pri' hodnjič bomo posvetili poseber dopis vojnemu dobičkarju Grobelniku, da mu bo finančna oblast lažje odmerila vojni dobiček. Za danes .spominjamo Grobelnika Ie na njegovo veriženje dražbenim potom, ki se vrši pod okriljem »Balkana!«
— Opomba. V torkovi številki »Slovenskega Naroda«, priobčuje gosp. dr. Tavčar nekaj opazk gleda našega nedeljskega shoda. Niso mu všeč naše besede o razmerah v iubi-lejski ubožnici. Zlasti je mnenja, da bi se take stvari ne obešavale na veliki zvon, marveč spotoma naznanjale na pristojno mesto, da se iih povoljno uredi. Soglašam. Povedati pa moram sledeče: O stvari sami se je govorilo in pisalo veliko, in tudi opozorilo merodajne faktorje, ukrenilo se pa ni ničesar. Moje informacije ne izhajajo le od nekega nezadovoljneža, kateremu sc je ustavila maninulacija s krušnimi kartami — zakaj se ni to osebo takoj zasnšaio zaradi nepravilne manipulacije? — naslanjajo se še na druge okoluostl Shod da ni imel drugega uspeha kakor ta, da so gospodinja in posli odpovedali, ker so komaj čakali na t.ri-liko? No, no, gospod župan, res je, da je v sedanjih časih težko preživljati osebo z 1 K 20 vin. na dan. ali vendar so morale biti tu še druge ugodnosti, ker tako hudo le ni bilo. Saj vemo vsi marsikaj. Ni strehe brez zemlje. Sedaj naj bi komisija vse dognala in preiskala? Zakaj ne prej? Ali ne bo prekesno? Razu-
‘ metno se, gospod župan. Pa pustimo. — Frane Perdan.
— Prof. Vadnjal — predsednik višjega šolskega sveta. Tako smo čitali v včerajšnjih dnevnikih in upali, da gre za tiskovno pomoto. Ko smo zvedeli, da je to resnica, smo bili ogorčeni nad našo vlado, da tako omalovažuje to oblast. Pridržimo si, da se še podrobneje pečamo s tem imenovanjem; zaenkrat le izražamo svojo radovednost, kakšno stališče bodo zavzele učiteljske in profesorske korporacije napram temu.
— Državni uradniki in oficirji.
Zadnjič smo nekje brali, kako sijajno
— namreč radi dinarjevega kurza
— so plačani častniki, mladeniči od 18. Seta dalje. Častnik od poročnika naprej ima okrog 1500 kron plače. In primerjaj državnega uradnika; recimo plače profesorjev 10. ali 9. razreda : 500 do 600 K mesečno. Torej skoro samo eno tretjino tiste plače. No, pa če so gospodje zadovoljni, saj je prav, zlasti če se dajo zastopati samo od »demokratskih« predstavnikov. A ne glede na to, ali kdo je danes bolj potreben, vsaj ravno tako potreben kakor oficirji, če jih je res toliko treba? Tu naj odgovori bel-grajska »velikodušna« vlada.
— In časnikarji? Tiskarski pomočniki so imeli te dni mezdno gibanje. Predložili so spomenico, pojasnili svoje zahteve. Podjetniki so sami uvideli, da je v sedanjih dravinjskih razmerah vsak zaslužek premajhen in se koncem konca udali. Stvar se je torej pravočasno uredila, brez hujših posledic. Med onimi, ki žive s tiskarskimi pomočniki dan na dan v najožjih stikih so ravno časnikarji. Niti tem ni postlano na rožah. Prav obratno. Saj ne bo noben razžaljen, če povemo, da so v marsikaterem pogledu pravcati proletarci. Silno, naporno delo, ki zahteva neprestano izrabo vseh svojih moči. In rezultat? Malenkosten, kakor so sploh plače malenkostne, zlasti na Slovenskem, v Ljubljani še posebej. Skromnega mnenja smo, da bo treba tudi časnikarjem urediti plače, in še marsikaj drugega, če se to zgodi čimprej in brez daljših korakov, bo tem boljše.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Listi so poročali, da bodo ljubljanski denarni zavodi na veliko soboto ves dan zaprti. Kakor pa zvemo, je ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske dne 15. t. m. sklenilo, da Mestna hranilnica ljubljanska ne bo zaprta. Vsied tega si dovoljujemo ravnateljstvo Mestne hranilnice opozoriti na sklep zastopnikov denarnih zavodov pri Kreditni banki dne 14. marca t. 1., v kateri seji so uprave ljubljanskih denarnih zavodov skupno reševale zahteve uradništva denarnih zavodov na podlagi njegove resolucije z dne 9. febr. t. 1. in so glede točke 9. te resolucije sklenili, da zahtevi glede prostih dnevov v.sl ugode. Tej točki tudi ni ugovarjal zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske ravnatelj g. Hrast, kar je sicer storil
— kakor kaže zapisnik te seje — pri vseh ostalih točkah. Toliko bolj čuduo se nam torej zdaj zdi, da hoče Mestna hranilnica ljubljanska tudi v tej zadevi hoditi svojo posebno pot. —* Strokovna skupina denarnih zavodov.
Z naredbo prehranjevalnega
ministrsčva z dne 15. t. m. št. 5164 se Postavlja svobodna trgovina pod državno kontrolo. Uvedene so od-premne izkaznice za živila, ki presegajo količino 500 kg. Odpremne izkaznice za promet v eni in isti pokrajini izdaja socialno poverjeništvo dotične pokrajinske vlade, odpremne izkaznice, za promet preko pokrajinskih mej pa izdaja ministrstvo.
