ZIVUENJE giasiio deMovne skupnosti tovaw^ne ohutve alpizia slt*i LETNIK 16 ŠTEVILKA 9 2IRI, SEPTEMBER 1977 Poslovni uspeh v pivom polloliu obolo dobro lollno Zaključili smo prvo polletje, sestavili periodični obračun in tako ugotovili, kako smo poslovali v tem obdobju. Letos smo iz dotedanjega TOZD Proizvodnja na novo organizirali 3 TOZD-e In sicer TOZD obutev 21ri, TOZD obutev Gorenja vas in TOZD plastiko. Glede na omenjeno moramo, zaradi primerjave z istim obdobjem preteklega leta, obravnavati uspeh vseh treh TOZD skupaj. Iz podatkov je razvidno, da smo ustvarili za 75 % več celotnega prihodka. Ob tem moramo upoštevati, da se je z novo organiziranimi TOZD povečala interna realizacija. Ce odštejemo omenjeno povečano interno realizacijo, se je celotni prihodek povečal za 47 %. V istem odstotku je porastel tudi dohodek. Osebni dohodki vseh treh TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb so v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta porastli približno za 30 odst. Na ta odstotek porasta so predvsem vplivale akonta- cije .izplačane ob praznovanju 30-letnice obstoja tovarne. TOZD obutev Žiri je ustvaril dohodek v višini pogodbenih obveznosti, prispevkov za odvod SIS ter za pokritje osebnih dohodkov. TOZD obutev Gorenja vas in TOZD plastika pa sta poleg omenjenega razporedila ostanek dohodka v sklade, TOZD obutev Gorenja vas v višini pol milijona dinarjev, TOZD plastika pa nekaj nad milijon in pol dinarjev. V primerjavi s preteklim letom smo zabeležili lep uspeh, saj pred letom dni nismo ustvarili zadosti dohodka niti za pokritje pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov. Seveda je potrebno omeniti, da smo v letu 1976 imeli 11 % neplačane realizacije, medtem ko je letos znesek neplačane realizacije nepomemben. TOZD prodaja je ostvarila za 7 % več celotnega prihodka ter za 10 % več dohodka. Osebni dohodki so porastli za približno 26%, ostanek dohodka za sklade pa je nekoliko manjši kot pred letom dni. Zaloge repromateriala TOZD obutev Ziri in TOZD plastika so se po stanju 30. tovfkm« obutve siri junija znižale za približno 40 %. Zaloge nedovršene proizvodnje so porastle v TOZD obutev Ziri za 40 %, v TOZD Ce proizvodnja nemoteno teče, so tudi poslovni uspehi večji. obutev Gorenja vas za 25 %, v TOZD plastika za 82 %. Prav tako so po tem stanju višje tudi zaloge gotovih izdelkov v TOZD obutev Ziri za približno 50 % po vrednosti, v TOZD prodaja so zaloge domače obutve nižje po vrednosti za 10 %, zaloge tuje obutve pa višje za 43 %. V TOZD plastika so zaloge gotovih izdelkov nižje za 13 %. Zaloge repromateriala in nedovršene proizvodnje so se povečale predvsem z namenom, da bi proizvod j a nemoteno potekala, zaloge gotovih izdelkov pa zaradi tega, ker smo v letošnjem letu precej prej pričeli s proizvodnjo smučarske in tekaške obutve, ki jo bomo odpremili kupcem šele v drugem polletju. Povečane zaloge v precejšnji meri vplivajo tudi na slabšo likvidnost naše delovne organizacije. V prvem polletju smo poleg izvoznih kreditov koristili tudi kredite za ostale namene. Znano nam je, da so zaloge potrebne, vendar bomo morali čim prej poskrbeti, da bodo predvsem zaloge repromateriala in gotovih izdelkov dosegle čim bolj primerno višino. Na zmanjšanje likvidnosti je vplivala tudi petnajstdnevna poravnava računov (faktur). Glede na to, da v precejšnji meri izvažamo, za kar takoj koristimo izvozne kredite ter prodajamo v lastnih prodajalnah za sprotno plačilo, nam novi predpisi niso bistveno izboljšali likvidnosti. Naša delovna organizacija je pred uveljavitvijo teh predpisov predvsem v pred-sezonskih obdobjih, ko je bila nabava materiala zelo velika, poravnavala fakture večjim dobaviteljem na daljši rok, medtem ko sedaj plačujemo v predpisanih petnajstih dneh, zato moramo koristiti tudi več kreditov. Iz kratkega povzetka o poslovanju lahko ugotovimo, da smo prvo polletje dokaj ugodno zaključili. rPed nami je mnogo izdatnejše drugo polletje, kar nam daje upanje, da bomo ob zaključnem računu lahko ugotovili, da smo bili v letu 1977 uspešni. Ana Strlič I nQVih praetwlh# џ -Triton ЈлгћТ 1 Proizvodni probiemi po dopustu v glavnem je delo po dopustu steklo normalno, člani delovnega kolektiva so se zavedali, da je dopusta konec, pa je bila zato proizvodnja že prvi delovni dan po dopu- njih vozičkov. Za prevažanje težjih tovorov je predviden viličar, ki bo zelo olajšal delo. Nekatere probleme imamo vse leto. To jc predvsem ča- Montaža predstavlja pomemben del proizvodnje. stu skoraj enaka ostalim dnevom med letom. Večji problemi pa so bili v TOZD Plastika, ker se je proizvodnja med dopustom selila v nove prostore. 