Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (-1/11 0C) bo sončno, v soboto (0/9 0C) in nedeljo (-2/10 0C) bo delno oblačno. Četrtek, 26. februarja 2015 številka 8 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € ÍLT1 ■in So iu-t ir>o :o ii^- TAKO mislim Poklon Štirinajsti in Kajuhu Šaleška dolina - Enainsedemdeset let je minilo od prihoda XIV. divizije na Štajersko in prav toliko let, odkar je nedaleč o doma pod sovražnimi streli omagal Karel Destovnik - Kajuh. V spomin na legendarno divizijo in pesnika so v Šaleški dolini v petek in soboto pod okriljem Združenja borcev za vrednote NOB Velenje potekale številne prireditve. Bile so v Paki, na območju Velenja v Cirkovcah ter Osreških pečeh, na območju Šoštanja pa v Zavo-dnjah in Šoštanju. a mkp Ohlajena Šaleška dolina? Zadnji vikend so bili radiatorji, priključeni na daljinski sistem ogrevanja v Šaleški dolini spet nekoliko bolj mrzli. Na Komunalnem podjetju Velenje so nam potrdili, da so bile vhodne temperature toplotne energije, ki jih dobijo iz TEŠ, dejansko nižje od običajnih, to pa se v zadnjem času ni zgodilo prvič. Podobnih motenj v zadnjih desetletij niso poznali. Informacije, da gre za namerno potezo vodstva Holdinga Slovenske elektrarne zaradi nedorečene cene toplotne energije nam, zaradi odsotnosti vodilnih, ni uspelo preveriti. Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj je konec lanskega leta zahtevalo povišanje cene toplotne energije za potrebe ogrevanja Šaleške doline, ki pa jih organi upravljanja Komunalnega podjetja niso sprejeli. a mz Država unovčila bančna poroštva O zahtevah Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, da mora Razvojni center energija vrniti odobrena nepovratna sredstva, smo že pisali, prav tako tudi o prizadevanjih vodstva, ki je skušalo dokazati, da so bila sredstva namensko porabljena, ali pa doseči vsaj sporazum o vrnitvi tega denarja. Po besedah direktorja Sandija Vasleta je bilo z ministrstvom dogovorjeno, da počakajo do 24. februarja, ko je imel Razvojni center energija skupščino delničarjev, kjer naj bi oblikovali predlog o plačilu. O tem pa niso odločali, saj je država že v četrtek, 19. februarja, unovčila bančna poroštva. imitas vabi na koncert «ofe^ffc »Zakaj se je ministrstvo odločilo unovčiti 5,5 milijona evrov bančne garancije, kljub temu, da so bile te veljavne do konca letošnjega leta, nam ni poznano, so nam pa s tem naredili veliko poslovno škodo in onemogočili nadaljevanje načrtovane sanacije družbe. Poslovodstvo družbe namreč sporazuma brez po- RTV SLOVENIJA trditve na skupščini ni moglo podpisati, le ta pa je bila sklicana v skladu z zakonom o gospodarskih družbah,« pravi Vasle, ki sedaj upa, da bo ministrstvo vsaj odložilo unov-čenje. a mz PREDPRODAJA VSTOPNIC DIRIGENT PATRIK GREBLO Rdeča dvorana Velenje, Galactica, Festival Velenje, TIC Velenje, Petrol, MAJA KEUC, NUSA DERENDA, ALFI NIPIC, ALENKA GODEC, DARJA ŠVAJGER omv, m holidays Bo pomoč pravočasna? Milena Krstič - Planine V Sloveniji se pospešeno vzpostavljajo urgentni centri. Nadomestili bodo sedanje nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih. O tem, kako bo to videti, je še vrsta nejasnosti celo v strokovnih krogih, saj pravilnik, ki bo urejal to področje, še ni sprejet. Ekipe nujne medicinske pomoči so v enem letu v Sloveniji opravile 32.461 nujnih intervencij na terenu in v njih oskrbele 32.716 oseb. Ob tem so 820 oseb oživljale in pri 270 osebah dosegle vrnitev spontanega krvnega obtoka na mestu dogodka. Marsikje v Sloveniji, zlasti v oddaljenejših krajih, jih skrbi reorganizacija oziroma ukinitev nujne medicinske pomoči. Bo brez nje za bolj oddaljene v ogrožajočem življenjskem stanju, kakršen je denimo nenadni srčni zastoj, pomoč pravočasna? Slišimo, da bodo v bolj oddaljenih krajih gasilci tisti, ki bodo pomagali pri reševanju življenj. Opremljeni z defibrilatorji bodo marsikje pred urgentno ekipo. Gasilci so tudi sicer vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč, ko je ta potrebna. Ne razmišljajo - pridejo, pogasijo, gredo... In organizirani niso več »po gasilsko«. To krilatico pa mirno lahko uporabimo za državo. Kako si drugače razlagati dejstvo, da pred reorganizacijami služb nujne medicinske pomoči in po vzpostavitvi mreže urgentnih centrov v Sloveniji (vzpostavljena mora biti najkasneje konec letošnjega leta, ker smo se v zameno za denar EU za to zavezali), še ni temeljnih dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali, kaj se nam obeta?Ni ne že omenjenega pravilnika, ne načrta reorganizacije obstoječe mreže. Prvi naj bi šel v javno obravnavo sredi marca. Do takrat pa je to pomembno področje neznanka, prepuščena ugibanjem in zaskrbljenosti. Ponekod za to za vsak slučaj že zbirajo podpise proti ukinitvi nujne medicinske pomoči v njihovih zdravstvenih domovih in opozarjajo na neenakost pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe. Skrbi jih odzivni čas in dostopnost. Nujne medicinske pomoči in države. Golte p otrebuj ej o finančno prestrukturiranje Rekreacijski center Golte se sooča z likvidnostnimi težavami. Na to (poleg drugega) v veliki meri vplivajo krediti, ki so jih najeli za posodobitev hotela. Direktor Ernest Kovač vidi rešitev v reprogramiranju dolgov, z lastniki pa se pogovarjajo tudi o novi dokapitalizaciji. O tem so se že pogo-vaijali župani savinjsko-šaleških občin, ki so solastnice tega centra. Ti so izrazili pripravljenost (o tem bodo seveda odločali svetniki) ob zagotovilu, da bi ta center v dveh letih dosegel rentabilno poslovanje. Lani so ustvarili za milijon 400.000 evrov prihodkov, izguba zadnjih let pa že dosega 800.000 evrov. Rašice a mz Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 26. februarja 2015 LOKALNE novice Aplikacija iHelp rešuje življenja Razpis za stanovanja Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Rok za oddajo vlog se izteče 3. aprila. Okvirni rok za izdelavo prioritetne lestvice pa je julij. a mkp Letos za sofinanciranje enkrat več Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je lani prvič predvidela v občinskem proračunu 5.000 evrov za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Zanimanje je bilo precejšnje, saj je na razpis prispelo 10 prijav. Letos je za ta namen predvidenih enkrat več sredstev. Kdo bo upravičen do 1.000 evrov sofinanciranja, bo znano po 15. maju, ko se izteče rok za oddajo vlog. ■ tp Notarska zbornica podarila 4.700 evrov Šoštanj, 18. februar - Slovenski notarji so zbirali in preko Notarske fundacije podarili 4.700 evrov za dve socialno šibki družini v občini Šoštanj. Sredstva so zagotovili na pobudo velenjskega notarja Marka Salmiča, ki je prejšnji teden v Vili Mayer županu Darku Menihu bon tudi predal. Predaje se je udeležil tudi generalni sekretar Notarske zbornice Slovenije Aleksander Šanca. Pomoč bo zagotovo prišla v prave roke. Župan je ob tem opozoril, v kako težkih razmerah živijo nekatere družine in se za radodarno nakazilo iskreno zahvalil, notar pa je izrazil veselje nad odločitvijo Notarske zbornice Slovenije, da je preko fundacije lahko pomagala tudi v tem okolju, ter izrazil prepričanje, da bo šla pomoč nedvomno v prave roke. Gradbena dela zaključena Slovenj Gradec - Gradbena in instalacijska dela v urgentnem centru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so zaključena, izdano je tudi že uporabno dovoljenje, v bolnišnici čakajo samo še na opremo. Dobavitelja opreme bo v okviru skupnega razpisa za sedem urgentnih centrov, ki se je iztekel prejšnji teden, izbralo ministrstvo za zdravje, je STA povedal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre. ■ tp Nov torkov program za otroke Velenje, 24. februarja - V Vili Mojca bodo vsak torek od 15. do 18. ure popoldne izvajali nov program, ki so ga pri MZPM Velenje poimenovali »Bodi vesel«. Primeren je za otroke, ki se radi igrajo in ustvarjajo, ali pa potrebujejo kakšno pomoč pri učenju in nalogah. Triurni brezplačni program bo vodila prostovoljka Tanja Kompan. V ponedeljek, 2. marca, bodo nadaljevali tudi s šolo za starše. Tokrat bo ob 17. uri v Vili Mojca predavala psihologinja Elen Uršič. Naslov predavanja je »Opolnomočimo mladostnika na poti v samostojnost«. V torek ob 17. uri pa bodo v Vili Mojca in v šoštanjski Mayerjevi vili pripravili še redno mesečno Torkovo peto, ustvarjalnico za otroke in starše. a bš Za program športa 33 tisoč 700 evrov Šmartno ob Paki - Na februarski seji sveta so šmarški svetniki potrdili predlog letošnjega programa športa. V lokalni skupnosti so se odločili, da bodo podpirali šport posameznikov, kolektivni šport in športno rekreacijo. V letošnjem občinskem proračunu so za ta namen predvideli 33.700 evrov, od tega največ (28.700 evrov) za kolektivni šport. Razpis za sofinanciranje programa športa bo lokalna skupnost objavila konec tega meseca, rok za oddajo prijav pa je 20. marec. Na občinski upravi so še povedali, da je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih za tekoče vzdrževanje športnih objektov (stroški popravil in tekočega vzdrževanja) 19.200 evrov. a tp Mestni občini Velenje še certifikat Srcu prijazna občina - Za storitev na mesec 320 evrov - Doslej v projekt vključenih 312 občanov Tatjana Podgoršek Velenje, 23. februarja - Mestna občina Velenje se ponaša s številnimi nazivi. Od ponedeljka tudi s certifikatom Srcu prijazna občina. Prejela ga je na osnovi vključitve v projekt mobilne aplikacije iHelp, ki je namenjena hitremu SOS obveščanju v primerih nujne zdravstvene pomoči. Aplikacija se trenutno uporablja na pametnih telefonih, ki uporabljajo operacijski sistem Android. Brezplačno mobilno aplikacijo in njem pomen so predstavili javnosti na novinarski konferenci v začetku tedna. Za storitve 320 evrov na mesec Ob tej priložnosti je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič povedal, da se je lokalna skupnost lotila projekta lani jeseni s ciljem boljšega, varnejšega in s tem kakovostnejšega življenja občanov. »Brezplačna aplikacija iHelp je dobrodošla novost pri pomoči ob ne- srečah, nenadnem zastoju srca in drugih nujnih zdravstvenih težavah.