— imenovanja. Za predsednika višjega šolskega sveta je imenovan profesor Franc Vadnjal, za njegovega namestnika višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer. Namestniški koncipist dr. Franc Svetek se sprejme v državno službo, imenuje za okrajnega komisarja in Drideli v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve. Policijski oficiial Franc Logar v Celju se pomakne v IX. čin. razred. Cestna mojstra Franc Jecel v Logatcu in Emil Rektorik v Mariboru ter Josip Pleteršek, rečni mojster v Dolskem, se uvrste v kategorijo poduradnikov s spregledom Poduradniškega izpita.
— Zvišanje cen premogu. Trboveljska premogovna družba je pred kratkim izdatno zvišala plače svojemu delavstvu in mu priznala še druge udobnosti. Da bo mogla zmagovati ogromna iz tega ji vzrastla bremena, je primorana zvišati cene, in sicer za 1 vagon (10 ton) debelega premoga od 882 K na 1114 K in drobnega premoga od 792 K na 1024 K. Vlada si pridržuje eventualno zopetno redukcijo cen za slučaj, če se izkaže, da so z ozirom na večjo prodi:': din postali manjši produkcijski stroški.
— Falska elektrarna. Štajerska
elektricitetna družba je prosila za nostrifikacijo podjetja, h kateremu spada tudi velikanska, začetkom vojne s švicarskim in francoskim kapitalom ustanovljena Falska elektrar na, vodna naprava s 38.000 konjskimi silami. Obenem je družba prosila za izvoz toka, ker se sicer podjetje ne rentira. Elektrika bi se oddajala Potom daljnovoda na proci Ruše-Slovenska Bistrica - Konjice - Ceije-Maribor. Načelno pa 'se je izrekla napram družbi želia. da se tok od-
daja tudi proti lugu In sicer v, Savsko dolino. šVj tem slučaju bi bili^ la hko odjemalci trboveljska družba, papirnica v Ratečah, predilnica v Litiji, papirnica v Vevčah in mestna občina ljubljanska. Zastopniki elektrarne so ponudili odcepitev elektrarne od nemško-avstrijskega podjetja Steiermarkische Elektrizitats-gesellschaft in ustanovitev samostojnega podjetja s sedežem v Ljubljani ali Mariboru. Vprašali bodo diužbo, ako je pripravljena v Jugoslaviji ustanoviti delniško družbo z 20 milijonskim kapitalom in ako načeloma pristane na to, da se domači kapital udeleži s 40 do 50%. Pričakovati je, da bi se udeležili podjetja mestna občina ljubljanska, kranjske in štajerske občine in privatni kapital, če bi se ne moglo pridobiti še države za »možno podjetje«. Za ta slučaj se je zastopnikom obljubilo, da bo družba nostrificirana.
— Državni redarll nam pišejo: Mi, ki smo prišli na poziv Narodne vlade v Ljubljani iz Trsta, se nahajamo tu od 19. novembra lanskega leta. Ce pogledaš »Uradni.list« št. 25. od 19. februarja, člen 202, so nam bile družinske pristojbine priznane. Šest mesecev že’ čakamo na izplačilo, pa kamor greš, ne opraviš ničesar. Z ene pisarne te pošiljajo v drugo. Poglejmo v Maribor in v Celje! Zakaj so pa tu bile izplačane priznane podpore že celo pred par meseci? — Državni redarji.
— Društvo zasebnega uradništva, skupina zavarovalnic je poslalo svojim ravnateljstvom spomenico v svrho izboljšanja svojega nevzdrž-Ijivega gmotnega položaja, katero je sklenilo na skupščini 20. marca t. 1. in zahtevalo rešitve do 15. t. m. Vsled nastalih poštnih ovir je bilo primorano rok podaljšati do 1. maja t. 1., o čemur se tem potom obveščajo vsa ravnateljstva zavarovalnih zavodov in člani društva.
— Razpis zdravniške službe. Pri ravnateljstvu kr. državnih železnic v Ljubljani je razpisana služba provi-zornega železniškega zdravnika za okraj Ljubljana - Šiška z uradnim sedežem v Ljubljani z letno plačo po 2200 K in vojnim pavšalom po 200 I\ na leto. Rok za vlaganje prošenj: do 25. oktobra 1919. Podrobnejši podatki so razvidni iz razpisa v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
— Centralni urad za trgovski promet z inozemstvom je začel svoje delo. Ministrstvo je ratificiralo dogovor s čehoslovaško republiko in z Nemško Avstrijo.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. aprila 1919: Novorojencev 18, mrtvorojeni 4, umrlo 20 domačinov in 6 tujcev. — Umrli so: za jetiko 5 oseb, za različnimi boleznimi 19, za pljučnico 2 osebi. — Oboleli so: za Škrlatico 1 domačin, za vra-tico 2 domačina, za pegavico 1 vojak, za osepnicami 1 domačin in 3 vojaki, za malarijo 7 tujcev.
— I. splošno društvo Jugoslovanskih vpokojeucev v Ljubljani je imelo 15. t. m. javen društveni shod z dnevnim redom: Beda vpokojen-cev in zahteva takojšnje odpomočl. Društveni predsednik je podal pojasnilo na razne pritožbe in vzroke, zakaj se vpokojence »prezira«. Preči tal je spomenici, ki sta bili soglasno sprejeti in potom izvoljenih 4 odposlancev v spremstvu shoda izročeni županu in deželnemu predsed-sedniku. Obljubili so nam pomoč in smo dobili vtis, da je gosp. deželni predsednik vpokojencern posebno naklonjen, kar dokazuje že poročilo v časopisu s strani južne železnice. Zaradi aprovizacije naj naznanijo društveni Člani blagajnikoma g. Seršenu v Gosposki ulici 9, in g. Fabl-janiju v Šiški, koliko imajo družinskih oseb. Na cenjena vprašania z dežele odgovorimo kakor hitro bodo pravila pripravljena. — Predsednik.
— Poštni promet med Nemško Avstrijo In Dalmacijo, Hrvatsko, Slavonijo, Bosno In Hercegovino je zopet otvorjen, pravtako tudi pisemski promet s Srbijo in Črno goro.