2e med selitvijo so se pokazale številne pomanjkljivosti, ki izvirajo že iz samega načrta, nedoslednosti izvajalca, ali pa nujnih novih zahtev. Da bi proizvodnja stekla nemoteno, je bilo treba čim hitreje odpraviti glavne probleme. Tako se sedaj delo počasi normalizira. Zaradi velikih obveznosti do kupcev je poizkusna proizvodnja kar takoj prešla v redno proizvodnjo. Delovni pogoji so se izboljšali, niso pa še urejene naprave za ogrevanje in zračenje. Tu je še vprašanje transporta. Lahko rečemo, da se pri načrtovanju na to ni dosti mislilo, zato bo tudi tu treba najti začasno rešitev, ki bo bolj primerna od doseda- kanje na material, oziroma sestavne dele in pomanjkanje zgornjih delov. Zaradi vsega tega pa prihaja v montažnih oddelkih do večkratnih zamenjav artiklov, oziroma izdelave. Letošnji stirinajstdevni kolektivni dopust je bil prvi za marsikaterega delavca, kajti vsa prejšnja leta so imeli oddelki za proizvodnjo smučarske obutve samo teden dni dopusta. Vedeti pa moramo, da kljub temu vsi le niso imeli kolektivnega dopusta. Vzdrževalna služba je imela težko nalogo, tako da niso bili dovolj samo običajni delavniki. Preselitev celotnega postro-jenjn oddelka plastike, vključno tudi strojev za brizganje smučarske obutve, je zahtevala izredno prizadevanje. Tudi večina delavcev v plastiki je delala, vmer. pa so še pomagali pri selitvi. To jc bilo potrebno zato, da bi selitev čim manj okrnila proizvodnjo in s tem dobavne roke. Lahko ugotovimo, da je bila odločitev o selitvi utemeljena in pravočasno izvršena in da zaradi tega ne bo prišlo do večjega zamujanja rokov. Vzdrževalna služba pa je poleg ostalih nalog dobila še dodatno delo. Namreč že takoj prvi dan kolektivnega dopusta je v naš obrat na Colu udarila strela, vsled česar je bilo treba obrat v celoti pre-pleskati. Da pri tem ni prišlo do hujših posledic, se lahko zahvalimo prisebnosti delavk, ki so bile ta čas v obratu in sosedom, ki so požar takoj zadušili, sicer bi lahko prišlo do večje katastrofe. Tako je škoda po dosedanjih ocenah, ker dokončnega obračuna še ni, nekaj starih milijonov. Marijan Bogataj Na pripravi v lahki šivalnici. Organizacija konireie je pri nas težavna Zakaj? Med glavnimi vzroki je menjavanje naših nadrejenih služb. Smo več ali manj zaželjeni, kar je po svoje razumljivo. Samostojni nismo, saj smo več aH manj pod vplivom nadrejenega, nam tudi hromi naše delo. Malo hudomušnosti ne škodi, pravijo. V mislih imam naše krmarje, katerim je omogočeno, da lahko kontrolno službo prepahujejo sem in tja, čeprav so sami dokaj malo storili za kakovost izdelkov. Sodim, da bi kontrola morala biti bolj samostojna. Ni! rečem, da bi v določenih primerih ne smeli skupno odločati s tehnično ali prodajno službo. Kljub temu, da je kontrola v okviru tehnične službe, še ni rečeno, da bo zaradi tega čisto nemočna. Važno je, kaj in koliko smemo storiti sami, kaj bomo storili po nalogu nadrejene službe. Upamo, da se bomo zedinili z edinim ciljem — kvaliteta naših izdelkov. Se nekaj, čutim nekakšno praznino med medfazno kontrolo in končno kontrolo. Tako se zgodi, da prepozno odkrijemo večjo napako, na kar zanesljivo vpliva premajhna povezava odgovornih ljudi. Kontrolno delo je tudi enolično. Samo hip nezbranosti ali površnosti pa že zgrešimo r Delo kontrole je težavno Zaradi tega morajo večkrat zamenjati kak čevelj v montaži. Ob takem slučaju, se povečajo tudi proizvodni stroški. Vse kaže, da je premalo odgovornosti vseh sodelujočih. Kakšen bo izdelek, vidimo že pri vzorcu. Takrat se že opazijo šibke točke v nekaterih fazah. Preden gre model v serijsko proizvodnjo, bi morali testirati že sam gornji del, ne samo končni izdelek (vzorce). S tem bi se izognili marsikateri nepri-liki v nadaljnji serijski proizvodnji. Zadovoljiva izdelava je pri smučarski in tekaški obutvi. Smučarski modeli so zelo skrbno pripravljeni. Večkrat pa se pojavljajo napake pri tekaških gornjih delih take napake največkrat ne najdejo lastnika. Težave so v tem. da so v težki montaži premajhne količine posameznih artiklov, kar močno vpliva na storilnost in kakovost izdelka. Pri nekaterih artiklih goj-zer izdelave (planinski) bi morali bolj skrbeti za skladnost nekaterih materialov. To terja v nujnih primerih več truda, da je dobro opravljeno. Podobne težave so tudi v lahki montaži. Pogoste menjave artiklov in majhne količine največkrat botrujejo slabi kvaliteti. oKnčna kontrola je večkrat primorana izločati precejšnjo količino nekvalitetne obutve. Le večje serije modelov nam zagotavljajo veliko storilnost in primerno kakovost. Ivan PECELIX Kvaliteto lio naibeljšl prodajalec napako na izdelku. Slabo opravljeno delo nakoplje oddelku precej delovnih ur in prinese finančni neuspeh. Samokontrola je zato zelo potrebna. Leta bi pomagala medfazni kontroli pravočasna odkrivati napake. S takim sodelovanjem bi zagotovili boljši uspeh oddelka. Nejasnosti so tudi v sami kontroli, ki jih bo treba odpraviti. Kakovost naših izdelkov precej niha. Na splošno se nekoliko izboljšuje, čeprav je še vedno dovolj napak, do katerih ne bi smelo priti. Večkrat se zgodi, da napake na gornjih delih odkrijejo šele v montažnih oddelkih. Program športno obutve se veže pretežno na izvoz, zato jc tu potrebno tesno sodelovanje z našimi kupci iz tujih dežel. Obiskali so nas že vsi naši kupci športne obutve, si izmenjali mnenje v zvezi z izbiro športnega programa za naslednja leto. Naši kupci nam pri naših prizadevanjih, da bi se približali konkurentom v svetu, veliko pomagajo pri izdelavi kolekcije. Odposlali smo že prve kolekcije tekaških čevljev in tudi že dobili pripombe za popravke in dopolnila. Poudaril bi, da bomo morali biti ravno pri tekaških čev- ljih najbolj pozorni. Pred leti, ko smo v Munchnu obiskali sejem športne opreme ISPO, je bilo izdelovalcev tekaških čevljev malo, v zadnjih dveh letih pa se je konkurenca neverjetno povečala. Mislim, da vemo, da bomo letos v naši tovarni izdelali preko 2(X).