« Zagotovil je, da bo lokalna skupnost redno izvajala promocijske aktivnosti v zvezi z aplikacijo ter ozaveščala ljudi o pravilnem izvajanju temeljnih postopkov oživljanja, uporabe defibrilatorja ter jih spodbujala k aktivnemu vključevanju nudenja pomoči v nujnih primerih. Mestna občina Velenje bo za storitve aplikacije namenila 320 evrov na mesec. Za občane bo brezplačna. Če se lokalna skupnost ne bi vključila v sistem, pa bi občana enake storitve stale 30 evrov na leto. Do sedaj je na območju Mestne občine Velenje v projekt vključenih 312 občanov (od dobrih 18.000 v Sloveniji), med njimi je 7 reševalcev, 2 medicinski sestri, nekaj gasilcev in 1 zdravnik. Do konca leta naj bi bilo vključenih še precej več ljudi. Povezujejo ljudi v nujnih primerih Po besedah idejnega vodje iHelp Andraža Ogorevca iz družbe Mids, inteligentno reševanje življenj, je cilj aplikacije združiti čim več ljudi z znanjem prve pomoči (laike, profesionalce in organizacije), pripravljene pomagati v nujnih primerih v varnostno mrežo, znotraj katere bo reševanje mogoče prej kot v štirih minutah. Ekipa nujne medicinske pomoči namreč le redko nudi pomoč v manj kot štirih minutah od prejema klica na pomoč, po štirih minutah pa začnejo možganske celice odmirati. »Aplikacija povezuje ljudi v nujnih primerih. Ponuja kakovostne in pomembne informacije v trenutkih, ko potrebujemo pomoč ali znanje, ko gre za reševanje življenj.« Kako deluje aplikacija? S pomočjo brezplačne mobilne aplikacije iHelp uporabnik s pritiskom na gumb pošlje SOS obvestilo in tako aktivira varnostno mrežo. »Aplikacija deluje kot dodatno orodje pri klicu na pomoč. Vpraša nas, kdo potrebuje pomoč, kaj in kje se je zgodilo, nato nas poveže s številko 112. Temu sledi obveščanje okolice v radiju 300 do 500 metrov. Okolica so drugi uporabniki iHelp, ki se v tistem trenutku zadržujejo v omenjenem radiu in o dogodku prejmejo obvestilo. Ti se odzovejo na pomoč in reševanje steče. Vzporedno se z aplikacijo oddajajo tudi informacije o trenutni lokaciji ponesrečenca, lokaciji najbližjega defi-brilatorja, hkrati pa nas korak za korakom vodi skozi temeljne postopke oživljanja.« Ogorevc zagotavlja, da se s hitro uporabo mreža aktivira v 20 sekundah in s tem za šest- do desetkrat skrajša čas reševanja in možnost preživetja. Savinjsko-šaleška naveza Bo iz Kada le kaj kanilo upokojencem? Čakanje in upanje, da bodo dočakali - Pri »nepremičninskem« se premika - Čudež pri Grobelnem - Polzela se odmika Ko so upokojenci še enkrat več »gojili« up, čeprav že skoraj brez upa zmage, so jim sindikalisti vlili novo upanje. Prvi bojevnik Karl, kije sicer že vse od kovanja koalicije brezmejno napovedoval dvig pokojnin, pa čeprav za ceno »nevstopa« v vlado, je pred kratkim znova pokleknil in pristal, da se pokojnine uskladijo šele naslednje leto. Ker da pač »razume« potrebe države. A tovrstnih potreb očitno ne »razumejo« sindikati oziroma so našli novo mošnjo, iz katere bi lahko financirali ne redne, ampak izredno uskladitev pokojnin, kot jo predvideva zakon. Denarja za tako uskladitev ne bi zagotovili iz ubogega proračuna, ampak iz Kapitalske družbe -Kada. Usodna dneva za uskladitev sta menda (vsaj) dva: današnji (četrtek), ko naj bi svet Zpiza odločal o izredni uskladitvi pokojnin, in jutrišnji, ko naj bi bilo znano, kakšna je bila dejanska lanska gospodarska rast. Upokojenci bodo tako čakali ... Nekateri ne le na to, da bi dočakali višje penzije, morda tudi na to, da bodo dočakali mesta za zadnji počitek. Čeprav v nekaterih krajih, kjer je mest na pokopališčih zmanjkovalo ali že kar zmanjkalo, hitijo, da bi jim nudili vsaj to. Tudi v Celju, kjer jim je, kakor smo že pisali, zmanjkalo takih mest, so se na hitro zganili in bo kmalu na voljo nekaj novih mest za žarne pokope. Premika se znova nekaj tudi na državni ravni. Pri nepremičninah oziroma pri vnovičnem načrtovanju rojstva nepremičninskega davka. Kjer se načrtuje kaj vzeti, tam se hitro išče pot za »rešitev«. Čeprav vse v zvezi s tem na novo obujenim davkom še ni jasno, je že slišati, da lahko ta davek spodnese tudi to vlado. Pa čeprav z vrha napovedujejo, da ta ne bo posebno oster, nič kaj višji od sedanjih dajatev za uporabo stavnih zemljišč. Nekaj takega. A nasprotniki menda že strnjujejo vrste. Nekaj se pripravlja, drugo se počasi zaključuje. Nekateri pravijo, da naj bi se pri gradnji nadvoza oziroma zunaj nivojskega križanja ceste Celje-Ro gaška Slatina-Rogatec ter glavne železniške proge Zidani Most-Šentilj in meddržavne Grobelno-Rogatec-Hrvaška zgodil čudež. Vsaj za zdaj napovedujejo, da ne bo zamude. Ko je sredi leta 2013 državna direkcija za ceste podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih del, so zagotovili, da bo promet po novem stekel avgusta letos. In zaenkrat še kaže, da bo res tako. S tem objektom se bodo najbolj oddahnili vozniki, saj so morali v Grobelnem stati kar pred tremi zapornicami. Boljše pogoje bivanja bodo imeli tudi stanovalci tega kraja. Naložba bo veljala 17 milijonov evrov, gradnja več kot 1500 metrov dolgega nadvoza in drugega potrebnega pa 15 milijonov. 85 odstotkov je tako imenovanega evropskega denarja iz sklada za regionalni razvoj. Le ena želja se Šentjurčanom in Šmarčanom, kijih povezuje novi nadvoz, menda še ne bo izpolnila. Ob tej gradnji so jim namreč obljubili tudi kolesarsko stezo in pločnik ob državni cesti proti bližnji vasi. Pa s tem slabo kaže. Z izgradnjo nadvoza bo rešen največji problem na tej cesti, drugi, malo manjši, še čaka na rešitev. To je križišče v Mestinju, kjer cesta naravnost vodi proti zdraviliški Rogaški Slatini, desno pa proti zdraviliškemu Podčetrtku. Tu so nakazali veliko rešitev, dokončne še ni. Jasno je, da to ne bo več štirikrako križišče (ali krožišče), saj je šmarska občina odcep proti turističnima krajema Lembergu in Sladki Gori že zaprla. Zgradili so namreč novo cesto iz samega središča Mestinja. Od središča upravnega centra pa se oddaljuje Polzela. Nikakor ne zaradi težav v njihovi tovarni nogavic, ampak zaradi varčevanja. Sledila bo že nekaterim »centrom« v žalski občini, kjer so že zaprli krajevne urade. In bo tako imela Upravna enota Žalec le še urad na Vranskem. Pa še to: V Celju se mnogi še vedno pritožujejo nad visokimi ograjami, ki so jih postavili ob avtocesti. Zlobneži pravijo, da morda zato, da se onesnažen zrak s ceste ne bi mešal z onesnaženim v mestu. Ali obratno, seveda. a k "107,Si NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@ nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 9 19. februarja 2015 '"»«AS AKTUALNO 3 Štirinajsta prinesla luc V Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju so se v soboto s spominsko svečanostjo poklonili legendarni diviziji Milena Krstič - Planine Ravne pri Šoštanju, 21. februarja - Območno združenje za vrednote NOB Velenje je skupaj s krajevnimi borčevskimi organizacijami v petek in soboto pripravilo niz svečanosti, s katerimi so zaznamovali 71-letnico pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko. Vse dogodke, od Sedlarjevega, je spremljala Šaleška konjenica. Visok sneg, mraz, lakota, slaba obutev, pomanjkanje streliva, utrujenost, izčrpanost, hudi boji, ranjeni in mrtvi so bili stalnica divizije, ki je 6. januarja leta 1944 krenila iz Suhorja v Beli krajini na več kot 500 kilometrov dolgo pot. V noči iz 6. na 7. februar je pri Sedlarjevem prečkala Sotlo ter vstopila na Štajersko. Na začetku je divizija štela 1.112 borcev. V težkih in pomembnih bojih, ki jih je bojevala z nekaj- krat močnejšim sovražnikom (Bo-hor, Okroglica, Gračnica, Konjiška gora, Lindek, Paški Kozjak, Ravne pri Šoštanju, Bele Vode, Graška gora, Mozirske planine), je po pohodu ostalo živih 698 borcev in bork. V Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju se slavne divizije, njenega prihoda v te kraje in preboja, spominjajo vsa leta. Proslava, na kateri sta nastopila moški in ženski pevski zbor iz Raven, ravenska godba, harmonikarji in učenci tamkajšnje podružnične šole, je bila čustvena. Ob spomeniku padlim borcem je zado-nela mogočna Pesem XIV. divizije, ki jo je spisal član kulturniške skupine divizije Karel Destovnik - Ka-juh, uglasbil pa Sveto Marolt Špik. Slavnostni govornik Srečko Meh, član izvršnega odbora ZB NOB Velenje, je dal poudarek ponosu. Ponosu nad tistim, za kar so se borili in kar so izborili borci, partizani, in ponosu nad tem, kot je rekel, da lahko spregovori zbranim in pove tisto, kar čuti kot sin partizana. »Borili so se za svobodo. Na Štajersko so pri- REKLI so ) Herman Lešnik iz Velenja: »Vsako leto pridem v Osreške peči. Sam štejem že štiriinosemdeset let, a tukaj sem tudi letos in bom, dokler bom lahko. Tistih težkih časov, borb, odrekanj, žrtev ... , tega ne smemo nikoli pozabiti.« Vojko Režen iz Šoštanja: »Pomembno je prenašanje vrednot NOB na mlade. Taki spominski dogodki so kot nalašč za to. Vesel sem vedno, ko jih ugledam.« nesli luč. Tudi zaradi njih še danes živimo v svobodni Sloveniji. Borili so se, kot se danes v nekih novih časih borijo delavci, za preživetje, za spoštovanje ... Leta 1941 so rekli ne okupatorju in tudi danes ni nobene potrebe, da pred komerkoli pokleknemo, je dejal. »Vedno, ob vseh spominskih dogodkih na tiste težke čase, tudi tukaj v Osreških pečeh, pa se mi v misli prikrade stavek iz Župančičevih spominskih zapisov o Kajuhu - Kadar bom slišal visoko nad smrekami samotni klic kanje, bom tiho pomislil nate in na tvoj čili polet ...«. a Slavnostni govornik Srečki Meh: »Tudi danes ni nobene potrebe, da pred komerkoli pokleknemo.