— Vlom. V sredo popoldne se ie na Parkovni cesti v Mariboru v stanovanju nekega majorja, ki se je pripeljal ponoči iz Zagreba, izvrši! velik vlom. Neznani vlomilci so od-
i ,z^atn‘ne v vrednosti nad sto tisoč kron.
—- Zemeljske ostanke narodrfih mučenikov Zrinjskega In Frankopana prepeljejo 20. t. m. iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb. Posebni vlak bo stal dalje časa v Mariboru Ob celi jugoslovanski progi se pripravlja slovesen sprejem tega prevoza.
— Beleraisko vseučilišče se sedaj _ nazivlie uradno: »Vseučilišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu«. Vplsovanie d!-jaštva za poletni tečaj 1918/1919 se
prične takoj In se vrši vsak 'dan 'do 30. t. m. Začasno se sprejemajo dijaki na bogoslovno, pravno in tehnično fakulteto. Redna predavanja se prično 1. majnika 1919.
— Obuvala za Srbijo. V Galac je dospela velika množina obuval in oblek, ki so jih Angleži in Ameri-kanci poslali v Srbijo.
-- Preiskava, ki jo je uvedel minister za prehrano v vojvodinskih sladkornih tvornicah, je dognala, da so zakrivile tvornice, da se je pokvarilo okoli 12.000 vagonov sladkorne repe. Tvornice se izgovarjajo, da niso mogle uporabiti repe, ker primanjkuje premoga.
— Zopet najdeni sklad. Pri preiskavi graščine oršavskega kneza Elemerja Lonyayja je našel direk-torij presenetljivo malo umetnin. Zaradi tega so preiskali stene gradu natančneje. Nekje so našli sledove novega namaza. Ko so prebili zid, so našli v velikanski duplini 40 zaprtih zabojev, v katerih je bila izredno dragocena srebrnina, starine in druge dragocenosti. Sedaj izdeIujejo_ zapisnik inventarja najdenih stvari, ki jih bodo potem odpeljali v Budimpešto.
— Obsojena na smrt na vislicah.
V Striživojni je koncem februarja t. 1. naenkrat zmanjkalo nekega Seljaka Nikola Vinčiča, ki je živel skup« no s svojo priležnico Rožo ČakloviČ. Orožništvo ga je po osmih dneh našlo ubitega: velika rana, zadejana s sekiro, je zijala na glavi, Priležnica ie priznala, da ga je ona umorila. Hotela se je polastiti njegovega denarja. Ponoči, ko je spal, ga je s sekiro pobila in mu vzela 2600 K, ki jih Je lahkomiselno začela zapravljati. — Osječko sodišče jo je obsodilo na smrt na. vešalih. Obsodba se bo poslala regentu Aleksandru. Obsodbo je obtoženka čisto resignirano spre-jela.
— Proti konfidentom In denunci-
iantorn. Hrvatski ban je izdal nared-bo, s katero se v Zagrebu ustanovi poverjeništvo za iznajdenje konfi-dentov in denuncijantov. ki so bili v službi narodnih neprijateljev za časa svetovne vojne. Komisija sestoji iz 21 članov. Njena naloga je, da brez odlašanja obelodani imena onih, ki so dokazano delovali svoj čas kot konfidenti in denuncijanti.
— Tragično. V Belgradu stanuje v neki ulici Živoj in Teokarevič, star 17 let. On je starešina cele rodbine. Člani družine so stari: 6, 8,10, 12, 13, 14 in 16 let. Vsi so brez starišev. Ti so jim umrli med vojno. Teokarevič dela na Savi in zasluži 25 K dnevno in s tem živi celo mnogoglavo drob-njad. — Res, vojna je povzročila vnebovpijoče krivice.
— Poletni čas v Nemški Avstriji.
V Nemški Avstriji bo ponoči od nedelje 27. aprila do pondeljka 28. aprila uveden poletni čas.
— čehoslovaška vlada je zasegla posestva umrlega nadvojvode Franca Ferdinanda.
Iz stranke.
V, Laškem trgu se vrši vsako soboto predavanje o »Razvoju socializma«. Predava sodrug Ivan Walle.
Shodi.
V Litiji na velikonočni pondeljek. Poroča sodrug P e t e j a n.
V Makovljah na velikonočni pondeljek. Govornik iz Celja.
Poročila.
Kamnik. V največjo jezo ter kljub vsein zaprekam naših političnih nasprotnikov smo v Kamniku na cvetno nedeljo ustanovili kar dve naši delavski društvi. Zjutraj se Se ustanovilo društvo kovinarjev, popoldne pa društvo kemičnih delavcev. Sodni g Tokan je na obeh shodih orisal položaj delavca napram meščanskim strankam. Culi smo par prav pristnih liberalnih umetnosti. Kako se iz marmelade napravi čokolada Je n. pr. že prava umetnost; za krompir meso zamenjati tudi znajo, seveda to v Ljubljani; v Kamniku pa znajo vse, kar je poceni napraviti drago, o čemur se bodete delavci pač prepričali pri našem slavnem konzumu, ki naroča ekspresno moko menda direktno iz Banata. Mogoče se bo dobilo pri konzumu za veliko noč za vsakega člana po enega kozlička? Mogoče, dobro bi bilo tudi za delavce! — Čudno, čudno; vsak stan se organizira pri svojem; kmet pri kmečki stranki, »dohtar« pri *doh~ tarski«; samo da bi se delavec organiziral pri delavski, to se pa nekaterim Kamničanom dozdeva greh, nekaj nezaslišanega je to, da si upa biti delavec tako oblasten, da hoče biti svoboden. Da, svobodo hočemo! Delavci skupaj, in kar Je gospodov, nat bodo pa tukaj skupaj, vsai jim nihče ne brani tega. Tisti uguljeni liberalni frak naj si nataknejo na nos, ali na
na velika uSesa ter na! oznanjujejo svoj laži-demokratični evangelij ma-1 kari Petru ali Pavlu. Cul se le med-i klic, ki je bil dokaz, da le bila na-j vzoča pri shodu tudi oseba nasprot-j nega mišljenja. Ista oseba pač ne de-; la časti liberalni stranki in vemo, da f se ne pulijo zanjo. Da, to so res pravi »zizibambuli«, kakor jim pravijo Ljubljančani. Pri nas Jim pa hudo-musneži pravijo: »Srakarji«, ne vemo od kod to ptičje ime; je pač bolj visokoleteče, ali kaj; sicer pa pravijo, da »nima sraka repa več!«... — Pa stran ta špas. Tovariši, na delo! je naše geslo. Vsak naj pridobi za našo veliko misel somišljenika in kralj Matjaž bo ostal, ko ne bo srak, sedaj pa še spi, da se izčisti ta ptičji rod, ki ni črn in ne bel.
