Havaiia Wa —*75» •b Wb — kn, JwhWwb »tka JL4.L MKŽrfr- ■iki at 4* y*gjj« **»**- tM ArM> ■“ SRS y—faaaSahari »gfcm ž*ms H .765, Paftriftia platana v getovfRf Ceirca dalivašnle Štev, tti« —*7Š TABOR Posame zae številke; N^vadae Din —*75, o 5» nedeljah Din 1*—. »TABOR" isKoj« vsak ne na njo. — Novo Kino Aj>o 1 o Tel, 121 V četi tek zadnjikrat €»rofISaj noto znamo peti. pazimo tudi znamenja, saj je vse napisano!« — »V pianu se Stisn 3. .___________________... 'izkaže zbor, vpiti znajo tudi drugod« In ko ;ie v eni vaji, kvečjemu v dveh pre5 peta in naštudirana najtežja latinska maša, reče »Hvala za nocoj!« in 7. za dovoljnim smehom na licu zapre partituro. Tak je Sattner kot dirigent. Pod njegovo taktirko jo pel svoje dni Betet5 to, Rijavec, Križaj, pok- Drvota in vsak pevec s ponosom prizna, da je Pel pod Satterjem in da sc je pri njem ogromno naučil. Tudi Maribor z zanimanjem in ve seljem pričakuje nedelje, ko se mu bo prvič predstavil širom Slovenije znani zbor ob izvajanju velike Beethovenove C-dur maše v baziliki Matere Milosti (franč- cerkev). Ni dvoma, da bo 'tori-bor pozdravil zaslužnega skladatelja in njegov idealni zbor s Polnoštevilno ude ležbo pri koncertu. Vstopnice pri g. Ho5 ferju in v Cirilovi prodajalni. Na dan koncerta pa pred glavnim vhodom. m H’men. Na velikonočno nedel jo se je poročila v Ljubljani g. Lely Peške, hčerka višjega revidenta, rodom iz Maribora z gospodom Ninom Porta, vele5 industrijalcem iz Coma. m Danubius kvartet. K koncertu Da mibius kvarteta, ki se vrši 23. aprila v veliki Unionski dvorani, piše »Grazer Tagespost« sledeče: »Dvakrat razpro- dano in dvakrat nadvse veselo. Ker pevci prav radi dodajo nekaj pesmic, jih občinstvo tem bolj_ ljubi._ Vedno je ve selo; _ bodisi da pojejo ljubko narodno pesmico ali pojejo Haydna, o lepi D05 navi, ali ako »zatrobentajo «Goderl z Risotto in Parmesan melodijo železnice na Vezuv, posnemajoč italijanskega junaškega tenorja in Miihindorfer za nji mi caplja v globokem basu. bodisi da posnema enookega kužka itd- Vedno je veselo in občinstvo se od originalnih komikov kar ne more ločiti. Umetniki bo do s sabo pripeljali tudi klavir znane tvrdke Kanzler, znamke Fhrbar. Vstopnice se dobe v Predprodaji pri Josipu Hdferju. trgovcu z glasbili v Ulici lO. Oktobra. m Tiskarski škrat. V velikonočni št. sta se nam vrinili v članku »Kaj Pravi veda k nevarnosti jetičnikov za okolico« dve pogreški, ki .iti popravljamo: mesto .30% lizelove raztopine in da je 80% mehurčkov okuženih naj se glasi 3% 1 raztopine in razmeroma malo mehurčkov. m Anjbulatorn© zdravljenje v splošni bolnici. Po odredbi ministrstva narod' nega zdravja se bode odslej vršilo v splošni^ bolnici v Mariboru ambulatorno zdravi.n;;e onih oseb, ki niso nechhod-no potrebne bolniške oskrbe. V ambu-latoriju se bode dajal svet in gotova zdravila brezplačno. Pravico do arnbu-latornega zdravljenja imajo vsi oni Pre-biva>ci_ mesta in okolice Maribora, ki se izkažejo z ubožnim spričevalom pristojne občine, potrjenim od davčnega obla5 stva, da so siromašni in da niso včlanjeni ali svojci člana kake bolniške blagajne in zaoosUni no mselskem redu. Ambulatorni pregled se bo vršil ob pon-deljkih, sredah in Petkih od 16. do 17. ure v preiskovalni