« Peš do Žlebnika Poklon tudi v Cirkovcah V počastitev pohoda XIV. divizije na Štajersko smo tudi v Cirkovcah pripravili krajšo spominsko slovesnost v petek, 20. februarja, ob 17. uri. Organizatorji proslave so bili Združenje borcev za vrednote NOB Velenje, KO ZB Škale in KS Cirkovce. V kulturnem programu so sodelovali učenci podružnične šole z lepim recitalom partizanskih pesmi, oktet iz Doliča z ubranim petjem in člani ansambla Aubreht. S svojo udeležbo je program popestrila tudi Šaleška konjenica. K svečanosti sta prispevala tudi govornika, predsednica KS Cirkovce Bri-gita Verboten in podpredsednik ZB NOB Velenje tovariš Bojan Voh. Proslave pred spominsko ploščo na osnovni šoli v Cirkovcah, so se udeležili predstavniki MO Velenje in združenja za vrednote NOB Velenje ter člani veteranov vojne za Slovenijo. Kljub mrzlemu vremenu pa se je svečanosti udeležilo veliko članov ZB NOB Škale in krajani iz Cirkovc. Vsem se zahvaljujemo, da so se poklonili spominu na pohod XIV. divizije. a ODBOR KO ZB Škale Film o Kajuhu Za zaključek vseh prireditev v spomin na obletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika - Kajuha so si v Šoštanju obiskovalci ogledali film RTV Slovenija: Za srečnejše dni - Kajuh Lajše, 21. februarja - V soboto je pri Kajuhovem spomeniku pri Žlebniku v Zavodnjah potekala spominska slovesnost ob 71-letnici smrti narodnega heroja, pesnika, šoštanjskega rojaka Karla Destovnika - Kajuha. Socialni demokrati Šoštanja in Združenje borcev za vrednote NOB Velenje sta do Zavodenj organizirala tradicionalni pohod. Na čelu pohodnikov sta letos stopala predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB in župan Velenja Bojan Kontič in poslanka državnega zbora Andreja Katič. a mkp Milena Krstič - Planine Šoštanj, 21. februarja - Za srečnejše dni - Kajuh je naslov 45-mi-nutnega dokumentarnega filma RTV Slovenija, ki so ga na predvečer pesnikove prezgodnje smrti 22. februarja 1944 prikazali v Šoštanju, njegovem rojstnem in njemu nadvse ljubem mestu. Župan Darko Menih je bil ponosen: »Spomin na Ka-juha ohranjamo in ga spodbujamo s številnimi dogodki in poimenovanji. Po njem nosi ime park, šola ... Srečen sem, da bomo prav tukaj lahko prvi videli film, ki je bil v precejšnjem delu tukaj tudi posnet,« je rekel. Po osemintridesetih letih je to pravzaprav prva filmsko-dokumen- tarno posneta oddaja o enem največjih slovenskih poetov, biserov, ki bi ga bilo treba nenehno loščiti, kot se je izrazil direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič. Vsako odstiranje njegove zapuščine, vsak novi vpogled va- Ustvarjalci in sodelujoči so se po ogledu filma občinstvu tudi predstavili. Takšnega dogodka nista zamudila ne župana Kontič in Menih, ne poslanka Katičeva. njo utrjuje to mnenje in o pesniku pove kaj novega. Zanimivost: ekipa, ki je ustvarila film, je pred šoštanjsko predpremi-ero v Knjižnici Velenje, kjer hranijo del njegove zapuščine, ki je v lasti družine Mešič, ob brskanju po njej odkrila še eno pesem, ki še ni bila objavljena ... Ogled filma, prisotna je bila ekipa, ki ga je ustvarila na čelu z Majdo Širca iz dokumentarnega programa RTV Slovenija, so omogočili Občina Šoštanj, Občinski odbor ZZB Velenje in Knjižnica Velenje. Film je režiral Slobodan Maksi-movic. Ob Esadu Babačicu je bil tudi scenarist. Kajuha pa je upodobil Matija Rupel. O Kajuhu v filmu spregovorijo nekateri poznavalci njegovega življenja in dela, ki so bili prav tako v Šoštanju - pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj, skrbnik rokopisne zbirke in zbirke starih tiskov v Narodni in univerzi- Rekli so ) Dr. Miklavž Komelj: »Kajuh je pesnik boja.« Matija Rupel: »Počaščen sem, da sem bil Kajuh, pa čeprav le v filmu.« Slobodan Maksimovic: »Berite Kajuha, ker je izjemen.« Esad Babačic: »Tudi čas, ki ga živimo, bi bil potreben pesnika, kakršen je bil Kajuh.« Vlado Vrbič: »Kajuh je bil med stosedemdesetimi narodnimi heroji v Sloveniji edini kulturnik.« Marijan Rupret: »S pomočjo arhiva stopamo v življenje ljudi in njihovo intimo.« Andrej Lupinc: »S hladno optiko nam je uspelo čustva prenesti gledalcem.« Dr. Emil Cesar: »Ta film je resnični poklon Kajuhu.« tetni knjižnici Marijan Rupret, literarni zgodovinar in velik poznavalec Kajuha dr. Emil Cesar, pa domačina Vlado Vrbič in Ivo Stropnik. Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 26. februarja 2015 Tehnična konferenca TOP TAPES skupine Fori Gostili 60 poslovnih partnerjev iz 13. držav - globalnih igralcev na svetovnem trgu kabelske industrije V dneh od 16. do 17. februarja je pripravila Skupina Fori tehnično konferenco TOP TAPES, ki se je je udeležilo 60 poslovnih partnerjev iz 21 podjetij iz 13. držav, med drugim iz Alžirije, Azerbajdžana, Hrvaške, Irana, Nemčije, Rusije, Katarja, Savdske Arabije in Srbije. Gostom je v uvodu dobrodošlico v sedmih jezikih izrekel predsednik uprave skupine Fori Milan Forštner, ki je v nadaljevanju s kratkim nagovorom tudi odprl prvo tehnično konferenco. Nosilka konference je bilo eno od Forijevih podjetij, Tekstilna tovarna Okroglica, d. d. (TT Okroglica), ki predstavlja nosilni steber razvoja blagovne znamke TOP TAPES -največjih svetovnih proizvajalcev kablov, v katerem so strokovnjaki s področja tehnologije za kabelsko industrijo predstavili inovacije in prihodnje usmeritve. Vsi udeleženci konference so pomembni globalni »igralci« na svetovnem trgu kabelske industrije in pomembni tehnični strokovnjaki s tega področja, zato je bila njihova prisotnost v Sloveniji izjemnega pomena za nadaljnjo krepitev blagovne znamke TOP TAPES. Prav tako pa je bila številna mednarodna udeležba potrditev, da podjetje TT Okroglica uspešno nadaljuje strategijo, da se uveljavi kot dobavitelj največjim svetovnim proizvajalcem v kabelski industriji. Predstavljenih je bilo 10 mednarodnih referatov, iz katerih so bili razvidni najnovejši trendi tehničnega razvoja na trgu kabelske industrije. Prav tako so si prisotni v razpravi izmenjali številna pomembna tehnološka znanja, izkušnje, pričakovanja in poglede na trenutni ter bodoči razvoj panoge nizko-, srednje- in visokonapetostnih energetskih kablov v svetovnem merilu. Podjetji TT Okroglica s proizvodnjo v Sloveniji in Qingdao Sino-sitec, Co. Ltd. s proizvodnjo na Kitajskem, sta tako ne samo utrdili in nadgradili strateška partnerstva s svojimi kupci, temveč odigrali tudi pomembno vlogo pri povezovanju tehnične stroke v kabelski industriji na mednarodni ravni. Skupno oblikovani povzetki tehnične konference kažejo na velik dodatni tržni potencial in možnosti, da TT Okroglica svoje razvojne možnosti tudi nadalje uspešno aplicira na širitev produktnega portfelja in osvajanje novih trgov. Hkrati pa skupni zaključki na konferenci pomenijo priznanje največjih proizvajalcev v kabelski industriji, da TT Okroglica in Qingdao Sinositec kot dobavitelja ne samo učinkovito odgovarjata na zahteve in pričakovanja najzahtevnejših kupcev, temveč postajata zanesljiva sistemska razvojna dobavitelja. To je nedvomno pomemben mejnik za dolgoročni razvoj podjetja, ki tako ostaja pomemben generator ekonomskega razvoja in rasti v regiji. Še posebej so ponosni, ker so na konferenci med drugim sklenili, da prva tehnična konferenca Skupine FORI 2015 preraste v tradicionalno letno mednarodno tehnično konferenco kabelske stroke. 35 let Društva varnostnih inženirjev Potem, ko je bilo Društvo varnostnih inženirjev (in tehnikov) ustanovljeno ob strokovnem posvetu o požarni varnosti v gasilskem domu v Velenju, letos teče že 35. leto bolj ali manj aktivnega delovanja. Članov je bilo ves čas od 35 do 70, aktivnih nekaj manj. Kljub temu je bilo velenjsko društvo, ki je delovalo na območju občin zgornjeavinjske, koroške in šaleške regije, dolgo obdobje celo med najaktivnejšimi v državi. Krizni časi so ga prizadeli, tako kot številna druga društva. Vendar se varnostni inženirji niso prepustili malodušju, ampak so lani ob nekaj strokovnih posvetih in ekskurzijah šd posebej uspešno organizirali strokovni posvet v TEŠ, kar je dalo vodstvu no^ vo samozavest. Letos bodo tako jubilej zaznamovali še bolj delovna|B Društvo zagnano vodi mag. Nikola Vlahovič ob zelo aktivnem dolH goletnem sekretarju rudarskem in varnostnem inženirju MiloJ radu Šikmanu ter kolegih isti stroke Andreju Majdaku, Bol štjanu Brileju, Francu Mlinarju ter nekaterih drugih, gaj to ni dvomiti, da bo svoje poslanstvo v korist zaposlenim v industriji, obrti ter podjetništvu uspešno opravljalo tudi v prihodnje. Na občnem zboru bodo postavili temelje za tekoče del° in priho- Mag. Nikola Vlah0vi.. „K,jub fežavam dnjih nekaj let, smo iz- zaradi pomanjkanja sredstev je lepo delati vedeli od pre^nto z ljudmi, prostovoljci, ki imajo radi delo, ki Vlahovica. koristi drugim, sodelavcem in državljanom." a Jože Miklavc Ste oddali napoved od dobičkov? Vsi, ki ste lani prodali delnice ali enote premoženja vzajemnih skladov, imate najpozneje do ponedeljka čas za oddajo napovedi za odmero dohodnine od kapitalskih dobičkov. Pri finančnem uradu morajo vložiti napoved za odmero dohodnine tudi tisti varčevalci, katerih skupni znesek obresti na denarne depozite je lani presegel tisoč evrov. Prav tako morajo napoved oddati vlagatelji, ki so ustvarili dobiček z izvedenimi finančnimi instrumenti. KR0N0T 'Di ki 1*1 Termo-tehnika, d. o. o. je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo prosto delovno mesto: VODJA SERVISA IN MONTAŽ za toplotne črpalke in hladilne naprave Naloge in odgovornosti: vodi in usmerja delo serviserjev in monterjev na področju servisiranja in montaž toplotnih črpalk in hladilnih sistemov, usklajuje naročila in dela pri pogodbenih serviserjih - monterjih tako doma kot v tujini, skrbi in organizira izobraževanje lastnih in pogodbenih serviserjev doma in v tujini, izbira, naroča in skrbi za ustrezno servisno opremo in prevozna sredstva, tesno sodeluje z razvojnim in prodajnim sektorjem v podjetju in jih podpira s statistiko servisnih posegov in predlogi za izboljšave. Zahtevana znanja in osebne lastnosti: • visokošolska ali univerzitetna izobrazba s področja strojništva (energetika), mehatronike oziroma elektrotehnike (šibki tok), petletne izkušnje na tem ali podobnem področju, sposobnost timskega dela, dobro poznavanje računalniških orodij, dobro znanje angleškega jezika, zaželeno znanje nemškega jezika, obvladovanje vodstvenih veščin, zaželeno osnovno znanje področja ogrevanja, toplotnih črpalk, hladilnih naprav itd., vozniški izpit B-kategorije, bivanje v bližini podjetja (do 30 km). Nudimo: Zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Omogočeno je delo v podjetju, ki ima vsakoletno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastnim razvojem in prodajo. Prav tako pa nudimo tudi permanentno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki. Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 5. 3. 