Strokovno gibanje.
Iz strokovnih organizacij.
Desetletnica samostojnosti »Zveze čeških kovinarjev«. »Zveza čepkih kovinarjev« ima pred seboj deset let dela. Ni ta doba napram večnosti dolga, vendar je to precej v človeškem življenju. A delo, ki ga je 5:'.vršila za češki proletarijat, zasluži polno priznanje. Da, skoro Čudimo se lahko sedanji moči in vplivu, če po-gledamo nazaj k njenim prvim dnem. Kako težak je bil začetek, koliko težav in sitnosti je morala odstraniti in premagati! In danes? Najmočnejša je od vseh čehoslovaških delavskih strokovnih zvez. Število njenega članstva znaša nad 50.000. To častno število je dosegla z neumornim delom. Načela, ki jih danes splošno priznavajo, je morala zagovarjati in braniti začetkoma pred silnimi napadi nasprotnikov češkega delavstva. S to svojo neutrudljivo pionirsko delavnostjo je pripravila tla poznejšim dogodkom. »Zveza čeških kovinarjev« je veliko pripomogla k temu, da so našli dogodki ob koncu svetovne vojne češki proletarijat pripravljen. To zaslugo Ji mora prznatl tudi zgodovina. Vodje in člani »Zveze čeških kovinarjev« se lahko vesele sadov svojega dela. — Vi slovenski kovinarji pa, premislite vse to in posnemajte svoje češke brate! Organizirajte se vsi od prvega do zadnjega in skušajte doseči in še prekositi število 50.000; Zatorej vsi na delo, vsi v organizacijo! Koristili boste s tem največ sebi!
Mezdno gibanje.
Krojači in krojačice v Ljubljani so
sklenili v sredo pogodbo z zastopniki delodajalcev (zadrugo), po kateri sc zvišajo postavke tarifne pogodbe iz leta 1918. za 50 odstotkov.
Vestnik „Svobode.“
Dramatični odsek »Svobode« gostuje na veliki ponedeljek 21. t. m. v Trbovljah.
Stanovanjska naredba.
Dovolite, gospod urednik, da odgovorim najprej na dve točki v »SI. Narodu« z dne 16. t. m. objavljenega izvlečka iz spomenice hišnih posestnikov in sicer glede odpovedi stanovanj ter oddaje stanovanj in dodam še nekaj drugih svojih misli o stanovanju.
Glede odpovedi stanovanj se pritožujejo hišni posestniki, da se jim dosedaj, t. j. med dobo veljave zakona o zaščiti najemnikov, ni posrečilo, njim neljube stranke spraviti iz stanovanja, razun, ako so rabili stanovanje zase. Seveda, hišni posestniki bi radi uprav sedaj, ko je prišlo pomanjkanje stanovanj do vrhunca, dobili zopet pravico, odpovedovanja stanovanj, kakor bi se njim zljubilo, da bi vrgli na cesto onega grdina in zločinca, ki Je »kalil hišni red«. A njim ne gre za hišni red, temveč za vse kaj drugega. Kajti stari stranki ne more kar tako povišati najemnine, temveč samo za toliko, kolikor dovoljujejo postave. A Če dobe zopet pravico, odpovedati neljubim strankam stanovanja, potem dobijo seda* takoj 100 drugih strank v isto stanovanje, katerim pa lahko narekujejo najemnino. Kajti preden dobiš od njega stanovanje, mu pač moraš sam obljubiti, koliko hočeš plačati prostovoljno, kajti on odda stanovanje tistemu, ki da največ. Torej bi hišni gospodarji začeli odpovedovati stanovanja pod različnimi morda dovoljenimi pretvorami, samo da dobe od novega najemnika zvišano najemnino. Vse se vendar suče danes Še bolj okoli denarja, kakor prej.