sobi sprejemnega oddelka splošne bolnice v Mariboru. _______ Ambijlntorij se. otvori, čim prejme bolnica določena brezplačna zdravila, kar bo vodstvo pravočasno objavilo. — m Magdalenski park bo koncem meseca dovršen. Občinstvo se naproša, da ne kvari nasadov in zlasti ne Pusti o-trok tekati po zasejanih livadah, ker s tem Pokvari poganjajočo travo. Za deco te otroško igrišče na razpolago, tam se lahko noljubno giblje in igra. Upoštevajte trud. in ogromne stroške, ki smo jih imeli, da vam ustvarimo nekaj lepega in ne kvarite izvršenega dela. Ako se naša prošnja ne^ bo upoštevala, bomo primorani poseči Po naistrožjih sredstvih, da o čuva m o park pred poškodbami. — Olepševalno društvo za magdalensko predmestje. . ni Pogreša sc Josip Vedernjak, uradnik Pri carinskem posredništvu Jaklič, ki je v torek zjutraj odšel iz ne da bi komu povedal kam menil. Žaloval^ .je dopoldan in popoldan na grobu svoje soproge. Ker je vedno obun-no tožil in neprestano govoril o svoji ženi se domneva, da je storil samomor ali Pa da se mu je omračil um in cia tava kje v okolici, m Dva vrtnarska tečaja priredi po-družn'ca Sadjarskega. ;n vrtnarskega d v;; /a Maribor in okoliš in sicer: v nrndeUek. dne 25, aprila: tečaj o v-zgo!' ;n oskrbovanju zelenjadi; v torek, Ter,! o oskrbovanju cve5 POUk Se bo vrSil o uk Pa od I4. do 17- ure na vrtu gosp. H. Steinbrenuerja. Koroška cesta. m Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto dne 23. t. m. ob Pol 18. url popoldne v konferenčni sobi moške kaznilnice v Mariboru. Vabijo se k udeležbi člani in prijatelji tega dobrodelnega društva- m »Goriška Matica« je svojim članom za 1. 1926 poklonila potom žrebanja lepe dobitke. Vsak član je dobil v »Koledarju« številko. Žrebanje se je že vršilo in so dobili mnogi njih lepe dobitke. Za 4‘2 številk pa se še niso prija5 vib; dobitelji Ker ima »Goriška Matica« v Mariboru okrog 200 članov, prinašamo dotičnih 42 številk, v da lastniki srečk dvignejo dobitke. Številke so sledeče: 1. 8985, 3- 13740, 4- 12928, 5. 14703, 7. 5607. 8. 5568, 10. 13632, 11. 5038, 12. 14408. 13. 11110, 14. 12679, 15. U50l, 16. 14786, 17- 8939, 18- 6015, 19. 13947. 21. 14508, 22. 8167, 24. 9310. 25 13410, 26. 7583, 27. 10410, 28. 8738, 29- 3076, 3b 7121, 32- 14, 33. 12209, 34. 14742, 36. 316, 37. 12044, 38. 755, 39. 5273, 40- 4715, 41. 636, 42. 13373. 43. 6602, 44. 57, 45 11207, 47- 6642, 48. 9138, 49- 1826 in 50- 467. Dobitelji naj se požurijo. Med temi je še glavni dobitek za 500 lir t. j. skoraj 1500 Din! — Ob enem bi bilo dobro da bi se Priglasili tudi člani za 1. 1927. — Poverjenik: Josip Cijan. m Hotel »Ha!bwldl«, V soboto zvečer »Pohorska godba«. V nedeljo jutranji koncert Pečnik- V slučaju lepega vre5 mena koncerti na vrtu- 642 m Širom Slovenije že itak dobro znana in slovita Prva dalmatinska klet v Mariboru, Mesarska ulica 5, je danes prejela veliko_ pošiljatev garantirano pristna močna in v splošnem najboljša, kar se v Dalmaciji Prideluje, črna in be5 la vina z otoka Visa (Lissa) več v današnjem oglasu. 640 m 0e hočete videti prvovrsten varie-tni spored obiščite Veliko kavarno. 