2015 na naslov: Termo-tehnika, d. o. o., Orla vas 27 a, 3314 Braslovče, ali na elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko: 03 703 16 20 ali 041 605 951. Nivig prevzela sinova Na čelu uspešnega družinskega podjetja iz Šoštanja menjava generacije - Josip Petrak posle prepustil Luki in Aljoši Milena Krstič - Planine Šoštanj, 13. februarja - Nivig, podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo je v Šaleški dolini prisotno že polnih devetindvajset let. Prihodnje leto jih čaka okrogli jubilej. Vsa leta družba temelji na dejavnosti nizkih gradenj, od vodovodov, kanalizacij, plinovodov, cest, pločnikov, zunanjih ureditev, malih čistilnih naprav. Tako bo najbrž tudi v prihodnje, čeprav pod novim vodstvom družinskega podjetja. Oče Josip Petrak je mesto direktorja prepustil mlajšemu sinu Luki, vso operativo pa starejšemu Aljoši. Sam se po štiriinštiridesetih letih dela seli v največje podjetje v državi, kot pravi, v njem pa bo zajemal iz pokojninske blagajne; v podjetju, ki ga je ustvaril, pa ostaja prokurist. Sinovoma bo še naprej na voljo z nasveti in izkušnjami. Največji projekti zadnjega obdobja, ki jih je družba izvajala v Šaleški dolini, so bili kohezijski projekti na vodovodu Šaleške doline. »Delali smo tri odseke, odsek Šoštanj-Šmartno ob Paki-Re-čica, dolg približno 13 kilometrov, Konovo-Cir-kovce v dolžini 4 kilometre in vodovod Paka od Direktorski stol v tej pisarni ostaja očetov - Josipov, pravita sinova Aljoša in Luka. Vodončnika do Toplice, ki je dolg 8 kilometrov,« pravi Josip Petrak. Prav slednji je bil tisti, ki ga je prepričal, da na direktorski stol (čeprav ne dobesedno, ker bo ta v podjetju še vedno pripadal Josipu, kot sta se iz spoštovanja odločila sinova) sede mlajši sin Luka Petrak. »Luka je lani izvedel zelo zahteven projekt Paka. Zanj in za nas testni. Speljal ga je odlično in pravočasno. Presenetil je. Ob svoji izobrazbi je potrdil tudi sposobnosti vodje. Tako sem 15. decembra lani sprejel odločitev, da se umaknem, delo pa prepustim mladim.« Luka Petrak je končal strojno fakulteto, smer letalstvo. »A saj veste, kako je danes. Tam dela ni ... Bo pa namesto letala vozil podjetje in delal vodovode,« je praktičen Petrak starejši. Najbrž mu to ne bo problem, saj ima kljub mladosti z delom v podjetju že veliko izkušenj. »V njem sem Čaka jih zahtevno leto Do poslov je vse težje priti ali, kot se je izrazil starejši Petrak, po izkušnjah iz letošnjega odpiranja dveh javnih naročil bo to leto, ko se bodo vrstile »misije nemogoče«. Ponudnikov je na trgu veliko, kohezijski projekti so zaključeni, novih je malo, velikih ni, denarja je vsa manj, tako v občinah kot državi. > V družbi je zaposlenih 12 ljudi. Vse projekte izvajajo z lastno mehanizacijo. Pri večjih obsegih del si pomagajo s kooperanti. praktično prisoten od šestega leta starosti, tu sem delal tudi kot dijak, potem kot študent. Redno sem v podjetju zaposlen tri leta, v zadnjem letu pa sem se intenzivno začel učiti prevzemati tudi bolj odgovorne zadeve.« Starejši sin Alojša Petrak bo kot gradbenik v Nivigu še naprej vodil operativni del poslov. »To je moja želja, moja smer. Teren in delo z ljudmi sta mi blizu. Rekel bi lahko, da je to delo, ki me osvobaja. Težko bi zdržal v pisarni. Zunanje okolje je moj dom, tam se najbolje počutim.« Izziv mu predstavljajo težke izpeljave določenih vodov, raziskovanje, stvari, ki so v projektih pomanjkljivo, včasih vse preveč površno napeljane, treba pa jih je rešiti. Trenutno dela pri izgradnji meteorne kanalizacije v Šoštanju. Oba sinova zagotavljata, da bosta podjetje in njegovo poslanstvo peljala naprej. »Oče ga je pustil v odlični kondiciji, vsi zaposleni v njem pa se bomo na vse pretege trudili, da tako tudi ostane. ■ Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 5 26. februarja 2015 ""^Jis GOSPODARSTVO 5 S faksa takoj praksa Tak je naslov javnega povabila, ki je namenjen mladim brezposelnim diplomantom - Njim je namenjeno tudi javno povabilo Delovni preizkus za mlade Milena Krstič - Planinc Velenje, 20. februarja - Zavod za zaposlovanje z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in znatnimi namenjen preverjanju njihovih delovnih izkušenj, kompetenc, znanj in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri konkretnem delodajalcu,« pravi Darinka Sovič Pečnik ločenega nadomestila za stroške, ki nastajajo pri delovnem preizkusu v višini 200 evrov (pokritje zdravniškega pregleda, zavarovanja za primer nesreče pri delu in delno pokri- > Cilj je zaposlitev, pridobivanje izkušenj in povečanje konkurenčnosti mladih na trgu dela. sredstvi, ki jih za to namenja država, spodbuja k zaposlovanju. Javna povabila delodajalcem, ki lahko z odzivom na javno povabilo pridobijo določene subvencije države, so namenjena različnim ciljnim skupinam. Dva tokratna spodbujata predvsem zaposlovanje mladih, ki jih je pred uradi za delo v Sloveniji in tudi Velenju vedno več. Delovni preizkus za mlade Ciljne skupine za vključitev v to javno povabilo so mladi, ki še niso dopolnili 30 let starosti. Prijavljeni morajo biti v evidenci brezposelnih oseb. »Delovni preizkus je Darinka Sovič Pečnik: »Izhodi v zaposlitev iz subvencijskih programov so precejšnji.« z Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje. »To pomeni, da imajo mladi na eni strani možnost preizkusiti delovno mesto, ali je pravo in ali je res zanje, delodajalci pa preveriti mlado brezposelno osebo, če je dejansko prava, ali se bodo ujeli, ali ima prava znanja.« Delodajalci so upravičeni do do- tje stroškov mentorstva). Delovni preizkus lahko traja največ en mesec in najmanj 100 ur. Usposabljanje na delovnem mestu Ukrep je namenjen celotni populaciji brezposelnih oseb, tako mladim kot tudi starejšim, ki so v evi- denci brezposelnih oseb prijavljeni najmanj 3 mesece. »Preizkušajo se sposobnosti brezposelnih, hkrati pa se izvaja usposabljanje. Vključeni pridobijo nova znanja, nove izkušnje na konkretnem delovnem mestu.« Delodajalec ima možnost usposabljati brezposelno osebno do tri mesece usposabljanja. »Tri mesece je namenjeno zgolj mladim do 30. leta starosti, dva meseca za zahtevnejša dela in en mesec za enostavna dela.« S faksa takoj praksa Veliko zanimanja med mladimi je vzbudilo javno povabilo S faksa takoj praksa. Namenjeno mladim do 30. leta starosti, ki so zaključili terciarno izobraževanje. Po prejšnjem sistemu je najmanj VI. stopnja izobrazbe oziroma višja šola in navzgor. »Program je namenjen pridobivanju prvih delovnih izkušenj in subvencijo lahko delodajalci uveljavljajo za tiste, ki še niso bili nikdar zaposleni, torej so iskalci prve zaposlitve.« Delodajalci se zavežejo zaposliti mlado brezposelno osebno za najmanj eno leto, delodajalcu pa se za to dodeli subvencija 6.000 evrov. Na zavodih za zaposlovanje so računali, da bo zanimanje večje, kot je. V Območni službi Velenje so doslej prejeli 15 ponudb, ampak te še prihajajo, povpraševanje je. »Spodbujamo in vabimo delodajalce, da se odzovejo,« pravi Darinka Sovič Pečnik. Najsodobnejša tehnologija, novi izdelki, kakovost Podjetje Sternad že 50 let v koraku z izzivi v malem gospodarstvu in podjetništvu - V kovinarstvu se razmere izboljšujejo Tatjana Podgoršek Družinsko podjetje Sternad, proizvodnja in zastopstvo, iz Zgornjih Gorč pri Braslovčah beleži 50-letni-co obstoja. Njegov ustanovitelj in dolgoletni direktor Janez Sternad (med drugim tudi eden od ustanoviteljev Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Velenje) je svojo podjetniško žilico najprej usmeril v av-toprevozništvo, nato pa v dejavnost obdelave kovin. V nadaljnjih letih se je podjetje širilo na različna področja. Klasični mehanski obdelavi so dodali CNC obdelavo kovin in brizganje plastičnih mas. Danes se podjetje ponaša z najsodobnejšo tehnologijo CNC mehanske obdelave, s pomočjo katere v tem trenutku 12 zaposlenih za domače in tuje poslovne partnerje izdeluje hidravlične komponente za slovenske rudnike. Izdelki iz zelo kakovostnih orodnih jekel ter zelo natančni izdelki iz aluminija in medenine pa so namenjeni sanitarni tehniki in bivalnim prostorom. Največji domači poslovni partnerji podjetja so Premogovnik Velenje, Železarna Ravne, Liv Postojna, med tujimi pa Danfoss in Bosch Reixroth. Da gre za hitro rastoče podjetje, dokazuje vzpenjanje po lestvici gazel v savinjsko-zasavski regiji. »Obstajati pol stoletja ter pri tem beležiti v danih gospodarskih razmerah takšen razvoj, kot ga naše podjetje, je vse prej kot enostavno. Če so bili na začetku za uspešno poslovanje podjetnika obrtnika dovolj dobra organiziranost, kakovostni izdelki in pridnost, je danes k temu potrebno dodati še najsodobnejšo tehno- 9001 pa vsako leto dopolnjujejo in nadgrajujejo. Janez Sternad mlajši, ki je po očetu prevzel vodenje podjetja, meni, da se razmere v kovinski industriji v državi počasi izboljšujejo. »Za spod- gradijo na novih izdelkih, storitvah, čezmejnem sodelovanju. Njihov osrednji cilj je vsaj ohraniti, če ne še dvigniti raven kakovosti izdelkov ter postati odlično in okolju prijazno slovensko podjetje. Razmišljajo o povečanju proizvodnje, kar pomeni širitev proizvodnih prostorov, nakup novih strojev in opreme ter dodatna delovna mesta. (r. GOSPODARSKE novice TEŠ na vladi Ministrstvo za infrastrukturo bo skupaj s finančnim ministrstvom pripravilo gradivo za vlado o izvajanju zavez Termoelektrarne Šoštanj (Teš) glede šestega bloka. Na začetku meseca je namreč prejelo šesto različico investicijskega programa za projekt. Težava nastane, ker se je cena premoga z 2,25 evra za gigajoul zvišala na 2,75 evra za gigajoul. Vrednost projekta se zaradi tega ne spreminja in ostaja pri 1,428 milijarde evrov. Bo pa višja cena premoga, kot ugotavlja generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok, vplivala na finančne kazalce investicije - likvidnost, izkaze uspeha v prihodnjih letih. Prihodki bodo tako nižji, kot so bili načrtovani. Iz najnovejše različice investicijskega načrta izhaja, da bo Teš v prvih štirih letih obratovanja šestega bloka skupno ustvaril več kot 210 milijonov evrov izgube. Kot kažejo podatki, bo lastna cena proizvedene električne energije iz novega bloka skupaj s stroški CO2 znašala skoraj 75 evrov na megavatno uro, kar je skoraj dvakrat več od trenutne tržne cene. Teš naj bi po zadnjem investicijskem načrtu prvič pozitivno posloval leta 2020, ko naj bi tržne cene električne energije presegle 60 evrov na megavatno uro. a mz Veliko zanimanja za Gorenjeve komercialne zapise Gorenje je 20. februarja izdalo 10-mesečne komercialne zapise z 2,20-od-stotno letno obrestno mero v skupni nominalni vrednosti 27 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov več, kot je bil sprva predviden obseg izdaje. Zanimanja je bilo veliko, kar pomeni, da vlagatelji Gorenju