Če si pa ogledamo slučaje, v katerih rabi hišni gospodar stanovanje zase, vidimo, da je tudi ta pretveza neopravičena. Samo en slučaj: Gospod Pollak, posestnik vile na Erjavčevi cesti št. 12, je dobil že lan-
sko leto — žalibog, moram reči, da se je naša ljubljanska sodnija tako daleč spozabila in dala vsakemu hišnemu posestniku pravico, odpovedati strankam stanovanja, cim so le izustili, da rabijo stanovanje zase, dočim ni mogel graške in dunajske sodnike nikdar hišni gospodar prepričati, da rabi stanovanje zase — od sodnije pravico, odpovedati vsem strankam, ki so takrat stanovale v njegovi vili, ker je rabil stanovanje zase. Takrat je pač ljubljanski sodnik razsodil napačno, kajti gospod Pollak ni potreboval niti enega od teli treh ali štirih stanovanj, kaj še le celo vilo, ker je itak stanoval v sosednji vili in še danes stanuje tam. Navadnemu človeku je to dvakrat nerazumljivo, prvič zato, ker mu je sodnik kar na slepo verjel, da potrebuje stanovanje zase, ne da bi se bil prepričal, da stanuje itak dovolj razkošno v sosednji vili, in drugič, da mu je dovilil, izprazniti celo vilo. In kaj je napravil gospod Pollak? Ni šel sam tje stanovat, niti ni oddal stanovanj drugim, tako, da njegova vila stoji od maja lanskega leta pa do današnjega dne prazna — in to ob času, ko je sto in sto družin brez strehe. Ker se mu je potrebno zdelo —■ v vojni zasluženi milijoni so ga gotovo že začeli tiščati — da vila nž zadosti lepo zidana, jo je začel pre-zidavati — in prezidava jo že eno celo leto, prezidava jo še danes in jo bo še, kaj to tebi mar! In to morajo gledati ljudje brez strehe, kako kljub vsem zakonom in naredbam lahko razvija najošabnejšo razkošnost — to je vendar ošabnost, ako človek, ki je bil pred vojno že itak zadosti bogat, da si je pri takratni obilni izbiri stanovanj lahko poiskal naj-udobnejše stanovanje, če tak človek naenkrat pride pred sodnika in reče, jaz moram imeti drugo stanovanje ia če mu sodnik to na slepo prisodi, da gre potem in začne svojo vilo preži-davati, da bo še bolj zadostil svojemu razkošnemu poželjenju — mož, ki Je bil v stanu, vreči cele družina na cesto, ne da bi potreboval stanovanja zase. Radoveden sem pač le, kdaj bo ta vila zopet služila stanovanjskim namenom. Sicer pa, kateri magistrat se je mogel tako daleč spozabiti, da Je dal ob času tako krutega pomanjkanja stanovani. po nepotrebnem, samo da ugodi želji mogočnega bogataša, dovoljenje prezidave vile in kateri magistrat je dal tako dolg rok za notranjo prezidava vile, rok enega leta, ko bi moral — če Je to moralo biti, o čemur pač dvomi vsak, tudi nemara sedaj magistrat — zadostovati rok 2—3 mesecev? S tem, da hišni gospodar tako dolgo »prezidava« svojo vilo. sa pač ubranjuje sitnih in nadležnih prošnjikov, ki bi ga morda utegnili poprositi stanovanja — zaplembe potom magistrata se mu vendar ni treba bati, ko mu podaljšujejo dan za dnevom rok za dokončanje prezidave.	,	. , , ,	■
Tako, dragi čitatelj, izgleda hišnih gospodarjev »potreba stanovanja zase«! Taka dovoljenja in samo-pašnosti hišnih gospodarjev pa res ne bi bilo treba trpeti in jih tudi ne bi — da nismo ravno Ljubljančani« in da nimamo ravno stanovanj rta izbiro.
Sedaj pa si oglejmo tisto »najslo-vesnejše ugovarjanje, da bi hišni posestniki ne smeli več sami oddajati praznih stanovani, ker s tem bi ne ostali več pravi lastniki hiš in tudi ne več pravi svobodni državljani.* Kam meri to? Če oddajejo stanovanja hišni posestniki, se ozrejo milostno na ponudnike in jih razdele med one, ki imajo otroke in one. ki j::, nimajo. Zadnje gotovo odbijejo. :ko imajo ponudnike brez otrok. Tega država vendar ne sme pripustiti, ravno nasprotno m o r a sedaj, ko ie toliko tisoč in tisoč ljudi izgubi}; :h, skrbeti za to, da zraste naraščej, da dobe v prvi vrsti stanovania oni, ki imajo otroke. Med ponudniki ; te vrste bo oddal hišni posestnik s.oje dragoceno stanovanje — dragi i.datelj, ako si pod streho, ne znaš c.. Iti dragocenosti tega dejstva dovoij elo-boko. — gotovo onemu, ki pon um najmanj, kaj? Potem se no bi stegoval za * ravico samomstne cčdaia stanovanja! Ali želi vladi) vojno do-bičkarijo, ki se je že l*ak dovoli paste, tudi tukaj, da ji bodo gMziU zopet štraiki revnih uradnikov in delavcev, ki ne bodo mogli napo! Mi votlih žepov hišnih gospixlnrjc\ •
Torej moje in morda vseh čk-ve-ško mislečih ljudi — izvzemši hiiue gospodarje — mnenje ie. da oddajaj stanovanja državni urad in sicer strankam, katere imajo pravico do njega in sicer tudi tukaj po vrsti, kolikor dolgo že čakajo na stanovanje ali pa po večji potrebi, t. i. da pride oni poprej na vrsto, ki ima sedaj slabše stanovanje kakor pa oni, ki ložje vzdrži v.sedanjem pribežališču še nekaj časa.
\
Hišnemu gospodarju je uač vse-u:o, kdo da stanuje v njegovem stanovanju, nt bo zavoljo tega nič manj hišni lastnik, ako mu plačuie stanarino stranka A, ki jo ie naselil stanovanjski urad ali stranka B. ki Li Jo morda vzel sam kvečjemu, da Li se (ve stanarini razlikovali v količini, ker bi prosto sprejeta stranka ro-stovoljno obljubila vsako ceno, samo da ji pripade stanovanje — kas pa mora vlada na vsak način zabrniti. Torej ta ugovor nikakor ne drži. 1 ; ligi pa še manj. Svobode iščejo h:'ni gospodarji v tem, da smejo sami oddajati stanovanja, kakor da bi bili drugače nekako prikrajšani. Saj res, prikrajšani bi'bili — samo, da so se zmotili, ne na svobodi kot laki, temveč na svobodi pobiranja večje ne pa manjše najemnine. Ako vlada to dovoli — prosimo, bomo videli, kaj bo iz tega. (Konec jutri.)
-----------------------   —i---------
Kultura.