641 pisarne, se je na. O vbosti Slovenile za e&ropsfci promet Iz predvelikonočnega predavanja gosp. glavarja Domicela v Ljudski univerzi. Ne da bi prigovarjali pomenu orne njenega predavanja moramo ugotoviti da mu »mile zvezde sijale« niso: Pre davanje je bilo nastavljeno na Veliko sredo, ko so že nastopile počitnice, in bilo je pred njim par jako živahnih večerov, po katerih se Človeku pač zahoče malo odmora. Potom pa je tema o pro metu že sam Po sebi tak, da nima preveč privlačnosti, da je nekako le za stro kovnjake — kaj čuda da je bilo poslušalstva le pičlo število. Ali še od tega pičlega števila jih je le nekoliko prišlo »na svoj račun«. To pa zato, ker naslov predavanja ni bil pravjlen. Glasiti bi se imel: »Geografska važnost slovenskih deže! za promet v Evropi« — in tako jih je bilo še od teh, ki so prišli, nekoliko razočaranih, saj niso dobili tistega česar so pričakovali. Nadalje pa niti predavanje samo ni bilo prav pripravljeno, slike — razen risb — so bile prav slabe, luč je bila slaba, ker aParat od poveduje, in vrhu vsega še predavatelj sam ni bil Prav disponiran. Vso to nava jamo, da se vidi kolikega aparata potrebuje tako predavanje ako naj spolni svo namen, in kako .ie treba našo hvalevredno inštitucijo »Ljudsko univerzo«, pod Pirati, ako naj prav vrši svojo nalogo-— Kar se tiče vsebine predavanja moramo reči, da mu je bila snov za en večer preobsežna. Posebno še, ker so se obravnavale stvari, o katerih .ie še malo kdo razmišljal, pa so bile torej poslušal ccm večinoma nove, zaradi česar bi imelo biti predavanje bolj poučno f“r ne dno 2i\ aprha. t! ie TeorcUčr • njena dneva vinarski in m• -J vrsu omc-do 12. ure na Srednji "Ti šoli. praktičen po- tako akademsko. Tudi bi bil g. predava teki bolje storil, da je manj pozornosti posveti! jezikovnemu partu. a več pravi temi, ki je bila v tako kratko odmerjenem času ob tako veliki snovi nehote prikrajšana, tako da nekateri zadnjega smisla predavanja še niti umeli niso. V nastopnem naj podamo o vsebini, ki, kakor je_ predavatelj dejal, obsega »stare stvari z novih vidikov spravljene v sintezo« — bistvene poteze, ker je stvari v prilog, le želeti, da se o njej še Porazpravlja, sa.i obeta biti za orijenta-cije naše prometne Politike nekaj ve; čje važnosti. V to svrho nam je predavatelj stavil potrebne podatke na razpolago in jih prinašamo v izvlečku. — Predavatelj je poudaril, da v izvlečku je vidik, s katerega zre na Prometni problem geografski politik — mi bi rekli: geopolitik, — drugi kot vidik inženir- jev: leta zre na prometno omrežje kot na nekaj, kar je treba po potrebah sedanjosti spopolnjevati in dopotoTv-atj oni pa vpsšteva in priznava sedanje Prometno omrežje sploh le v toliko, v kolikor odgovarja poijaravnj podstavi (»napravi«) prometa, t. j, strukturi o5 zemlja, ter zakonom prometa, ki se naj na to strukturo aplicirajo- Očito je, da vidik geopolitikov v naši dobi, t. j. v dobi novih državnih tvorb, ne smo ostati nevpoštevan — tudi naše Prometno omrežje treba Po tem vidiku revidirati. — Kaj je bistvo prometa, njega pomen’ njega naloga? — Promet je za dr*Tivo konstitutoričnega značaja: brez prometa ni združbe niti dveh v tovarišijo, kaj šele združbe vseh okrajev v državo (»država« je po predavateljevo »družava«) brez Prometa ni občevanja, brez občevanja ni občestva, ni javno s ti, .brez prometa ni skupnega