(XX) parov tekaških čevljev. Lahko trdim, da smo s tako količino teh izdelkov dosegli največ, kar smo mogli- Naši konkurenti v svetu se izredno trudijo, da bi na tržišču ponudili čimbolj kvalitetne tekaške čevlje v vseh izvedbah, zato smo tudi mi (Nadaljevanja na 3. shrani) Novi modeli bodo polnili kontejnerje. Dohodkovni odnosi v praksi Dohodkovni odnosi sta besedi, ki sta v zadnjem času mnogokrat uporabljeni — na žalost večkrat tudi zlorabljeni. Uporablja ju skoraj vsak — od tistega, ki želi biti aktualen, če je govor o družbeno-ekonom-skih temah, do tistega, ki želi pod krinko »dohodkovnih odnosov« doseči svojo korist. V praksi, daleč od učenih besed, je tudi pojem »dohodkovni odnosi« enostavno razložiti. Pri nas so (bodo) dohodkovni odnosi v zvezi s tem: — da si prodaja odreže z rabatnim sistemom svoj kos kruha vnaprej, medtem ko proizvodni temeljni organizaciji združenega dela ostane kar ostane (če ostane), — da TOZD Obutev Izvaža (z majhnim ostankom ali celo izgubo), TOZD Plastika pa z uvoženo surovino kuje dobiček, — da en TOZD (obutev) investira v nove zgradbe in stroje, drug TOZD (Plastika) pa realizira ostanek dohodka, — da skupne službe stanejo TOZD-e kolikor stanejo, ne glede na dosežene rezultate — itd., itd... Ko bomo uspeli vse gornje stvari urediti tako, da bo vsak delavec in TOZD prejel (v kuverto in sklade TOZD) natančno toliko, kolikor velja njegov (delavčev in TOZD-ov) doprinos k skupnemu rezultatu, bomo lahko (veseli) rekli, da smo vzpostavili pravilne dohodkovne odnose. Roko na srce, danes še ni tako. Pa za to ni potrebno iskati krivca (za tolažbo: tudi drugje še niso nič bliže cilju) niti ni potrebno, da bi na primer koga v TOZD Plastika zaradi trenutnega položaja pekla vest, češ: TOZD u Obutev delamo krivico. Je pa nujno potrebno, da o tem veliko razmišljamo, razpravljamo, pišemo in delamo vse, da bi stvari postavili tako, da bo v bodoče res »vsak prejel glede na svoj do- prinos«. Le na tak način bomo lahko o vsem dovolj premislili in v sporazumu o združevanju v DO zapisali taka »pravila igre«, da bo za vse, ki združujemo delo in sredstva v Alpini, prav. To seveda ne bo lahko (če bi bilo, bi to vendar že lahko napravili), kar pa ne more biti ovira za odločno akcijo. Razumljivo je, da bo pri tem še mnogo žolčnega govorjenja, saj si nekateri tudi pri nas TOZD-e razlagajo precej po svoje in temu primemo tudi medsebojne odnose. »Dohodkovni odnosi« torej nista le prazni besedi. Tudi za nas imata in bosta imeli velik pomen. Od uresničitve teh odnosov bo odvisno bodoče sožitje med TOZD i in delavci v njih. Zelo po domače bi lahko rekli, da se bomo morali »zmeniti med seboj«. Glede na dosedanje rezultate upam zatrditi (čeprav znamo biti tudi neenotni), da nam bo uspelo. In prav Je tako! Martin Kopač Vselili smo se v novo proizvodno halo Seliti smo pričeli sredi julija. Prva skupina strojev je bila hitro postavljena na že vnaprej določenih mestih v novi hali. Sam priklop strojev na električno omrežje pa je trajal precej dalj časa kot smo pričakovali in planirali Vsied tega smo zaostali s proizvodnjo za približno pet dni. Druga skupina strojev za oddelek penastega poliureta-na je bila sicer postavljena in priključena na omrežje v treh dneh, vendar, ker so ti stroji zelo občutljivi, še danes ne delajo povsem v redu. (Tu je po sredi tudi skladiščni material, ki prav tako vpliva na proizvodnjo)... Najtežjo skupino strojev (posamezen del tehta štiri tone), je vzdrževalna služba preselila v kar rekordnem času. Do tu je potekalo vse nekako po določenem redu. Kako pa pognati stroje, da bodo normalno delali? Tu pa se je zataknilo prav pri stroju GBF, ki je najbolj obremenjen in naj bi tekel neprekinjeno. Tega stroja vzdrževalna služba še ni zmogla sestaviti, da bi normalno obratoval. Zaradi tega bomo lahko zašli v velike težave, kajti planirali smo, da bi proizvodnja potekala nemoteno, kajti naročil je veliko in obljube nas vežejo na roke. Sedaj pa še nekaj o sami delovni hali: Vsi smo težko pričakovali, kdaj se bomo izselili iz tesnih prostorov, ki smo jih imeli na razpolago dosedaj. Vendar moram bolj potihoma priznati, da smo nekoliko razočarani nad novimi prostori. O napakah, ki se vidijo in opazijo ne bi sedaj razpravljali, ker je po toči zvoniti prepozno. Pripomnim naj le, da sem doživel že štiri selitve, vendar tako slabo pripravljene kot je bila ta, do sedaj še ni bilo. To lahko potrdijo vsi tisti delavci, ki jih je doletela ista usoda. S samo proizvodnjo nisem zadovoljen, saj je za 40% nižja, kakor je bila prej v starih in tesnih prostorih. To je tudi vzrok, da sta delovna morala in zavest močno padli. Pri samem transportu smo mnogo na slabšem kakor prej, ker je pot do skladišča 150 daljša in to še na prostem. Do sedaj je na boljšem samo barvarna, ker je dosti manj smradu in tudi storilnost novega stroja je mnogo večja kakor prej. Pridobili smo tudi pisarniške prostore, bolj sodobne, vendar se slišijo glasovi, naj bi bil tu laboratorij. Ce bo to res, bomo zopet naredili sračje gnezdo, kakor je bilo v prejšnjih prostorih. Orodjarna kovinskih in nekovinskih form pa se bo selila šele sedaj in mislim, da bo po večjih posvetovanjih in sodelovanju bolje pripravljeno, da bo počutje delavcev dobro. Kljub vsej črnogledosti na vse to, moramo vztrajati, da se napake čim hitreje odpravijo. Kakovost v proizvodnji moramo