»Demokracija.« Izšla je 1.—3. številka »Demokracije«, edine naše socialistične revije. kt Je posvečena jadranskemu vprašanju. Oh. nam podaja članek »Pariški kongres In jadransko vprašanje«, v katerem prikazuje v pravi luči sklepanje mirovne konference in stališče Italijanov napram našemu Pirmorju. Vida Primorska slika v Članku »Kulturni razvoj Slovanstva v Trstu« delovanje naših narodnih mož za vzgojo našega ljudstva In razvoj šolstva, pri čemer izreka največjo zahvalo šolski družbi Sc. Cirila in Metoda, politično gibanje, v katerem vrlo delujejo delavske organizacije, ženski pok ret, naš gospodarski razvoj, delovanja prosvetnega društva in stanje tržaških Srbov in Slovencev. Fran Erjavec nam v članku »Naša Istra« podaja Statistiko poljedelstva, gozdarstva, živinoreje, čebelarstva in industrije ter slika kulturne razmere in politično življenje naših lstriiancev. Dr. S. F. popisuje zemljepisno lego naše solnčne Goriške, njeno kremenito prebivalstvo in njegovo bedo, ki jo je povzročila svetovna vojna. Abditus je zastopan s člankom »Mnogoobrazni malik«. Končno opeva Fr. Albrecht spev »Osvoboditeljem«, v katerem z vzvišenimi besedami zlije gnev nad naše nove tirane in napoveduje osveto. Pregled: Milan Lemež: Dve sliki. Propagandno delo za naše zahteve. Juš Kozak: Naša drama v zrcalu dijaške predstave. •— »Demokracija« se naroča pri »Socialni Matici« ali v upravništvu »Napreja« in stane celoletno 20 K. Sodrugi, segajte in naročavajte se na revijo »Demokracija«, ker edino ona razrešuje socialne probleme.
Iz gledališke pisarne. Krojačeb
iunaček. V nedeljo, 20. aprila in ponedeljek, 21. t. m. se bo vršila v dramskem gledališču druga mladinska predstava v tej sezoni. To pot bo stopil »Krojaček junaček« pred našo mladino. Igro, ki jo je spisal H. Din-kler za slovensko mladino, priredil pa Oton Zupančič, je insciniral režiser g. Anton Danilo. Plesne in baletne točke vodi g. Vlček, ki bo plesa! z gospodično Klimentovo nov za to predstavo naštudiran ples. Pr! »Krojačku junačku« bo sodelovala iz prijaznosti mala baletka, učenka baletnega mojstra g. VIčka. Muzikalni de! derigira g. B. Perič.
»Prfroda«. Izšla je 4. številka »Prirode«, popularnega časopisa, ki ga izdaja hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu. Prinaša poleg lepih ilustracij zanimive članke, od katerih je posebno zanimiv članek znamenitega francoskega filozofa Rcnana: »Koja nam korist od nauka«. Misli, ki so v tem članku nanizane, so tako sodobne in aktualne, da bi moral prodreti ta članek ravno v teh časih v najširše kroge. Poučena in zanimiva članeka sta tudi o krotenju živali in o določevaniu vre-
mena. Obenem prinaša ta številka
nekaj poučnih člankov o fiziki in .?.h-niki. Javnosti priporočamo edini naš list, ki se peča s popularizacijo s ri-rodnih naukov. Cena mu je celoletno vnaprej 8 K. Naročuje se pri uredništvu »Prirode«. Zagreb, Demetroya ulica 1.
O koncertu Pavle Lovšetove in Dane Koblerjeve v Varaždinu piše v »Volji Naroda« dr. Krajanski sledečo krasno oceno: »Dve izvrstni umetnici. V gdč. Lovšetovi je visok sopran prekrasnega srebrnega zvoka, nežen in mehak — je eden najlepših, kar se jih je dosedaj slišalo na koncertih — prinašan cel čas z nežnim, poetskim temperamentom pevke. Prav vzoren sklad med duševnostjo in izraženimi sredstvi I Skladbe kot Pavčičev »Ciciban« in njegova »U-spavanka« ne morejo najti bolje in-terpretkinje. V gdč. Koblerjevi je otrpnjena snažna, moška koncepcija njene interpretacije, a ker poleg tega v lirskih momentih prav lepo odkriva svojo mehko slovensko dušo, Je kot spremljevateljica prav nepre-kosljiva. Na programu so bile tudi nekatere pesmi mladih slovenskih skladateljev, od katerih posebno Pavčič in Lajovic govorita z lastnim Jezikom. — Občinstvo Je bilo zelo oduševljeno.
Najnovejše vesti.
Za ugodno rešitev Jugoslovanskega vprašanja.
LDU. Beograd, 17. »Epoha« javlja iz Pariza, da je Tresič-Pavičič, Član Narodnega veča in član naše delegacije v Parizu predal predsed niku Wilsonu peticijo, v kateri ga je ponovno zaprosil, naj se zavzame za rešitev jugoslovanskega vprašanja v imlslu svojih principov na podlagi svojih 14 točk. Wilson je sprejel peticijo.
Shod brezposelnih na Dunaju.
LDU. Dunaj, 17. (CTU.) Danes ob 3. popoldne se je vršil pred mestno hišo shod brezposelnih, ki je bil sklican potom letakov. Bilo je več govornikov, med njimi mnogo komunistov, ni pa bilo mogoče slediti izvajanjem, ker je obenem govorilo več govornikov. Bila je predložena resolucija, katere bistvena vsebina je, da brezposelni zahtevajo od vlade, naj po možnosti preskrbi prilike za delo ter dovoli brezposelnim dnevno podporo po 25 K in nabavni prispevek 300 K. Eden govornikov je naznanil, da so raznašalce letakov zaprli. Shod je proti temu energično protestiral in zahteval takojšnjo Izpustitev raznašalcev. Drug govornik je zahteval diktaturo pro-letarljata. Ob 7. uri so začeli brezposelni in komunisti obstreljevati parlament. Ob četrt na osem so streljali na zadnjo stran parlamentnega poslopja in razbili okna. Policija je ‘ na demonstrante oddala tri salve. Ob 7. uri so ugotovili 1 mrtvega in 6 težko ranjenih. Okoli 1000 demonstrantov je obkolilo poslopje. Culi so se posamezni streli in salve.