zaupajo. Predviden je še drugi krog vpisa, in sicer od 2. marca do 1. decembra letos. Na ta način je Gorenje pridobilo sveža sredstva za sezonsko financiranje poslovanja. Družba ima namreč višje potrebe po denarnem toku v začetku leta, nato pa se te nižajo do zadnjega četrtletja, ko izkaže presežek denarnega toka. Skupaj z lanskoletno izdajo petletnih obveznic in tokratno izdajo desetmesečnih komercialnih zapisov je Gorenje v samo štirih mesecih na kapitalskih trgih pridobilo 100 milijonov evrov. a mz Za 1,6 odstotka višja industrijska proizvodnja Ljubljana, V Sloveniji se je vrednost industrijske proizvodnje lani v primerjavi z letom 2013 zvišala za 1,6 odstotka, decembra pa je tako na letni kot tudi na mesečni ravni narasla za 0,1 odstotka. K rasti v lanskem letu so največ prispevala podjetja v predelovalnih dejavnostih. Boljša gospodarska klima Ljubljana - Kazalnik gospodarske klime je februarja znašal 4,1 odstotne točke. Tako je bil kazalnik gospodarske klime za 1,2 odstotne točke višja kot januarja in za 13 odstotnih točk višji kot februarja lani. Najbolj optimistični so v storitvenih dejavnostih in predelovalni industriji. Kljub temu pa ameriška bonitetna agencija Sloveniji napoveduje zgolj počasno okrevanje. Skromni gospodarski obeti in prevelika zadolženost pa naj bi bili naši največji težavi, ki nam pri tej agenciji tudi ne dvigujeta bonitetno oceno. Evropo napada deflacija Bruselj - V evrskem območju so se cene življenjskih potrebščin januarja na letni ravni znižale za 0,6 odstotka, kar je največji padec od julija 2009. Deflacijo smo imeli januarja v kar 23 državah članicah. Najbolj so se cene na letni ravni znižale v Grčiji (-2,8 odstotka). Surs pa je medtem na začetku februarja objavil, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji januarja na mesečni ravni znižale za 1,3 odstotka, na letni ravni pa je bila deflacija 0,5-odstotna. Janez Strnad mlajši in Janez Sternad:» Prihodnost gradimo na odzivih na izzive, čezmejnem sodelovanju, kakovosti izdelkov, nadaljnjem posodabljanju proizvodnje.« logijo, slediti in se odzivati na izzive trga ter zadovoljiti še nekatere pogoje, kot so certifikati. Brez slednjih se ni mogoče prijaviti na razpise, za njihovo pridobitev pa je treba postoriti marsikaj,« pravi Janez Sternad. Kot je povedal, je podjetje lani pridobilo 3 A bonitetno odličnost, pred leti pridobljen okoljski certifikat in certifikat kakovosti ISO budnejše delovno okolje manjkata plačilna disciplina in malo boljša organiziranost večjih gospodarskih družb. Čeprav smo manjše fleksibilno in prilagodljivo podjetje, je včasih naročila od danes na jutri kar težko izpolniti.« Kot zagotavlja aktualni direktor, se bodo tudi v prihodnje trudili in dopolnjevali program. Prihodnost višja simomioiA vss.scv.si M Višja strokovna šola SC Velenje vabi k vpisu v programe: • Informatika • Elektronika • Mehatronika • Geotehnologija in rudarstvo • Gostinstvo in turizem • Varstvo okolja in komunala PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO ZNANJA Rok za oddajo prijave je 9.3.2015 ■ Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP 26. februarja 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 18. februarja Guverner Boštjan Jazbec je o ravnanju Banke Slovenije v času sanacije bank odgovarjal ministrom - ni jih še uspel prepričati, zato so sklenili, da bo naprej pojasnjeval na naslednji seji vlade. Za kar nekaj zavitih oči je bil kriv predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ko je dejal, da ne bo odstopil s funkcije, tudi če ustavno sodišče v zadevi Patria ugotovi kršitev načela nepristranskosti. Kot smo slišali, predlog spremenjenega člena v zakonu določa, da se obvezno osnovno šolstvo v javnih šolah financira iz javnih sredstev, iz katerih se lahko financira tudi zasebno šolstvo, vendar pod pogoji, kot jih določa zakon. Britanska protiteroristična organizacija je analizirala pisma IS, ki dokazujejo, da skrajneži načrtujejo pohod na Evropo prek Libije. Britanski premier David Cameron je napovedal, da bodo morali mladi brezposelni opravljati javna dela, če bodo hoteli dobivati socialno podporo. so bile številne šole zaprte, nastalo pa je seveda tudi obilo težav v prometu. V argentinski prestolnici Buenos Aires se je zbralo več kot 400 tisoč ljudi, ki so na simboličnem pohodu tišine zahtevali pravico v primeru sumljive smrti tožilca Alberta Ni-smana. Grčija je Bruselj uradno zaprosila za podaljšanje obstoječega programa evropske finančne pomoči za šest mesecev, ki ga je Nemčija že zavrnila. Petek, 20. februarja Zabeležili smo svetovni dan socialne pravičnosti. In prav ta dan je državni zbor z glasovi vseh treh koalicijskih partneric sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim se proračunski primanjkljaj zvišuje na 1,39 milijarde evrov. Z Islamsko državo povezani skrajneži so v samomorilskih napadih na vzhodu Libije ubili najmanj 40 ljudi. Šlo naj bi za maščevanje za V Budimpešti sta se srečala ruski in madžarski predsednik. Madžarski premier Viktor Orban se je v Budimpešti z Vladimiijem Putinom dogovoril o pošiljanju ruskega plina. Četrtek, 19. februarja Poslanci SDS so vložili predlog dopolnitve zakona o bančništvu in novele zakona o Banki Slovenije. Šolska ministrica je mirila: v rebalansu proračuna za 2015 ni denarja za plačilo učne pomoči in subvencije za šole v naravi, a bo vlada zagotovila sredstva za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Državni zbor je prav takrat končal obravnavo predloga rebalansa letošnjega proračuna. Premier Cerar in finančni minister Mramor sta poudarila njegovo izrazito naložbeno naravnanost. Francoski poslanci so glasovali, a niso izglasovali nezaupnice vladi premierja Manuela Vallsa. Vzhod Severne Amerike je imel drugačne težave - spopadali so se s hudim mrazom, zaradi katerega Sprejet je bil rebalans proračuna, ki primanjkljaj zvišuje na 1,39 milijarde evrov. egiptovsko bombardiranje njihovih položajev. Turčijo, Izrael, Libanon in Jordanijo je zajelo snežno neurje. Oblasti so prebivalcem svetovale, naj ostanejo doma. Finančni ministri članic evrskega območja so na izrednem sestanku dosegli dogovor o podaljšanju programa finančne pomoči Grčiji za štiri mesece. Avstralijo so pretresale informacije o posilstvih žensk, pri katerih naj bi bile na udaru predvsem tuje študentke. Sobota, 21. februarja Še je odmevalo sprejetje proračuna. Finančni minister Dušan Mra- Vlada je ministrstvu za infrastrukturo naložila, da projekt drugi tir Koper-Divača do četrtka, ko se izteče rok, prijavi na evropski razpis. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarovic je dejala, da bi bil najkonkretnejši ukrep za izhod države iz krize odstop hrvaškega premierja Zorana Milanovica. Na tekmi za Zlato lisico je Tina Maze odstopila. mor je pojasnil, da mu poslanci po eni strani očitajo, da so davki previsoki, po drugi strani pa, da so izdatki premajhni. Papež Frančišek je na zasebni av-dienci v Vatikanu sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel, ki mu je predstavila program nemškega predsedovanja skupini držav G7. V Dubaju je ponoči izbruhnil požar v eni najvišjih stolpnic v mestu. Ognjeni zublji so zajeli zgornji del 366 metrov visoke stanovanjske stolpnice, žrtev ni bilo. Grški politični vrh je napovedal poglobljeno sodelovanje s Kitajsko na vseh področjih, vključno z obrambnim, čeprav je Grčija članica zveze Nato. Nedelja, 22. februarja V Bosni in Hercegovini so napadli imama islamske skupnosti, ki je znan po svoji ostri kritiki džihadiz-ma in nasprotovanju rekrutiranja mladih za boje v vrstah Islamske države v Siriji in Iraku. Britanski novinarji so ujeli v past nekdanja zunanja ministra. Britanski novinarji so v past, podobno tisti, ki je odnesla Zorana Thalerja, ujeli nekdanja zunanja ministra. Poslanca sta podjetjem obljubljala lobiranje v zameno za bogato denarno plačilo. Torek, 24. februarja Izvedeli smo, da bo največja parlamentarna stranka na prihajajočem kongresu spremenila ime: stranka Mira Cerarja bo po novem SMC -Stranka modernega centra. Ustavno sodišče je zavrnilo predlog za zadržanje izvrševanja sodbe Ivana Črnkoviča in Antona Krko-viča, dokler ne bo odločitve o nju- V hudem mrazu so zamrznili tudi znameniti slapovi. Poziv k miru. V Kijevu se je ob prvi obletnici množičnih prozahodnih protestov na Trgu neodvisnosti oziroma Maj-danu na »pohodu dostojanstva« zbralo okoli 10 tisoč ljudi. V norveški prestolnici so pripravili prav poseben poziv k miru. Več kot tisoč muslimanov je okrog največje sinagoge v mestu sklenilo t. i. prstan miru. Nedaleč od Gradca v Avstriji se je zrušil cestni most čez železniško progo, ki Gradec povezuje z Dunajem in s Salzburgom. Turška vojska je ponoči vdrla čez mejo na sever Sirije in v nenavadni operaciji preselila otomanski mavzolej in še razstrelila ostanke majhne turške eksklave ob reki Evfrat. Ponedeljek, 23. februarja Predstavniki zaposlenih na univerzah in študentov so protestirali proti konceptu novega zakona o visokem šolstvu. Sindikati so od vlade zahtevali, da že letos dvigne pokojnine, saj smo imeli v letu 2014 gospodarsko rast, s čimer so izpolnjeni pogoji za izredno uskladitev pokojnin. Tragedija je tokrat pretresla Češko. ni ustavni pritožbi, so sporočili z ustavnega sodišča. Kriminalisti so bili posebej delavni na območju Maribora. V hišnih preiskavah so iskali dokaze o kaznivem dejanju oškodovanja upnikov za skoraj 20 milijonov evrov - mediji so neuradno poročali, da naj bi šlo za posle, povezane s holdingom Zvon Dva. Na vzhodu Češke je oboroženi 62-letni moški vdrl v restavracijo in začel streljati, pri tem pa ubil osem ljudi. Na koncu je sodil tudi sebi. Ruski naftni velikan Gazprom je opozoril, da obstaja »resno tveganje« za nadaljnjo dobavo plina Evropi, saj Ukrajina ni nakazala predplačila. Litva je sklenila, da bo zaradi novih geopolitičnih razmer znova uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Jure Trampuš Živeti v temi Victor Hugo, veliki francoski pisatelj, je nekoč v svojih Nesrečnikih zapisal: »Nevedneže poučuj, kolikor le lahko; družba je kriva, ker vsem ljudem ne omogoča brezplačnega izobraževanja, in mora odgovarjati za nevednost, mrak, ki ga ustvarja. Kadar duša ostane v temi sama, bodo storjeni grehi. In kriv ni tisti, ki zagreši greh, pač pa tisti, ki povzroči to temo.