doseči, prav tako red, disciplino in čistočo ter boljšo organizacijo dela. V to prizadevanje smo se dolžni vključiti vsi, od vodilnih, vodstvenih delavcev, tehnologov in članov DS, družbenopolitičnih organizacij, skratka vsak delavec v TOZD Plastika. Se enkrat poudarjam, če ne bomo dobro delali in gospodarili, bodo nastale teis>- liskorski škiai nam Je v prejšnji Številki pošteno zagodel, ker Je v setsavku EKONOMSKA PROPAGANDA pomešal precej vrstic. Popravek Je naslednji: Z reklamnimi akcijami smo začeli že na začetku leta 1977. Bill smo pokrovitelji tekmovanja v smučanju svobodnega stila (HOT DOG), evropskega mladinskega pokala v slalomu v Kranjski gori, na smušklh poletih v Planici, na raznih tekaških tekmovanjih. S planinskimi čevlji smo opremili planinski! odprava Taurus, Karakorum, Hlndukui... Uredništvo ve. Pred nami stojijo velike obveznosti, nova stavba je draga, odplačila posojil velika, nastajajo potrebe po novih strojih, seveda če bo denar. Denar pa je treba ustvariti s smotrnim gospodarjenjem in doslednim delom. Šele o ustvarjenem lahko razpravljamo, kako bomo naredih. Tega naj se zaveda vsak Kdor misli drugače, ni dobro vključen v naše družbeno dogovarjanje. Stanko MRLAK Kvaliteta bo nalboljsi... Veliko truda ob transportu v halo Je bilo s strojem GBF. (Nadaljevanje z 2. strani) primorani da poiščemo nove ideje, nove izdelave ... Upam, da jih bomo pravočasno pripravili. Zahteve so pred nami. Podplatno izdelavo smo do sedaj imeli le eno, in to z gumijastimi podplati, pri katerih se pojavljajo reklamacije glede odlepljenja. Kupci pritiskajo na nas in zahtevajo boljšo kvaliteto. Upam, da bomo v novi izdelavi izboljšali tudi kakovost izdelkov tekaških čevljev. V pripravah jo tudi kolekcija smučarskih čevljev. Za leto 1977/78 pridejo v poštev že obstoječi modeli z raznimi popravki. Tudi tu imamo v svetu veliko konkurenco. Naši kupci želijo, da pripravimo vsaj en nov model smučarskega čevlja. Ta mo- del je v pripravah, dobili smo že prve odlitke, katere smo pripravili in sestavili. Kupci so navdušeni, torej je prva preizkušnja tega modela uspela . Seveda moramo predvidevati, da bo tudi pri smučarski kolekciji prišlo do težav. Do zastojev vsako leto pride pri brizganju novih modelov. Kolekcija gorskih čevljev je odposlana. Pri izdelavi te kolekcije nimamo posebnih težav. Zavedati pa se moramo, da je konkurenca velika, zato bomo morali izboljšati kvaliteto. Res, na kvaliteto nas opozarjajo povsod. To bomo morali doseči, sicer ne bo uspeha. Dobra kvaliteta bo najboljši prodajalec naših izdelkov. Maks ORESMK V novi hali boiiša orgonizaciia Tudi skladišče gotovih izdelkov in skladišče plastike je dobilo prostore v novi hali, saj je bilo to iz več razlogov nujno potrebno. Dosedaj smo imeli zunaj tovarne devet skladišč, od tega nekaj večjih, ki smo jih že morali ali pa jih bomo morali v kratkem izprazniti. Tako smo morali zapustiti gasilski dom na Trebiji, sedaj pa je na vrsti skladišče v prostorih Etikete (bivši hlevi) in Partizan. Zaradi tega smo bili prisiljeni, da čevlje že skladiščimo v novo halo, kljub temu, da leta še ni dokončno opremljena. Za skladišče je določenih 1500 kv. m, prostori pa bodo dodobra izkoriščeni šele, ko bodo opremljeni s policami in podesti. To bo dokaj velika investicija, vendar je nujno potrebna zaradi zelo visoke cene za kv. m površine novozgrajene hale, saj se z uporabo podestov koristne površine za skladišča podvojijo. Za brezhibno delovanje skladišč pa potrebujemo 3000 kv. m površine, kar bi nekje ustrezalo planiranim površinam. Brez ustrezne skladiščno transportne opreme je delo v tako velikem skladišču nemogoče, zato je tudi že naročena. Skoraj nemogoče je idealno rešiti transport gotovih izdelkov iz montaže v novo skladišče, saj vemo da se še vedno širimo in da naši dolgoročnejši načrti predvidevajo še druge sistemske rešitve. Da je še kako pomembna organizacija dela in ustrezni prostori, nam pove dejstvo, da dnevno poprečno prevzemamo in odpremimo iz skladišča 5000 parov čevljev in 12—20 tisoč parov izdelkov iz plastike. Seveda pa pričakujemo, da se bodo delno izboljšali tudi delovni pogoji, saj so bili dosedaj dokaj težki in za nemoteno delo nemogoči. Zato pa bo tudi naše delo postalo kvalitetnejše z novimi prostori, opremo in stroji. Stane CAR Skladišče gotovih izdelkov v novi hali urejujemo. Komu novo stonovonja? Vemo, da se v 2ireh gradi nov stanovanjski blok. Za naše žirovske potrebe in finančne možnosti vseh kupcev je dokaj premajhen, je tak, kakršne že imamo — 12 stanovanjski. Pa vendar se marsikdo vprašuje, kdo bo dobil stanovanje. Resnično tako srečen, da bo v njem je na to vprašanje težko odgovoriti, vendar bom v tem krajšem sestavku poskušal osvetliti nekaj stvari, ki so bistvenega pomena pri teh odločitvah. Gotovo je stanovanje največja materialna dobrina, to pa občutijo le tisti, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema. O neizpolnjenih planih v stanovanjski gradnji, neusklajenih cenah in togih zakonskih predpisih pa je bilo že precej napisanega v dnevnem tisku. Najprej to: koliko imamo denarja v Alpini in koliko SSS (samoupravna stanovanjska skupnost) Skofja Loka, ki sta glavna kupca stanovanj v Zireh in v kakšnih odnosih ta dva nastopata na tržišču. Alpina zbere vsako le- to za približno 10 stanovanj denarja, na