Demonstracije In stavka v Milanu.
LDU. Milan, 17. (CTU.) Pro^3t-na stavka, ki Je bila v Milanu določena za pretekli torek, se Je na vso moč poostrila. Stavka se skoraj v vseh obratih. V torek dopoldne je bilo še vse mirno, popoldne pa ie nri-šlo do krvavih spopadov. Izprevod stavkujočih demonstrantov z rdečimi zastavami na čelu in pomešan z anarhističnimi elementi, ki so vzklikali pozdrave Ljeninu, je na prehodu skozi notranje mesto trčil ob demonstracijski sprevod 2000 meščanov. Nato Je nastalo streljanje. Ubite so bile 4 osebe In približno 60 oseb le bilo ranjenih. Meščani, ki so stali pod vodstvom odpuščenih častnikov in voiakov, so dozdevno zmagali. Med tem se je stavka zelo razširila tei posegla tudi med črkostavce. Vsled
tega ne izhaja noben list več, iz-vzpmši edino trgovski vestnik »II Sole«. Poverjenika italijanske vlade, voini minister in minister za Javna cela sta dospela v Milan. Vlada se je odločila, da postopa energično proti vsem kalilcem miru ter zbira tudi že vojaštvo v ta namen.
LDU. Bern, 17. (DunKU.) Dodatno k nemirom v Milanu se še poroča: Včeraj je prišlo v Milanu do nemirov. Okoli 4. popoldne so se zbrali stavkujoči in so se napotili z rdečimi zastavami proti središču mesta. Sočasno se je zbrala v galeriji »Vittorio Rmanuele« množica častnikov. vojakov, vojnih poškodovancev in meščanov, ki se Je postavila med prepevanjem domoljubnih pesmi na glavni trg in podžigala govornike k energičnemu protestu. Nenadoma so zadonele iz vrst stavkujočih socialistične pesmi. Protidemon-stianti, katerim se je priključilo di-Jrštvo. so se obrnili proti socialističnim kolonam in prišlo Je do spopadov, ki Jih policija ni mogla zabra-niti. Na trgu je obležal en mrtev in več ranjenih, med njimi trije težko. Nato so navalili ljudje na uredništvo »Avantiia«. udrli v uredništvo in metali skozi okna pohištvo. Milanski listi niso izšli. Danes sta baje uvedla vojni minister general Cavelgia in naučni minister Bonomi temeljito preiskavo. Policijski ravnatelj v Milanu. De Ula, je bil odstavllen. Stavka se je danes dopoldne razmeroma mirno nadalievala.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.) »B. Z. am Mittag« javlja Iz Bamberga: Sunek čet Eppovega zbora proti Mo-nakovemu se je že pričel. Poslopja In kolodvor so utrjeni s strojnicami. Železniška proga proti Monakovemu je razdejana. V narodno brambo, ki jo zbira Hoffmannova vlada, se neprenehoma v velikem številu prijavljajo novi člani. Pričakuje se tudi pomoč neke južnonemške zvezne države.
LDU. Nuernberg, 16. (DunKU.) Bavarska »Volkszeitung« javlja iz Bamberga: Proti Monakovem se pomikajo vse razpoložljive čete, zlasti iz Regensburga in Ingolstadta, ker se je puč vsled pomanjkanja sil ponesrečil. Napad se baje izvede iz Dachau-a pod vodstvom znanega bavarskega generala.
LDU. Regensburo, 17. (DunKU.) Včeraj je dospel po večdnevnem presledku v Monakovo zopet prvi osebni vlak. Potnik, ki se je z njim pripeljal, poroča v »Volkszeitung«, da stoje pri Dachau-u vladne čete, njim nasproti pa 500 vojakov in deset tisoč oboroženih delavcev. Negotovo je še, kam se odloči vojaštvo v Monakovem. Zelo je verjetno, da
LDU. Augsburg, 17. (CTU.) V Monakovem so se vneli hudi boji, ki se vrše v okolici glavnega kolodvora in na Marienplatzu. Nekaj časa je bil glavni kolodvor v rokah vladnih čet.
Mirovna konerenca.
LDU. Pariz, 17. (Brezžično.) »Temps« poroča, da je svet četvo-rice v vprašanju odgovornosti izpre-menil sklep komisije in odločil, da se ima ustaviti preiskava proti neznanim krivcem, ker je treba poprej dognati, kdo je kriv, da je izbruhnila vojna in da so se pričele sovražnosti. Nadalje je sklenil, da sodijo osebe, ki so zakrivile med vojno kak zločin, pred vojaška sodišča dežel, kjer se je zločin izvršil, ne pa pred mednarodna sodišča.
Kdaj se sklene z Nemčlio mir.
LDU. Pariz. 17. (DunKU.) (Brez-ž: no.) »Chicago Tribune« poroča, da se sklene mirovna pogodba z Nemčijo najbrže 2. majnika. Naslednji dan bo baje VVilson odpotov;
Francozi zasedejo levi breg Rena.
LDU. Pariz, 16. (Brezžično.) Obe seji, kj jih je imel svet četvoric'
torek, spadata k najvažnejšim pariške konference. Načelniki štirih vlad so načeloma sklenili, da se zaseete levi breg Rena za dobo 15 let z vojaško silo. Posadka naj b! sestojala najprej iz vseh medzveznih čet, kasneje pa le iz francoskih in belgiisk::i. Antantni oddelki naj bi se odst;, tili polagoma, kakor bi reševala Nemčija svoje denarne obveznosti. Pri tein se menda misli na tri etape, V soglasju s predlogi posebne komisije se je dalje sklenilo, naj se vršita v šlezviš-kem vprašanje dve ljudski glasovanji. Eno za Severni Šlezvik kot splošno ljudsko glasovanje, drugo za ozemlje Srednjega Šlezvika, in sicer po strankah. Končno je odločil svet četvorice še vprašanja, ki jih hoče obravnavati z vso nujnostjo, predno se predloži nemškim delegatom ^*>o-red mirovnih preliminarjev. Med temi tudi vprašanje Reke.