« Za napake ne bodo nikoli krivi ignoranti, nevedneži, šibki, ampak njihovi gospodarji, močni, bogati in pametni. Gre za besede, napisane pred 150 leti, dolg roman govori o tedanji ali pa še malo starejši Franciji, revoluciji, pariški vstaji, moralnih vprašanjih, politiki, ljudeh. In v duhu razsvetljenstva predpostavljajo, da mora družba ustanavljati institucije, šole, ki bodo neukim, »grešnim« ljudem podajale znanje in vedenje. Ta citat zelo velikokrat uporabljajo zagovorniki brezplačnega šolstva. Namreč znanje v moderni družbi ne bi smelo biti dobrina, osebna naložba, namenjena tistim, ki si jo lahko privoščijo, pač pa je znanje del človeške kulture, civilizacije, ki bi moralo biti nediskriminatorno na voljo vsakemu od nas. Ena generacija bi morala znanje prenašati na tisto, ki prihaja za njo, morala bi ga obogatiti s svojimi izkušnjami in ga deliti naprej. Vsem, tako revnim kot bogatim, tako veščim kot neveščim. Sam sem odraščal v takšnem svetu. Šola je bila dostopna skoraj vsem, kdor ni imel dovolj, mu je pomagala država. Za vpis na fakulteto je bilo vsaj nekaj štipendij, bivanje v študentskem domu je bilo relativno poceni, kdor seje zmotil pri izbiri fakultete, je lahko poskusil še enkrat. Tisti, ki niso dokončali študija, niso bili kaznovani. Jim je pač spodrsnilo, mladi imajo pravico do eksperimenta, pri osemnajstih, devetnajstih letih pač ne moreš vedeti, kaj boš počel v življenju. Kar je tudi prav. Popoln socialni inženiring, to smo se naučili že v usmerjenem izobraževanju, ne obstaja. A stvari se spreminjajo. Na ministrstvu za šolstvo pripravljajo predlog, po katerem bodo morali tisti študentje, ki zaradi različnih vzrokov ne bodo končali fakultete, ki ne bodo diplomirali v ustreznem času, vrniti del stroškov študija. Kdor ne bo končal fakultete, bo torej kaznovan, dobri študentje bodo nagrajeni, slabi, nemoralni pa kaznovani, saj naj bi bili sami krivi za svoje neuspehe. Seveda bodo obstajale izjeme, a logika, ki se skriva za predlogom novega zakona, »za obratnimi šolninami«, je skrajno neoliberalistična Znanje ni več javna last, dostopna vsem, pač pa postaja dobrina, do katere je brezplačno upravičen samo tisti, ki stopa po vnaprej predpisanih poteh. Kaj pa tisti, ki so si premislili in si izbrali drugo pot? Kaj pa oni, ki so sredi študijskega procesa začeli delati in diplome ne potrebujejo? Kaj pa tretji, ki so se pri izbiri fakultete zmotili? Četudi ne diplomiraš, to ne pomeni, da nisi osvojil določenega znanja, ki ga lahko družbi, ki naj bi tako velikodušno vlagala vate, še vedno vrneš. Seveda manj izobraženi danes »ne živijo v grehu«, to je besednjak minulega sveta, a praviloma velja, da je v družbi, kjer so v povprečju bolj izobraženi ljudje, manj kriminala, več solidarnosti, medosebne zaupnosti, tudi več dodane vrednosti in po mnenju nekaterih celo več sreče. A to ni bistveno - več znanja ti gotovo ponudi boljše razumevanja sveta okoli sebe, več moči za spreminjanje tistega, kar misliš, da je narobe, več sposobnosti, da pridobljene izkušnje deliš z drugimi. Res je, da se vsega znanja ne naučiš v šolah, veliko ga najdeš pod mostom, a šola je vseeno osrednjega pomena. Očitno se stvari spreminjajo. Znanje bi nekateri radi privatizirali, počasi postaja ekskluzivno. Že danes študij predstavlja velik finančni zalogaj za vso družino, v prihodnje bo težje. Kdor se je spomnil uvajanja kazni za tiste, ki fakultete ne končajo, o visokošolskem izobraževanju ne ve veliko. Ve pa veliko o številkah ... Pa še to pravzaprav ne, morda zna preobračati Excelove tabele, že osnovna vprašanja o makroekonomskih učinkih so zanj pretežka. V zadnjih petindvajsetih letih seje Slovenija zelo spremenila. Spreminja se še naprej, a ne v pravo smer. Privatizacija znanja pomeni temo za vse. Zadovoljstvo Slovencev Večina Slovencev, natančneje 81 odstotkov, je zadovoljna s svojim življenjem, vendar pa so kritični do položaja doma. 58 odstotkov vprašanih Slovencev pa ocenjuje, da stvari v Sloveniji ne gredo v pravo smer, ugotavlja evropska raziskava. Pri oceni trenutne nacionalne in evropske gospodarske situacije ter osebne situacije 51 odstotkov Slovencev pozitivno ocenjuje svoj osebni položaj, 60 odstotkov pa jih, kot pozitivno vidi finančno stanje svojega gospodinjstva. Najvišje na lestvici zadovoljstva so sicer Danci, Nizozemci in Švedi, kjer je s svojim življenjem zadovoljnih več kot 95 odstotkov ljudi, na dnu pa Grki in Bolgari, kjer je zadovoljnih le 41 oziroma 46 odstotkov vprašanih. V splošnem so pričakovanja Slovencev za prihodnjih 12 mesecev razmeroma nizka in delež pesimistov znatno presega delež tistih, ki na nacionalni ravni v tem času pričakujejo izboljšanje. Po mnenju večine vprašanih (57 odstotkov), je trenutno najpomembnejša zadeva, s katero se Slovenija sooča, brezposelnost. Na drugo mesto vprašani postavljajo gospodarski položaj v Sloveniji (47 odstotkov), četrtina vprašanih pa, kot najpomembnejšo zadevo navaja javni dolg. a Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 7 ZDRAVSTVO 7 satelit UC Celje? 26. februarja 2015 ""^Jis 19 NMP v Velenju Država pripravlja projekt mreže urgentnih centrov v Sloveniji in s tem reorganizacijo služb nujne medicinske pomoči Milena Krstič - Planine Velenje, 20. februarja - V Sloveniji se pospešeno vzpostavljajo Urgentni centri (UC). Nadomestili bodo sedanje Nujne medicinske pomoči (NMP) v zdravstvenih domovih in bolnikom omogočali (menda) še hitrejšo in učinkovitej- >V Sloveniji se vzpostavlja in gradi deset urgentnih centrov. šo obravnavo v nujnih primerih. V državi jih bo deset, Velenju najbližji bo v Celju. Za vzpostavitev mreže UC je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 30 milijonov evrov, delež Slovenije znaša 5,3 milijona evrov. Rok za vzpostavitev centrov je konec letošnjega leta, z vzpostavitvijo pa se bodo reorganizirale, spremenile ali ukinile dosedanje službe Ko mesto Senzorično vodenje po Velenju navdušilo vse udeležence -Med njimi so bili številni slepi in slabovidni - Mesto smo spoznavali s pomočjo vonja, okusa, tipa ... Bojana Špegel Velenje, 21. februarja - Na svetovni dan turističnih vodnikov 21. februarja se je velenjski Turistično informacijski center pridružil številnim mestom tako doma kot v tujini in pripravili prav posebno lokalno turistično vodenje. Že od lanskega poletja enkrat mesečno pripravljajo tematska vodenja po mestu. V Vili Bianci, kjer se zberemo v soboto dopoldne, izvemo, da so vedno bolje obiskana. In da jih ni malo, ki nikoli ne manjkajo. A tokratno vodenje je bilo drugačno, tudi zato so starostno pestro skupino pričakale kar tri turistične vodnice. Zbralo se nas je okoli 40, kar ni malo. Res pa je, da so bili med nami člani celjskega Društva za slepe in slabovidne, ki so jih tokrat povabili na spoznavanje Velenja. Z razlogom. Februarsko vodenje je bilo namreč pripravljeno tako, da je bilo prilagojeno tudi tistim, ki ne vidijo ali slišijo, imajo gibalne ovire. Glavna turistična vodnica je bila Marija Brložnik, ki nam je, ko smo se še zbirali, povedala: »Našo turistično ponudbo smo tokrat prilagodili tako, da bodo obiskovalci spoznali Velenje s čuti. Zato je današnje vodenje posebno, saj smo se potrudili, da bo zanimivo tudi našim stalnim udeležencem. Velenje bomo spoznali s pomočjo vseh naših čutov, ne samo vida in sluha, kot smo navajeni. Tokrat ga bomo vonjali, Nujne medicinske pomoči (NMP) v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Tudi v Velenju. Kaj bo to prineslo tukajšnjim prebivalcem, kako bodo UC delovali, smo se pozanimali pri direktorju Zdravstvenega doma Velenje Jožetu Zupančiču. Resnici na ljubo tudi sam vseh podrobnosti (še) ne pozna, saj pravilnik o UC še ni sprejet. Zato je tudi sam zgolj ugibal. Organiziranost NMP danes V ZD Velenje je NMP danes organizirana z dvema ekipama, ki delujeta 24 ur na dan. Eno ekipo sestavlja zdravnik z dvema reševalcema v urgentnem vozilu, drugo ekipo pa dva reševalca z urgentnim vozilom. V drugo ekipo v primeru drugega nujnega izhoda vključijo dežurnega zdravnika, ki sicer v rednem delovnem času dela v svoji ambulanti, zunaj rednega delovnega časa (ponoči, Marija Brložnik okušali, tipali.« In res je bilo tako. Že v Vili Bianci smo lahko potipali in povonjali velenjski »kolm« in izvedeli vse o lignitu, velenjskih jezerih. Okušali smo vodo, pa domačo čokolado iz Lucifeija. Kdor je želel, je lahko izkušnjo delil s slepimi in si čez oči prevezal trak. Njihov svet ni lahek, smo ugotavljali. Potem smo se skupaj, počasi, odpravili proti Titovemu trgu, kjer smo ob spomeniku Nestlu Žganku izvedeli veliko o zgodovini mladega mesta in tipali maketo ob njegovem spomeniku. Marija je poskrbela za zanimivo razlago, nostalgijo smo še enkrat začutili ob bombonih »gu- nedelje, prazniki) pa v prostorih dežurne ambulante oziroma nujne medicinske pomoči. Če je potreben še dodatni, nujni, tretji izhod ekipe nujne medicinske pomoči na teren, direktor Jože Zupančič pravi, da imajo za te primere o izhodu sklenjen dogovor s sosednjimi zdravstvenimi domovi, tako kot ga mo- -gu«, ki smo jih oboževali v socialističnih časih. Pot je tekla mimo spomenika rudarju, glavnih stavb ob Titovem trgu, na promenado, kjer smo izvedeli še več o mestu in prenovi mestnega središča. Ob koncu smo kljub mrzlemu vetru, ki nas je bičal vso našo pot, ugotavljali, da je bilo senzorično vodenje po Velenju zanimivo tudi za domačine. Ne le da smo izvedeli marsikaj novega, izkušnja je bila drugačna. Gostje iz Celja so bili navdušeni, saj je večina poznala Velenje le kot rudarsko mesto v njihovi bližini. Sedaj tudi oni rajo imeti vsi zdravstveni domovi. Velenjčani ga imajo s Celjani. »V praksi se še ni zgodilo, da bi angažirali celjsko ekipo, tudi v primeru, ko je bila potrebna tretja ekipa, smo jo zagotovili sami.« Kako bo v prihodnje? Pri tem je še vrsta nejasnosti tudi v strokovnih krogih, saj pravilnik, ki bo urejal to področje, še ni sprejet. Predlog bo v javni razpravi v sredini vedo veliko več o njem, okusili so ga na več načinov. In verjamemo, da se bodo prav zato v mesto še vrnili. Marija Brložnik nam je zaupala, da se pri vodenju po Velenju vedno prilagodijo skupini. »Prilagodimo se njihovim željam, času in sposobnostim. Velenje je vsako leto bolj prijazno tudi invalidom. Veliko je že bilo narejenega, veliko še bo. Res pa je, da po mestu največ vodimo starejše. Tokrat smo prvič po mestu popeljali slabovidne in slepe, kar je bil za nas poseben izziv.