seznamu pa je trenutno nekaj čez 20 prosilcev. Od teh pa jih je 10 na spisku SSS, ki ima v Žireh 12 prosilcev, ki vsi izpolnjujejo pogoje po razpisu in bi tudi vsi stanovanja dobili, če bi bila le-ta na razpolago za nakup. SSS ima sredstev dovolj, vendar ni dovolj stanovanj, vidimo pa, da rešuje skoraj v celoti stanovanjske čim prej vlože v nakup novih stanovanj, če bi bilo teh dovolj. V tem primeru, ko pa stanovanj ni, pa je odločitev o prioritetnem nakupu dvomljiva, saj bodo solidarnostna sredstva, ki se zbirajo pri SSS usmerjena v nakupe stanovanj drugod, oz. tam, kje: jih je dovolj na tržištu, to pa je v Skofji Loki. V primeru, da bi ta blok, ki je v izgradnji, odkupila za svoje potrebe SSS, bi ravno tako vsa stanovanja dobili delavci Alpine. Alpina pa bi s svoj'm i namenskimi sredstvi za blokovno gradnjo bila in morala biti pobudnik in naročnik za izdelavo novega bloka. Zaradi denarja bi lahko že začeli graditi nova stanovanja. Kot največja delovna organizacija v Zireh in občini, bi Zakol lokosnitve v novi Moli? v novi prolzvodno-skladlSčni hali so dela v zaključni fazi. Po pogodbi bi vsa dela morala biti končana že do konca aprila. Na zakasnitev pa je vplivalo več stvari. Glavni vzrok za nedokončan]« del je premajhno prizadevanje Izvajalcev del, predvsem v zadnjih treh mesecih. Na podaljšanje pogodbenega roka je delno vplivala tudi sprememba konstrukcije hale, sprememba In dopolnitev Instalacij ter nekatera dodatna gradbena dela. Rajko &UBIC vendar morali imeti toliko odgovornosti in vpliva pri reševanju ostalih struktur, ki trenutno zavirajo novo blokovno gradnjo (elektrika, kanalizacija), da bi se ta zbrana sredstva lahko gospodarno in sprotno trošila, ne pa ležala več let neizkoriščena, kot se je to dogajalo doslej Zavedati se moramo, da SSS ne bo v Zireh odigrala vloge, ki bi jo morala Alpina, torej ne bo naročnik in pobudni« novogradnje, ampak se pojavlja le kot kupec stanovanj, če so ta na razpolago. Pa vendar ima SSS še vedno na svojem spisku 10 naših delavcev, ki izpolnjujejo vse pogoje (tudi Alpina jim je dala garancijo) za pridobitev novega stanovanja! Stane CAR probleme delavcev Alpine. Vendar žal, vsi ti upravičeni pričakovalci stanovanj ne bodo še dobili, ker ima SSS v Žireh na razpolago za nakup le 3 stanovanja. Ostala je odkupila Alpina, ki jih bo pač delila po svojih kriterijih, ki pa niso isti kot pri SSS, ki loči prosilce v tri kategorije. Pravilna bi bila odločitev, da se sredstva Predstavljamo vooi »Delavsko eaoiaosi« Letos DELAVSKA ENOTNOST, glasilo Zveze sindikatov Slovenije praznuje 35-let-nico izhajanja. Ob jubileju je prav, da spoznate prizadevanja, da bi glasilo slovenskih sindikatov še bolj približali članstvu. Novi vsebinski koncept, ki se je začel uveljavljati pred dvema letoma, v znatni meri že odseva naša hotenja. O tem priča tudi stalno naraščanje števila bralcev in naročnikov v dveh letih se je naklada skoraj podvojila. Danes že tiskajo 40.000 izvodov, kar se prej še ni zgodilo. Naša prizadevanja pa veljajo temu, da bi Delavsko enotnost prejemal vsak sindikalni aktivist. Znano je, da že četrto leto izhaja kot priloga DE tudi »Vzajemnost«, glasilo Skupnosti pokojniinsekga in invalidskega zavarovanja. Letos pa sta se ji pridružili še dve prilogi, in sicer »DELEGATSKI OBVESCEVALEC« Zdravstvene skupnosti Slovenije in »SINDIKALNI POROČEVALEC« republiškega sveta ZSS. Naša prizadevanja pa gredo zdaj tudi v smeri, da bi po novem letu DE začela izhajati dvakrat tedensko. Tako bi postalo informiranje sindikalnega članstva še bolj aktualno in učinkovito. Se tole; letos smo v Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani odprli prenovljeno knjigarno in prodajno galerijo. V njej je moč dobiti vso družboslovno in sociološko literaturo, ki izhaja v Jugoslaviji, vse jugoslovanske dnevnike, tednike in številne tuje časopise ter revije ter originalne slike slovenskih in jugoslovanskih samorastnikov. Naročimo Delavsko enotnost! Delavsko enotnost, glasilo slovenskih sindikatov, prejema že blizu 40.000 naročnikov. Sklep zadnjega kongresa slovenskih sindikatov pa je, da naj bi bili na Delavsko enotnost naročeni vsi Sindikalni funkcionarji, to je člani izvršnih in nadzornih odborov osnovnih organizacij. Teh je v Sloveniji blizu 60.000. Pozivamo vse osnovne sindikalne organizacije, da naročijo Deiavsko enotnost za vse tiste člane izvršnih in nadzornih odborov, ki še ne prejemajo glasila slovenskih sindikatov. Letna naročnina znaša 200.— din. Prostora je precej več, toda problemi so ostali. Samoupravni kronika 14. 7. Delavski svet TOZD Prodaja: Sprejeti so bili naslednji sklepi: — Tomažu Koširju, vodji TOZD Prodaja, se dodeli tro-sobno stanovanje v novem bloku. — Zahtevek za varstvo pravice, ki ga je v zakonskem roku predložil Mlinar Stanislav se zavrne ter se potrdi sklep disciplinske komisije od 28. 6. 1977. — TOZD Obutev Ziri sodeluje pri pokritju znižanja 12. skupine sandal iz sezone po-mlad-poletje 197V v višini proizvodnega dobička, ki je bil vračunan v prvotni maloprodajni ceni, v znesku din 669.498,00. Za navedeni znesek naj TOZD Prodaja izda TOZD Obutev Ziri bremepis. — Rok za prenos evidence stroškov marketing sektorja v TOZD Prodaja, ki je bil postavljen 1. 7. 1977, se zaradi tehničnih težav z evidenco stroškov prenese na 1. 1. 