Kai pravi član ruske vlade
LDU. Budimpešta, 17. (CTU.) Moskovski poročevalec »Chicago Tribune« poroča svojemu listu o pogovoru, ki ga je imel s članom sovjetske vlade. Ta Je med drugim o...e-nil: Mi nimamo namena zapreti deželo pred tujci, pri nas Je prostora za tehnike in strokovnjake in snlob za vsakega, ki nam hoče pomagati. Pozdravljamo vsako komisijo, ki hoče proučevati naš sedanji položaj ter ne bomo molčali napram njej. Naša vroča želja Je, da se pride v Rusiji zopet do dela. Rusija je že sita razdejanj ter bi srčno pozdravljala zopetno vzpostavitev.
Gospodarstvo.
Ogrska velenakupna družba Je
imela v prvi polovici 1918 prometa 60,557.923 K (1. 1917: 36 milj.), pridruženih je 1940 konzumov (1. 1917: 1532), oskrbuje pa 468.263 družin.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizaciiskega odseka z dne 16. t. m. je poročati: Nakupovalcem mestne aprovizacije se je posrečilo v Banatu nakupiti večje množine pšenice in koruze. Prvi vlak žita je že prišel v Ljubljano. Nadaljni slede. Zatrdno je pričakovati, da Je prehranjevalna kriza glede moke in kruha odstranjena in da bo dobivati vedno več in cenejše moke na razpolago. Ce pride tudi že tolikrat obljubljena amerikanska mast za primerno ceno na ljubljanski trg, bo tudi pomanjkanja maščobe konec. — Kakor smo zadnjič poročali, bi se imele v vseh ljubljanskih pekarnah peči žemlje. Izkazalo se je, da peka žemelj tehnično ni izvršljiva in se zato pečejo hlebci. S peko belih hlebcev se je prve dni tudi pokazalo nekaj nedostatkov, vendar se danes peka belega kruha vrši v najlepšem redu. Nekateri peki so bili primorani peči po 70 dkg težke hlebce, ker vsak obrat ni mogel zmagati večjega dela, ki je nastal z novo uredbo peke. Prihodnje dni bodo razbremenjeni peki, ker se Je polovico strank izjavilo, da prejema moko mesto kruha. —■ Drugi teden se razdeli po 1 kg bele
moke na izkaznice za moko. - Pri krušnih komisijah bodo dobile stran-' ke nove izkaznice za kruh in moko, Vsaki stranki bo dana možnost da se odioči za prejemanje kruha ali moke. — Izvoli se poseben poded-sek aprovizacijskega odseka, katerega naloga bo pregiedavati in ugo* tavljati vse aprovizacijske zaloge, kontrolirati razdelitev živi! ter določati one osebe in sloje, katerim e-do priboljški. V pododseku so zastopane vse tri politične stranke.
Krompir razdeljuje prihodnji teden mestna aprovizacija iz svuiega skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti in sicer ga dobi vsaka stranka, kolikor ga zahteva, izkazati se je pri nakupu z izkaznico za krompir. Določa se ta-le red: I., IE. in Hi. okra! dobi krompir v torek, dne 22. i. m., IV. okraj v sredo, dne ,?3. t. m. V, okraj v petek, dne 25. t. ju., Vil, okraj, v soboto, dne 26. t. m., V HI. In IX. okraj v ponedeljek, dne 28. t, m. Kilogram krompirja stane 80 vinarjev. Krompir se oddaja dopoldne od 8. do 11. in popoldne od 2. dfl 5. ure.
Moka za člane »Zveze trg. na-stavljencev« se bo delila po znižani ceni v petek, 18. t. m. od 5. do b. ure zvečer v društvenih prostorih, Streliška ulica 12, II. nadstropje. Vsak član dobi 4 kg moke za pecivo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petelan.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
slav. občinstvi! - se priporoča * »Restavracija v Prešernovi uliei štev, 9/
hmo malinove in ionu osa
in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 % malinove fondant-esenee za aromatiziranje ka udi lov priporoča : Destilacija esenc Srečko Fotsiik, Ljubljana. Slomškova ni. 27. — lstotako sa kupijo sveži, čisti olnpki oranž kg 15"—.
Hiši, podgane j Izdelova-
stenlce, ščurki!
pošiljatev
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za šfiurke K 5‘—; tinktura z.i stenice K 2, posebna močna tinktura K 5' , uničevalec moljev K 2; prašek proti nirč:-som K 2-50 in K 5'— ; tinktura za žlovežke uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši voblety in perilu K 3; tinktura proti pasjim bolhatn K 1'50; prnšek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (»ničev, rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JU n it e Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, II!.
■■■■■nneBseRiM
Kupi sa vel
iniitiiiiil Im
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo.
Agitirajte za naše časopisje!
Vrtalni mojstr
j (Bohrmeister)
kf so izkušeni v vrtanju v globino z Gralijevimi
■ vrtalnimi aparati, se sprejmejo.
Pismene prošnje z navedbo mezdnih zahtev- | S kov in dosedanjega opravila se naj pošljejo na
\ Rudnik L1G0JNA na Vrhniki, 1
■	a
E	m
953£R*
BO
:
SiKHfl
Jadranska banka
—  Podružnica Ljubljana.
Delniška glavnica ....
Rezerve .......
 	—=	CENTRALA: TRST.
• • • • •
• • •
K 30 >000.000. K 10,000.000.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
Ekspozitura Kranj.
ŽŽ jgtSf Mii ikhiifršii
SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejSemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd.
ESKOmiRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257,