javnega življenja, ni civilizacije. Promet je nastal tedaj zaradi tega, ker je za javno življenje neobhodno potreben. AL je nastal tudi zato, da sc skuPno življenje vrši in vzdrži čim boljše in čim bolj na5 prednje. Treba seje samo ozreti na državo kot vrhovnega reprezentanta na rodne združbe, pa se uvidi, da je res tako. Iz katerega konkretnega vzroka se so okraji (plemena) združili v državo? Odgovor: Ker se vsak zase niso mogli niti ohraniti, niti uspešno braniti, kaj šele da bi uspešno napredovali. Iz te isti-ne izvira namen države: Država je vstvarjena za boljšo 0-hrambo, za boljši napredek in za čim5 boljšo obrambo obojega. Deviza; »Vsak zase, Bog za vse« .ie antidržavna deviza, ki je mogoča le tam, kjer država svoje naloge prav ne izpolnjuje). — In katero tega trojega .— obrambe ob-be in napredka — je podlaga vsemu? —-Podlaga vsemu je ohramba. — V državi reprezenhjra obrambo narodno gospodarstvo; — leto se odnaša do nar. kulture (ki je zopet reprezentant napredka) — kakor tolo do duše. Če pa se Povprašamo, kaj je narodno gospodarstvo, vidimo, da je to zveza posameznih gospodarstev, ki služi namenu, da se potom nje državljan boljše ohrani, in to s tem, da eno gospodarstvo drugo podpre, kar se stori z zamenjavo gospodarskega odvišnega blaga (dobim). Ta zve5 za pa, kakor nobena druga, brez prometa ni mogoča — promet je tu »pgemet« blaga od gospodarstva do gospodarstva- — In kar se tiče duše države — narodne kulturo — je gotovo, da tudi nje prometa nikdar ne bi bilo, saj Promet je tu premet duševnega blaga od človeka do človeka (pravzaprav od rodbine do rodbine) v kraju in času (tradicija, izročilo ustno in pismeno). — Slednjič obrambo reprezentira državna narodna obramba, in da tudi te mi brez prometa, se razume samo po sebi. — V vseh treh primerih t. j. za nar. gospodarstvo, za nar. kulturo, kakor za obrambo obojega, je treba prometa — »premeta« — človeka samega, ali ta promet je šele sekundarnega pomena, njega naloga ie. da promet blaga, — duševnega in teles nega — podpira. Tako vidimo, da ne Promet tisto, kar naredi »družavo« državo: brez prometa ni okupacije dežele, brez Prometa ni nar- gospodarstva, brez prometa ni nar. kulture, brez prometa ni obrambe navedenega. Posebno je za podlago vsega, za mar. gospodarstvo, Promet konstitutivnega pomena, im lahko se reče. da je država po f-,rojem na-r. gospodarstvu in zatorej sploh — ustvarjena šele tjstj hip, ko je združeno zadnje hribovsko zaselje z vsemi drugimi kraji države: »Naša država je do-zdaj šele — na napirju:! — Nar. kultura in nar. obramba se razvijata (to se pravi se organski razvijeta) na podlagi nar. gospodarstva in paraleliter žnjim sama po sebi. — Definicijo prometa si na podlagi navedb naredi lahko vsak sam. Nadaljevanje sledi). >ru REPERTOAR. Četrtek, 21. aprila ob Sij. uri »Logarjeva Krista« ab. C. Petek, 22. aprila ob 15. uri »Za narodov blagor«. Dijaška predstava. Pri «aj-nižiih cenah. Sobota, 23. aprila ob 20. uri »Lepa Helena« au. C. Kuponi. Zadnjikrat. Go* stolpnic ge Poličeve. Nedelja, 24. aprila ob 15. uri »Učiteljica«. Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene. — Ob 2o. uri »Logarjeva Krista«. — Kuponi. Gostovanje ge Poličeve v Mariboru. V soboto, 23- aprila gostuje ljubljanska operna pevka gospa Štefka Poličeva zadnjikrat v opereti »Lepa Helena«. — UP ozar jam o na to gostovanje priljubljene umetnice s pripombo, da bo to zadnja Predstava te vesele OffeM-^hove operete. Razpis maribor. opernega abonmana. Ker Je odziv doslej jako pičel a hoče uprava storiti vse, kar je v njeni moči, da_ ohrani Mariboru opero, se podaljša Priglasm rok do 2,3. aprila. Ta abonma Je neodvisen od dramskega, ki se razpi5 še v jesenj. Velja za 15 poljubnih opernih predstav m stane; lože po 2400 2100 1500; parterni sedeži po 450, 400, ' 350; balkonski po 450, 400, 250, 200; galerijski po 200, 150, 115. Uradniki imajo znaten Popust od teh cen, abonma Pa se lahko plačuje v obrokih- /©ko!stw© o Telovadce starejšega oddelka So* k o|s k e ga društva v Mariboru se tem potom poživlja, da točno prihajajo v telo vadnico ob določenem času- Vaditelj. /post : ISSK MARIBOR - NOGOMETNI ODSEK. V petek, 22. t. m. se vrši ob 20. uri pri »Zamorcu« sestanek vsega članstva. Pozivam člane, tudi juniorje, da se sestanka polnoštevilno udeleže, zlasti Pa prvo moštvo. Točno! — Tajnik. : Nastop težkoatletov v Ljudskem vrtu. Pred leti se jo naše mesto zelo zanimalo za rokoborbo in boksanje. Ta5 krat so se rokoborbe vršile dnevno v raznih cirkusih. Po dolgem premoru bomo imeli v nedeljo zopet priliko, da vidimo težke atlete v borbi. TSK Merkur je pridobil za nedeljski nastop najboljše moči, zname atlete, ki jih pozna inozemska m tuzemska športna Publika. Zanimiv Program, ki ga bodo izvajali atleti, gotovo zasluži, da občinstvo polnoštevilno poseti atrakcije- Pričetek je ob 15. uri na igrišču ISSK Maribora. Po nastopu atletov se vrši prvenstvena te* kma med TSK Merkurjem in SD Rapi-dom. Vstopnina velja za obe Prireditvi. Mino k*« KINO „APOLO* Od pondeljka 18. do vključno četrtka 21. aprila silno napet film GROFICA ORLOV«. Spisal Pierre Benoit. Rusko5francoskj velefilm ljubezni, junaštva, razkošja in sijaja. — Kolosalni uspehi v vseh velemestih. »GRAJSKI KINO” predvaja od torka 19., do petka 22- aprila 1927 »PRAŠKI ŠTUDENT«. Velikanski filmski roman po z nam eni ten? delu Hanns Heinz Ewersa. Film ogromne kvalitete.^ Oba dela hkrati. Film selnv Izacij, film ljubezni, pustolovščine itd. 638 Enodružinski hišo * velikim vi lom sredi mesta proda za 150 000 Din Petek Maribor, lattenbachoraul. 19 Uiodnl »okopi 633 Volneni delani od Din 18’—. blago 2* letna obleke od Din 10’—, vse vrste svila ie od Din 40'— kakor tndi snkno za birmance od Din Sfl' — naprej priporoča uajceneie Ur Ika" J. TRPIN, Glavni trg. [EU| IE ročno delo kopita in •LVbJL naročite po meri po najlažjih cenah pri FRANC NEUBAUER, gornja Gospo ika olica 33, Maribor. 631 "rlbiu-skn Tisk urna« fm diiaafinsha klet v Mariboru, Mesarska ulica 5 od danes naprej toči ravnokar prispelo garantirano pristno črno in belo dalmatinsko vino z otoka Visa (Lissa) 14% MalliJ? stopinj alkohola, hievno se pečejo vsakovrstne morske ribe po brezkonkurenčno nizki ceni. Vsak petek se Prodajajo sveže morske ribe. Istotam dobite dalmatinsko oljčno olje. Poskusite, da ste prepričani. Se priporočam Jos* Povodnik. 639 v Mariboru, predstavnik: Stanko D«t«la, rm vnatelj. Urednik VAS w' Y«ko»lav Cizel. M aiFiibora. Mrfaar- T»*»*»•*»«