1978. — Odbori se prenos ostanka rezerviranih sredstev za OD po zaključnem računu za leto 1976 v znesku din 16.818,50 na poslovni sklad. — DS odbori, da sc podpiše pogodba o naložitvi sredstev na vpogled z Ljubljansko banko — podržnico Kranj, enoto Skofja Loka. — Potrdi se program širjenja materialne osnove Ljubljanske banke in centrale v letu 1977. — Osebni dohodki prodajnega osebja naj so za čas adaptacije prodajalne obračunavajo na osnovi poprečja iz preteklega leta. — Stroški mandatne tožbe >JugopIastika« split v znesku din 600Д0 se preknjižijo v breme izrednih izdatkov. — Vodja МРМ in finančno službo se zadolži, da da za čas adaptacije po potrebi odprejo akreditiv pri banki v mestu, kjer se adaptira. 3. 8. Delavski svet TOZD Plastika: Delavski svet je obravnaval problematiko, nastalo v zvezi z inšepkcijskim dovoljenjem za delo v novih prostorih in sprejel sklep, da z delom kljub temu da nimamo inšpekcijskega dovoljenja, nadaljujemo, delavce pa opozorimo s sestankom na še večjo discipliniranost in pazljivost. Selitev naj se nadaljuje po načrtu. 16. avgusta, Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu: Sprejeti so bili ti-le sklepi: Na delovno mesto obračun OD v šivalnici se razporedi Mira Mur, na delovno mesto finančni knjigovodja v računovodstvu za TOZD Prodaja se razporedi Majda Jesenko. Objavljeno delovno mesto študij časa — normiranje se ponovno objavi. Odbor je pregledal prošnje za zaposlitev in o njih skladno s potrebami po delavcih, reševal. Pregledal je tudi vložene odpovedi dela ter o njih ustrezno odločil. Odbor jo sklenil, da se objavijo naslednja prosta delovna mesta: korespodent za nagrajevanje in izobraževanje, administrator, snažilka, finančni likvidator, voznik viličarja. Objavi se delovno mesto knijgovodja osnovnih sredstev in skladov v TOZD Prodaje — za določen čas. Menico, iioi ie to? Pogosto slišimo v praksi in beremo iz dnevnega časopisja o plačilih, ki se opravljajo z vrednostnimi papirji in to največkrat z menico ali s čekom. Marsikdo, ki se ni zanimal za tovrstna plačila, ve o vrednostnih papirjih zelo malo ali nič. Menim, da bi bilo prav, da se o tem nekoliko bliže seznanimo. Kaj Je menica: Menica je listina, s katero nekdo (npr. Alpina 2iri) izda drugemu (npr. POLIKS 2iri) nalog, da naj v določenem času (npr. 1. 4. 1978) plača določeno vsoto denarja osebi, imenovani na tej listini (npr. Etiketi Ziri). Seveda v primeru, da Poliks, na katerega se glasi nalog, ni plačal, je Alpina Ziri sama zavezana plačilu. Da pa Alpina lahko da nalog plačila Poliksu, mora med njima obstajati neko pravno razmerje, npr. Poliks je dolžnik Alpine ali pa kre-ditor. Tisti, na katerega se nalog glasi, mora menico sprejeti, to pomeni, da na menico podpiše izjavo, s katero se zaveže, da bo na dan, ko dospe menica v plačilo, tudi plačal (v našem primeru je to Poliks, ki mora plačati 1. 4. 1978). V primeru, da Poliks noče sprejeti menice in s tem plačila, lahko Alpina vloži s posebno listino protest, s katero preko sodišča zahteva od Poliksa, naj menico plača. Pri nas z menico posluje le OZD, medtem ko se posamezniki tega ne poslužujejo pogosto. Zahodni kapitalistični svet pa ima to vrsto plačevanja močno razvito, saj se s tem izognejo plačevanju z gotovino, kar pa vemo, da je dostikrat otežkočeno, predvsem pri večjih vsotah. Dostikrat slišimo o meničnem poroštvu (avalu). To pomeni, da nekdo tretji daje posebne vrste jamstvo na menici. To je podpisana izjava, s katero se tretji zaveže na menici kot porok plačati v primeru, da glavni dolžnik tega ne more. Porok navadno napiše, za koga je dal poroštvo. Porok je tudi vsaka oseba, ki podpiše menico na sprednji strani, zato naj nas ne čudi, če slišimo v praksi, da vsak podpis na menici zavezuje. Zapadlost menice: To je bistvena menična sestavina in pomeni dan, ko mora biti menica plačana. Navadno je to napisano na menici z besedami »plačajte po vpogledu, deset dni po vpogledu ali na točno določen dan.« Plačilo menice, to je vsoto, napisano na listini, se lahko izvrši upniku, ki je napisan na menici (v našem primeru Etiketa) prostovoljno ali prisilno. Glavni dolžnik je tisti, ki je sprejel nalog plačila (POLIKS), če pa menice noče sprejeti, je to izdajatelj menice (Alpina). Protest In sodna izterjava menic: V primeru da menični dolžniki ne poravnajo menične vsote, ko nastopi dan plačila, je to treba izterjati preko sodišča oz. ukrepati na različne načine. Med temi je tudi protest. To je javna listina, ki jo izstavi občinsko sodišče, na kateri je zapisano, da menični zavezanec (Poliks) ni izpolnil dolžnosti sprejema naloga in plačila. Sodišče na listini potrdi, da so bila izvedena določena menično-pravna opravila in ugotovi, kakšen je bil njihov uspeh. Formalnost protesta je v tem, da sodišče predloži menico tistemu, zoper katerega sc zahteva protest (Poliks ali Alpina), ker noče plačati ter ga pozove, naj vsoto iz menice plača. Protestna listina se izroči imetniku menice (v našem primeru Etiketi), da tako lahko uveljavlja svoje zahtevke. V primeru, da se menica izgubi, uniči ali kaj drugega, se razglasi za neveljavno s posebnim sodnim postopkom (za ček je dovolj preklic v Uradnem listu). Tisti, ki je izgubil menico, mora to prijaviti občinskemu sodišču. Sodišče izda sodno odločbo o izgubljeni menici, s katero nato predlagatelj uveljavlja vse pravice nasproti dolžniku, ki izvirajo iz izgubljene menice. Daniel Vehar paragrafi §§§ VPRAŠANJE: Pred kratkim sem podal zahtevo za prenehanje delovnega razmerja, tako mi sedaj teče odpovedni rok. Med tem časom sem kršil delovno obveznost, tako da je delovni organizaciji nastala materialna škoda. Ali sc proti meni lahko uvede disciplinski postopek, čeprav ne bo končan v času odpovednega roka? ODGOVOR: Delavec, ki je v odpovednem roku, ima lastnost de- lavca v združenem delu in ni nobene ovire, da zoper takega delavca ne bi mogel biti uveden postopek in Izrečen dlscipUnsid uiu-ep. Tudi nI ovire, da se postopek ne bi mogel nadaljevati še potem, ko je delavcu že prenehalo delovno razmerje v tej delovni organizaciji, kajti njegova odgovornost zaradi kršitve delovne obveznosti ni le do svojo delovna organizacije, pač pa v odnosu do združenega dela sploh. Daniel VEHAR Sprotno informiranje — boljše samoupravljanje. Kdo nos bo zostopol? I^ta 1978 bo potekel mandat članom delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Priprave na nove volitve potekajo že vse od maja letošnjega leta. Imenovani so bili koordinacijski odbori za volitve, izdelana je bila politična ocena delovanja delegatskega sistema in evidentirani možni kandidati za člane delegacij. Evidentiranje je eden od najpomembnejših elementov, ki omogoča da kandidiranje postane stalna vsakodnevna naloga in akcija vseh organiziranih socialističnih sil. Evidentirati možnega kandidata, kot pravimo, pomeni ugotoviti, da bi bil ta in ta delovni človek morda primeren za to, da bi opravljal kakšno javno funkcijo. Vsako nadaljnje kandidiranje za družbene funkcije temelji na evidentiranju možnih kandidatov. Treba je poudariti, da je vključitev posameznika med možne kandidate družbeno priznanje za njegovo prizadevanje in delo. Možne kandidate so v naši delovni organizaciji evidentirale družbenopolitične organizacije po temeljnih organizacijah združenega dela, tako da so zastopani kandidati iz vseh delov delovnega procesa; tako je bilo po posameznih TOZD evidentirano naslednje število možnih kandidatov; TOZD zbof združenega dela sikupščina SIS Obutev Ziri 47 46 Obutev Gorenja vas 12 10 Plastika Ziri 21 21 Prodaja Ziri 7 8 DSSS 8 7 Varjenje na konicah. O nadaljnjem poteku predvolilnih priprav vas bomo še sproti obveščali. Marinka Tuiek razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ured na temo TOZD OBUTEV GORENJA VAS V TEM TRENUTKU V razgovoru 80 sodelovziU: Gregor PUSTOVRH — predsednik DS TOZD Obutev Gorenja vas, Hlnko PROSEN — predsednik sindikata TOZD Gorenja vas, Vinko BOGATAJ — vodja TOZD Obutev Gorenja vas, Marijan BOGATAJ — V. d. Šefa tehničnega sektorja Alpine, Cilka VIDMAR — predstavnica mladinskega aktiva Gorenja vas in Martin KLEMENCIC — predsednik .KS Gorenja vas. Razgovor sta vodila Vladimir PIVK in Nejko PODOBNIK, zapiske Je pripravila AnuSka KAVČIČ. 1. Kako ocenjujete samoupravno organiziranost, tako kot Je sedaj in kako bi lahko v nekaj stavkih opisali samo-upravljanej v TOZD Obutev Gorenja vas? Gregor PUSTOVRH: Ko se je z novim letom obrat Alpine v Gorenji vasi organiziral v TOZD Obutev Gorenja vas, so se spremenile tudi samoupravne pravice in dolžnosti. Ob izvolitvi novega delavskega sveta, se je začelo pri nas izvajati tudi bolj napredno odločanje o vseh stvareh, ki so nastajale v TOZD. Velika prednost je ta, da vsak član delavskega sveta ve za kakšen problem gre in je lahko pri glasovanju mnogo bolj odločen kot prej, ko je bil delavski svet TOZD Proizvodnja in so naši člani odločali o stvareh, ki so se dogajale drugje ali pa so morali člani od drugje odločati o problemih, ki so nastajali v našem obratu. Ne eni ne drugi se niso mogli zanesljivo izreči proti glasovanju, ker problemov niso poznali. V nadaljnejm samoupravnem organiziranju bi morali po mojem mnenju imeti še svojo disciplinsko komisijo in kadrovsko komisijo. 2. Kaj menite, zakaj se delo v OO Sindikata v Gorenji vasi vsebinsko bolj ne pokaže? Hlnko PROSEN: Mislim, da bi bilo nujno, da bi bila osnovna organizacija sindikata v TOZD Obutev Gorenja vas bolj samostojna in da bi imeli svojega predsednika, tajnika in blagajnika. Problem je tudi v tem, da različna strokovna gradiva (npr. samoupravni sporazumi) pogosto niso dovolj obrazložena, mi pa nismo dovolj strokovno izobraženi, da bi vse to znali ljudem dobro razložiti. Predlagam torej, da bi bila naša osnovna organizacija sindikata bolj samostojna, da bi razširili izvršni odbor in prepričan sem, da bi se lažje vključili v reševanje zahtevnih nalog, ki nas čakajo. 3. Prosimo, opišite glavne prednosti in slabosti sodelovanja na samoupravnem področju in v proizvodnji na relaciji TOZD Obutev Gorenja vas — D OAlplna. Vinko BOGATAJ: Po novem letu, ko smo se organizirali v TOZD Obutev Gorenja vas, so se spremeni- le tudi samoupravne pravice delavcev v obratu. Sedaj imamo svoj delavski svet; druge komisije pa spadajo še pod skupni delavski svet in so za vse proizvodne TOZD. nega sektorja kot v Zireh. hodki v koraku z občinskim Tam je lahko tehnolog priso- poprečjem. ten tudi večkrat na dan, medtem ko v dislociranih PUSTOVRH: obratih včasih mme več mesecev, ko so v proizvodnji Vedno poudarjamo, da prisotni samo mojstri in vod- imamo v naši delovni organi-ja TOZD. Pa šc vodja TOZD zaciji premalo ljudi. Večkrat je v oddelkih le poprečno po pa smo za to krivi prav sa-3 ure na dan, preostali čas pa mi, oziroma naša kadrovska porabi za nabavo materiala, služba, ki prijave na delov-pripravo tehnične dokumen- na mesta rešuje prepočasi, tacije, itd. Vodja oddelka v Tako se zgodi, da delavec matičnem podjetju pa ima 8 vloži hkrati prošnjo za zapo-ur časa za oddelek. slitev v dve ali več delovnih Menim, da je to precej po- organizacij, in kjer bo prej memben vzrok za slabšo kva- dobil odgovor, tam se bo tu-liteto. Mislim pa, da je ta razlika v kvaliteti pri sedanji ' - j proizvodnji le majhna. Pri proizvodnem programu ne moremo veliko odločati kaj bomo delali, ker smo tako tesno povezani s TOZD Obutev 2iri in je naša proizvodnja v celoti vezana na to TOZD. Menim, da so odnosi med TOZD Obutev Gorenja vas in ostalimi deli DO v redu in že- j lim, da bi bilo nadaljnje so- ž delovanje tako kot je sedaj ali pa še boljše. Cilji TOZD Obutev Gorenja !!(■ vas so povečati storilnost dela, po mc/žnosti zmanjšati režijo, kar smo že naredili ter povečati število zaposlenih v proizvodnji, kar pa nam onemogoča pomanjkanje delovne sile. di zaposlil. Na ta način smo pri nas izgubili že precej ljudi. ni več čutiti nobenili lokali-stičnih teženj ali zapostavljanja. Merila in pogoji dela se ne razlikujejo bistveno od ostalih oddelkov. Tehnološka priprava, normativi časa in materiala, oziroma kalkulacije so popolnoma enake, kot v ostalih naših obratih. Tudi o investicijah se skupno dogovarjamo glede na potrebe po oddelkih. Glede planiranja — razdeljevanja artiklov po izdelo-valnicah zgornjih delov je bilo v preteklosti več pripomb, katere pa niso bile povsem upravičene. Res pa je, da še danes planiramo proizvodnjo Čeprav je naša OZD organizirana po temeljnih organizacijah in s tem ima vsaka TOZD veliko samoupravnih pravic, da odloča o svoji usodi, vendar bi se morali vsi zavedati, da morajo biti med TOZD enotna gledanja na uspeh celotne OZD. Ne bi bilo prav, da bi zaradi različnosti proizvodnje nekatere TOZD delile dobiček, druge pa bi imele izgubo, čeprav bi se vsi enako prizadevali za uspeh. Zato je prav, da bi se za oblike nagrajevanja odločali na ravni delovne organizacije. Menim, da bo samoupravno delovanje med TOZD zaživelo tako kot predvideva zakon o združenem delu. Sedaj pa poglejmo še proizvodne odnose med našo TOZD in TOZD Obutev Ziri, s katero tesno sodelujemo. Ko se je leta 1965 podjetje »Čevljar« priključilo tovarni obutve ALPINA, so bili vzpostavljeni isti pogoji dela kot v matičnem podjetju Alpina. Res pa je bilo, da smo imeli včasih rtialo večje količine po artiklih, kot pa v šivalnici v 2ireh. Sčasoma pa se je to ravnotežje med šivalnicama izenačilo, da smo imeli ravno tako zelo različne artikle in tudi majhne količine po artiklih. Mnogokrat smo ugotavljali, da imamo dosege nekoliko večje kot v šivalnici v 2ireh, da pa je bila malo slabša kvaliteta, je pa tudi resnica. Na slabšo kvaliteto pa verjetno vplivajo naslednji dejavniki: 2e sama beseda dislocirani obrat nam pove, da ni možno imeti take kontrole nad potekom dela s strani tehnič- Pred leti je bilo na eno razpisano delovno mesto v proizvodnji 10 prijav, danes pa je obrtno in je na 10 prostih delovnih mest ena prijava. Izgleda da je še vedno pri ljudeh prisotna misel, da se je lepše peljati v Skofjo Loko ter opravljati ne samo lepa, temveč tudi grda dela, kot pa ostati v TOZD Alpina Gorenja vas, kjer je lepo delo in blizu OiOČfLO KflAlA НАПАКА J- % so se: Tovarišici Alojziji Ravnikar in Ludviku Jesenovcu ielimo ob odhodu v pokoj trdnega zdravja in čimboljšega počutja. Ob 30-letnici pihalnega oikeslta Alpina Minila sta komaj 2 meseca, odkar smo v naši delovni organizaciji proslavljali pomemben jubilej — 30-letnlco ustanovitve tovarne. Istega leta, točneje avgusta 1947, pa je bila ustanovljena tudi pihalna godba. Iz vrst čevljarjev. V 30 letlii je god-nikl dolgujemo posebno ba precej prispevala h kulturnemu razvoju v kraju samem, ponesla pa je tudi Ime Alpine Sirom naše lepe domovine. Godbeniki dolgujemo posebno zahvalo vsem delavcem našega kolektiva, ki nam dajejo vso podporo. Upamo, da bomo Se vnaprej vredni njihovega zaupanja. Ob našem jubileju smo povabili v goste pihalni orkester Sandrik iz CSSR in z njimi preživeli 3 lepe dneve. Pripravili smo koncert v Skofji Loki, Zlreh, Gorenji vasi. Na slavnostni koncert smo povabili vse nekdanje ka-pelnlke referente In jim izrekli posebno zahvalo za njihov prispevek k razvoju godbe v 30. letih. Prav je, da ob tej priliki pohvalim tudi vse godbenike, ki vložijo veliko truda in prizadevnosti v vsako novo skladbo. Tudi vztrajnost je eden poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in rast kakovosti izvajanih melodij. In na koncu pozivam vse mlade fante, naj se vključijo v pihalno godbo, kajti ie ob sodelovanju mladih članov se bo godba lahko razvijala in dosegla Se višje jubileje. Viki ŽAKEU Clanl pihalnega orkestra Iz CSSR si ogledujejo naše proizvodne prostore. Naskovski Sonja iz prodajalne v Novi Gorici, Je-raša Jerica — TOZD Gorenja vas, Anton Čeferin, Vera Burjek, Milan Oblak, Marinka Košir, Nada Peternel, Marjeta Čad, Rajko Mlinar in Martina Govekar, obrat Žiri. п — In tu se boš, dragi, ukvarjal s svojim hobbyjeml Ob koncerta ob 30-Ietnlci Zirovske godbe — skupen nastop gostov Iz CSSR in naSili.