« Odlično so se spoprijeli z njim. a marca, sprejet naj bi bil v prvi polovici letošnjega leta. »Vsebine ne poznamo niti v zdravstvenih domovih, neuradno pa naj bi bil za območje našega zdravstvenega doma pristojen UC Celje. Mi bi imeli v njem status satelita oziroma bi bili dislocirana enota tega centra. Enota bi obsegala eno ekipo nujne medicinske pomoči - to bi bil urgentni zdravnik, in še eno ekipo, ki bi jo sestavljala samo dva reševalca, obe ekipi pa bi služili samo intervencijam na terenu.« Tudi nujna stanja v Celje? Danes nujne primere v ZD Velenje obdelajo zdravniki tudi v rednih ambulantah. Za otroke in mladostnike v predšolskem in šolskem dispanzerju čez dan, v nočnem času, ob koncu tedna ter med prazniki pa dežurna služba oziroma NMP. Pe-diatrinje poleg svojih pacientov pregledajo tudi vse druge akutno obolele ali poškodovane otroke in mladostnike iz širše okolice, ki pridejo po pomoč v velenjski Zdravstveni dom, čeprav v Sloveniji uradno ni pediatrične dežurne službe na primarni ravni zdravstvenega varstva. Po novem pa naj bi se tudi skrb za nujne primere, ki danes iščejo pomoč v dežurni ambulanti, prenesla na UC. »Naši zdravniki bi gledali Celje - Na Oddelku za otorino-laringologijo in cervikofacialno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje so kot prvi v državi oblikovali Center za zdravljenje bolezni ščitnice. S tem omogočajo bolnikom s težavami omenjene žleze hitro in kakovostno obravnavo na enem mestu, i torej tudi kirurgijo ščitnice, kar je prav tako nova storitev v bolnišnici. »Bolnikom je prihranjena pot v različne ustanove in stiki z več specialisti. Prednost centra je tudi ta, da lahko pri operiranih neposredno po posegu prepoznamo morebitne poškodbe živcev za grlo in pravočasno ukrepamo. Glede na zaplete nas dosedanji rezultati postavljajo izključno svoje paciente, kar bi bila zanje velika razbremenitev.« Vsi ostali bi morali iskati pomoč v UC Celje. Na triažnem mestu bi jih razvrstili po stopnjah nujnosti in zagotovili, da bi nujni primeri dejansko dobili pomoč takoj, ostali glede na njihovo stopnjo nujnosti,« pravi Zupančič, ki pa še enkrat poudarja, da gre za ugibanje, kajti dejanski status velenjske NMP bo znan šele, ko bo sprejet nov pravilnik. UC Celje naj bi imel organizirano nujno medicinsko pomoč tudi za otroke, prisotnost pediatra pa zagotovljena 24 ur na dan. Angažirana bo najbližja ekipa Nujni klici bi potekali izključno preko številke 112. »Dispečer za naše območje bi bil v dispečerskem centru Maribor. Če bi bil ta preobremenjen, bi klic prevzeli v Ljubljani.« Dispečerski center bi imel pregled nad vsemi urgentnimi ekipami in vozili z dvema reševalcema. Glede na nujni dogodek bi angažiral najbližjo ekipo. S tem bi, kot zagotavljajo na ministrstvu, skrajšali odzivne čase, zagotovili hitrejšo pomoč akutno obolelim ali poškodovanim in dvignili raven nujne medicinske pomoči.« ob bok uspešnim svetovnim centrom,« sta povedala Matjaž Pusto-vrh ter predstojnik omenjenega oddelka Božidar Kroflič. Operacije ščitnice izvajajo od maja 2013, doslej pa so operirali 65 bolnikov. Zaradi objektivnih okoliščin za zdaj operirajo samo benigne strume, pri katerih ultrazvočna preiskava ni kazala, da bi šlo za širjenje za prsnico. Povedala sta še, da je bolnikov z boleznimi ščitnice v celjski regiji vedno več, obolevnost pa je večja pri ženskah kot pri moških. Med operiranimi je bilo 57 žensk in le 8 moških z vozlički na ščitnici. a Tp > »Najbrž bo treba popraviti 9. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da je zdravstveni dom zdravstveni zavod, ki ima med drugim organizirano nujno medicinsko pomoč in zagotavlja tudi reševalno službo, če ta ni organizirana v bolnišnici.« Jože Zupančič: »Dejanski status naše sedanje NMP bomo spoznali šele, ko bo novi pravilnik sprejet.« predstavijo vsi naši čuti Spomenik Nestlu Žganku je narejen tako, da lahko s tipanjem makete mesta o njem veliko izvedo tudi slepi in slabovidni. REKLI so y Med udeleženci sen-zoričnega spoznavanja Velenja je bil tudi močno slaboviden domačin Franc Žerdoner. Povedal nam je: »Vse, kar pomaga slepim in slabovidnim skozi življenje, mi je všeč. Čeprav sem domačin, sem želel spoznati Velenje tudi s tem sprehodom po mestu. Lahko rečem, da je mesto dobro urejeno in prilagojeno slepim in slabovidnim, morda manjkajo le talne oznake za tiste, ki nič ne vidijo. Je pa res, da je mesto zelo odprto, kar je pri gibanju lažje. Vodenje po mestu mi je bilo všeč, je pa res, da je bilo precej zgoščeno. Zagotovo bi se dalo povedati in pokazati še marsikaj, vendar to v dobri uri in pol, kolikor je trajalo naše druženje, ni mogoče.« Center za zdravljenje bolezni ščitnice Matjaž Pustovrh (prvi z leve) in Božidar Kroflič: »Po izkušnjah smo še daleč od starejših kirurgov pri operacijah ščitnice, vendar smo zaradi dobrih rezultatov samozavestni.« Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 8 8 MED VAMI «»^AS 26. februarja 2015 Razvoj zahteva sodelovanje vseh V ospredju dejavnosti Čebelarskega društva Mlinšek Velenje izobraževanje, skrb za podmladek - Čebelnjak ob jezeru in čebelarska pot za zdaj samo ideja - Stropnika zamenjal Glinšek Tatjana Podgoršek Čebelarsko društvo Mlinšek Velenje šteje več kot sedemdeset članov, ki so na nedavnem občnem zboru pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli okvirni letošnji delovni program. Dosedanji predsednik društva Edo Stropnik je v poročilu izpostavil izobraževanje članov, katerega namen je večja učinkovitost čebelarjenja, ozaveščanja čebelarjev o pomenu zdravljenja čebel. Na strokovni ekskurziji so se seznanili s primeri dobre prakse, vključili pa so se tudi v vseslovensko akcijo Tradicionalni slovenski zajtrk. Kljub lanski katastrofalni letini so zbrali 23 kilogramov medu, leta 2013 pa več kot 45 kilogramov. Veliko pozornosti so namenili še skrbi za izobraževanje mladih v vrtcih ter osnovnih šolah. »Čebelarjenje je za marsikoga način življenja, razmišljanja in ima dokaj individualen značaj. Čebelarsko društvo pa za obstoj, delo in razvoj zahteva veliko sodelovanja vseh - Z občnega zbora, na katerem so na nadomestnih volitvah za novega predsednika društva izvolili Mirana Glinška. mlajših in starejših članov,« je menil njegov novi predsednik Miran Glinšek. Ta je še povedal, da je letošnji delovni program društva obsežen, razdeljen je na štiri področja, v njem pa so znova največ pozornosti odmerili skrbi za čebele, usposabljanju, izobraževanju, pridobivanju novih članov, izmenjavi znanja in izkušenj. Organizirali bodo strokovne ekskurzije in izlete. Načrtujejo akcijo Dan odprtih vrat, sodelovanje v vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. »Prizadevali si bomo, da bo društvo ostalo odprto in dostopno za vsakogar, ne samo za tiste, ki imajo določeno raven strokovnega znanja, ampak tudi za tiste, ki v sebi čutijo željo po čebelarjenju in druženju z nami.« Še naprej bodo s pomenom čebel in delom čebelarjev seznanjali otroke v vrtcih in šolah. Že pred časom so razmišljali o postavitvi čebelnjaka ob jezeru in ureditvi čebelarske učne poti. Za zdaj je ostalo le pri ideji. Morda, pravijo člani, bodo letos le lahko storili korak dlje v sodelovanju s tukajšnjo lokalno skupnostjo. Število članov raste Pred 20 leti so v Skornem ustanovili turistično društvo. Bilo je povezano, zagnano, motivirano. In vse odtlej delajo tako. Delajo za kraj, krajevno skupnost, za občino. Za njimi je sedaj še eno uspešno leto delovanja in o vsem tem so poročali na 20. rednem letnem občnem zboru. Poročila so ga podali predsednik društva Matej Skornšek in predsednika obeh sekcij društva (športna sekcija in sekcija MePZ Skorno). Vsa so bila z velikim aplavzom potrjena in pohvaljena pri gostih. Turistično društvo Skorno že vrsto let skrbi za ohranjanje starih navad in šeg (ličkanje koruze, sv. Trije kralji, miklavževanje, kresovanje ...), ureja kraj in obeležja NOB, prireja manjše in večje prireditve (občinska prireditev ob dnevu državnosti, otroški živ žav, prireditev ob dnevu žena .) in tako skrbi za kulturni utrip kraja ter športnega duha članov društva in krajanov. Skrbno sodeluje tudi z drugimi društvi v občini Šoštanj. Tokrat so izvedli še volitve upravnega odbora in obeh sekcij. Predsednik društva še naprej ostaja Matej Skornšek, predsednik športne sekcije društva je postal Srečko Stropnik, mešani pevski zbor društva pa bo vodila Tadeja Skornšek. Zaradi dobrega programa in medsebojnega sodelovanja je TD Skor-no verjetno najštevilnejše društvo v šoštanjski občini. Tudi tokrat so na občnem zboru sprejeli 12 novih članov, tako da jih sedaj štejejo kar 190. Poleg številnih prej omenjenih nalog bo letos za društvo najpomembnejša naloga organizacija prireditve v mesecu maju, s katero bo Turistično društvo Skorno praznovalo 20. obletnico delovanja. In na koncu ne ostane drugega kot pohvale in lepe želje društvu za uspešno delo tudi v prihodnje. a Maša Stropnik Občni zbor Šentvid - Člani Kulturno-športne-ga društva Vulkan so se v soboto, 21. februarja, zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Prišlo jih je kar 63. Po uvodnem pozdravu in opravljenih formalnostih je predsednica društva Marjeta Mazej predlagala, da se KŠD Vulkan preimenuje v Kulturno-športno turistično društvo Vulkan in krajše Društvo Vulkan. Predlog so člani soglasno potrdili. Predsednica je podala tudi poročilo o opravljenih nalogah v preteklem letu. Člane je seznanila še s finančnim poročilom in predstavila načrt dela za letos. Kulturno-špor-tno društvo Vulkan praznuje letos deseto obletnico obstoja in delova- nja. Vodstvo društva se zaveda, da je formula za uspeh med drugim skrita tudi v timskem delu, in to tudi uspešno uresničuje. Predsednica se je ob koncu zahvalila vsem članom društva za tvorno sodelovanje. Poudarila je, da so nekateri krajani bili, drugi pa so danes še posebej zaslužni za delovanje in prepoznavnost društva v kraju in občini. Tem so podelili tudi priznanja. Predsednik KS je tudi pozdravil udeležence zbora in spregovoril o možnostih gradnje doma krajanov. Uradnemu delu občnega zbora je sledilo prijazno druženje. Za razvedrilo so poskrbeli člani ansambla Pvaninski Abuhi. a Društvo Vulkan Delni občni zbor Velenje, 19. februarja - Invalidi odbora invalidov mestne občine Velenje smo se v četrtek zbrali na delnem letnem zboru invalidov, da pregledamo naše delo v preteklem letu. V naš odbor je včlanjenih 1.278 invalidov iz MO Velenje, razen krajevne skupnosti Konovo. Odbor je vključen v medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline, ki ga sestavljajo še odbor invalidov občine Šoštanj, občine Šmartno ob Paki in aktiv invalidov Premogovnika Velenje. V odboru smo celo leto našim invalidom nudili socialno pomoč v obliki obiskov na domu, v bolnicah, domovih za starejše, popeljali smo jih na razna srečanja med odbori in društvi tudi zunaj naše občine. Preko poverjenikov smo jih informirali o delu odbora. Naši člani so se udeležili rehabilitacije v zdraviliščih in na morju, ki sta jih organizirali Medobčinsko društvo invalidov ali Zveza delovnih invalidov Slovenije. Člani so se udeleževali raznih športnih področnih in državnih tekmovanj ter raznih športnih srečanj. V društvenih prostorih je odbor skupaj z medobčinski društvom invalidov organiziral razna predavanja in delavnice ročnih del. Članom, ki se skozi življenje težko prebijajo, smo pomagali tudi s hrano, ki smo jo prejeli od Slovenske banke hrane. Razdeljevali pa smo tudi viške hrane, pripravljene v trgovinah. Člani našega odbora so v preteklem letu opravili več kot 3.200 prostovoljnih ur in tako invalidom pomagali vsaj malo polepšati njihovo že tako težavno življenje. Seveda se pri delu srečujemo tudi z raznimi težavami. Ena od njih je informiranje. Želimo si več informacij o naših aktivnostih preko naše Zveze, in to v obliki biltena. Pri tem se ne smemo izgovarjati na računalniško informiranje, saj od vseh prisotnih na zboru niti 5 % članov informacij o našem delovanju ne bere z računalnika. Zahvaliti se moramo naši občini, ki zelo vzorno skrbi za invalide, vendar je nujno, da pri novih projektih še bolj opozarja projektante, da je potrebno izvedbo opraviti v skladu z zakonom o invalidskih organizacijah. Podžupanja Breda Kolar in Katja Remic Novak, ki sta bili prisotni na seji, sta nam prisluhnili in upam, da bosta naše pobude in želje prenesli občinskim organom, tako da jih bomo s skupnimi močmi še lažje reševali. a Franc Kos Že 14. srečanje starejših krajanov in krvodajalcev Cirkovce - V prostorih podružnične osnovne šole v Cirkovcah sta pred nedavnim tamkajšnja krajevna skupnost (KS) in krajevna organizacija RK pripravili že 14. sre- so krajani kljub posledicam krize še pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. »Tisti, ki jemljejo, običajno niso srečni. Srečni so tisti, ki dajejo,« je menil Sušec. dnice sveta Brigite Verboten so lani obiskali in obdarili 28 starejših krajanov, starih nad 70 let. Zaradi okleščenega letnega proračuna pa je tokrat žal KS prispevala za sre- čanje starejših krajanov, starih več kot 70 let, in krvodajalcev. Prvih je v kraju 28, krvodajalcev pa 12. Ob tej priložnosti je predsednik krajevne organizacije RK Cirkovce Cveto Sušec izrazil zadovoljstvo, ker V prizadevanja pomagati socialno šibkim krajanom, krajanom, ki sami ne morejo skrbeti zase in so osamljeni, mladim družinam brez zaposlitev, se vključuje tudi krajevna skupnost. Po besedah predse- čanje manj kot ostala leta. Tako kot Sušec se je tudi Verbotnova zahvalila vsem, ki sodelujejo pri izvedbi aktivnosti, ter krvodajalcem, ki z darovano krvjo rešujejo življenja. a tp Zborovali brigadirji Velenje, 23. februarja - V Velenju sta v ponedeljek potekali skupščini Zveze brigadirjev Slovenije (ZBS) in Društva brigadirjev Velenje (DBV). Na njih so poudarili naloge, ki jih čakajo letos. Med drugim bo to ureditev statusa ZBS, ki deluje v javnem interesu, ter umestitev vloge in pomena brigadirstva v izobraževalni sistem. Na skupščini DBV so ocenili opravljeno delo v lanskem letu, predsednik Koloman Lainšček pa je podelil priznanja zaslužnim za opravljeno delo v preteklem delu. Priznanje so prejeli: Branka Sovi-nek, Blaž Dukarič, Leon Lainšček, Ferdinand Žerak in Mirko Lorger ter posebno priznanje za sodelovanje Združenju borcev za vrednote NOB Velenje, ki ga je prevzela Marjana Koren. Dvema članoma so dodelili naziv častni član, in sicer dolgoletnima brigadirjema Mariji Hostnik in Milanu Lukmanu. a A. C. a Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 11 19. februarja 2015 "«WAS MED VAMI 9 Neiztrohnjeno srce. To je bistvo kulture! Je bistvo kulture, ki smo ga v soboto, 7. februarja, kljub slabi vremenski napovedi in močnim vplivom drugih kultur (virusnih in ba-cilnih) v Domu kulture Velenje z več vidikov osvetlili pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja. Podali smo se na pot razmišljanja o tem, kaj sploh pomeni kultura, kaj je tista energija, ki jo žene, in kako jo doživljamo, občutimo in živimo. Skozi vse pore tega razmišljanja je pronicala in bila z nami pesem slovenskih poetov, ki so jo uglasbili slovenski skladatelji. Saj veste: »Kdor poje, slabo ne misli«. In to iskreno menimo tudi pevci MePZ Gorenje, ki si za dober zgled postavljamo dr. •ZUG rz, m < -i , & - i .feVi., 9 .1» "r ifrhbfe^: J A 1 -m ' I h i muBE j: . Franceta Prešerna, očeta slovenske visoke poezije, ki je Slovenijo postavil na zemljevid visoke pisane besede. Postavil nas je tja, kamor sodimo. A vzor nam ni le zaradi pesmi, ki nas bodrijo, krepijo, navdihujejo z narodnim ponosom in veselijo našega duha. Nanj smo ponosni tudi zato, ker je bil prešerna oseba, ki je s svojo širino vplivala na mnoge in mnogokaj. Saj poskušamo takšni biti tudi mi sami, ko z našo pesmijo med vas prinašamo srečo, veselje, iskrive nasmehe, a tudi razmišljanja, kaj je tisto, kar v življenju res šteje. A le pogled na svet, ki ga do sedaj nismo poznali, lahko razširi naše zavedanje o sebi in drugih. Tako se v začetku junija odpravljamo na Češko, da poglobimo naše vrednote, spletemo nova prijateljstva in po-nesemo prelepo slovensko pesem in besedo v svet, ki jo vse premalo pozna. Se najdeš v zgoraj napisanem? Pridruži se nam! Vsak ponedeljek zvečer v glasbeni šoli Velenje. Za tiste, ki se vam je porodila ideja: Neiztrohnjeno srce ... aaaaaa Nina Pušlar. Ne ne, Neiztrohnjeno srce - France Prešeren. a Vaš MePZ Gorenje Literarni uspeh mladih piscev Učenci sedmih razredov OŠ Gustava Šiliha Velenje smo se odzvali na razpis Centra srednjih šol Šentjur in poslali svoje literarne prispevke. V četrtek, 12. februarja, smo bili povabljeni na javno razglasitev rezultatov literarnega in ustvarjalnega natečaja. Literarnega dela natečaja se je udeležilo 9 učencev naše šole, pisali pa smo na temo Torta presenečenja. Učenci šole v Šentjurju so nam pripravili prijeten kulturni program. Nato pa je direktor razglasil zmagovalce. Podelili so tri nagrade za ustvarjalne prispevke in nagrade za literarne prispevke. Na literarnem področju so bili zmagovalci kar štirje učenci, med njimi tudi dve učenki naše šole, in sicer Tita Pirec ter Klara Lipovšek. Razen priznanja sta do- bili tudi praktično nagrado: njihove dobrote, ki so jih dijaki njihove šole sami pripravili v svojem šolskem programu, ter darilni bon za njihove slaščičarske ali pekovske izdelke. Da pa je bil dan še lepši, so nam pripravili pogostitev, na kateri ni manjkalo dobrot iz njihove kuhinje. Ogledali smo si še ustvarjalne izdelke, ki so bili poslani na razpis. Nato pa smo se odpravili proti Velenju. Iskrene čestitke vsem udeležencem natečaja, še posebej pa nagrajenkama. Želimo jima še veliko literarnih uspehov. a OŠ Gustava Šiliha Velenje *f BISERI maturantskega plesa Zaplesalo bo 336 maturantov in maturantk V Akciji Biseri maturantskega plesa 2015 bomo oba večera izbirali letošnje finaliste Že četrto leto zapored bomo ob koncu tega tedna, ko bosta tako jutri kot v soboto v velenjski Rdeči dvorani maturantska plesa dijakov in dijakinj zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje, izbirali Bisere maturantskega plesa. Skupaj jo pripravljamo Naš čas, ŠCV in modni kreatorki Jelena Stevančevic in Petra Meh. Jutri bodo četvorko, družabne, standardne in latinskoameriške plese, zaplesali dijaki strokovnih in poklicnih šol ŠCV, v soboto pa gimnazijci. Ker je prvih več, bo jutri v Rdeči dvorani kar okoli 1400 obiskovalcev, v soboto pa okoli 900. Za glasbo bo na obeh večerih skrbela skupina Night Jump, gostinski del pa so zaupali podjetju Gorenje Gostinstvo. Finalisti objavljeni že čez teden dni Kot vedno doslej bo štiričlanska komisija pred fotografski objektiv povabila tiste, ki se nam boste zdeli najbolj zanimivi, izvirni, tudi usklajeni. Do sedaj se je vedno izkazalo, da večina tistih, ki nas je prepričala, za ples, ki ga nihče ne pozabi, ni odštela premoženja. Ideje in pogum še vedno štejeta. Komisija je že nestrpna, saj nas prav zanima, kdo nas bo presenetil letos. Bodo tokrat spet izstopali fantje kot pred dvema letoma, bodo dekleta bolj prepričljiva? Odgovor boste dobili že v prihodnji številki Našega časa, 5. marca, ko bomo poleg 18 finalistov objavili tudi prvi kupon, s katerim boste lahko glasovali za vaš biser. Prepričani smo, da bodo prav vsi maturanti in maturantke usklajenost v več mesecih naučenih plesnih korakov dopolnili s svečano podobo. Takšno, kot je všeč njim. In takšno, da se bodo sami dobro počutili. In da bodo všeč svojim najbližjim, ki jih bodo tudi najbolj opazili. Tiste, ki jih bomo opazili mi, bomo povabili pred objektiv fotografa Bekima Lutollija, potem pa bo komisija, ki jo poleg modnih kreatork Jelene Stevančevic in Petre Meh ter vizažistke Mirele Muminovic sestavlja še novinarka Našega časa Bojana Špegel, med izbranimi in fotografiranimi izbrala 18 finalistov. Po prvem krogu glasovanja, ki bo tudi letos teklo izključno s kuponi, objavljenimi v Našem času, bomo 12. marca objavili 9 maturantov in maturantk, ki bodo najbolj všeč našim bralcem. Zadnji glasovalni kupon bomo objavili 19. marca, že teden dni kasneje, v četrtek, 26. marca, pa bomo v vili Bianci razglasili rezultate. Tudi letos bomo razglasili bisera (2) med dekleti in fanti, svoj, strokovni, pa bosta izbrali tudi modni kreatorki. Mnenja in odmevi »Bog tiči v denarju« Pravi Iztok Šmajs Muni, ko ob vseh priznanjih, ki jih je deležen v tujini, še vedno išče sponzorje (beri mecene) za predstavitve svojih del v prestižnih svetovnih galerijah. V Firencah v palači ''Casa di Dante'' bodo 1. marca podelili nagrade in priznanja Sandro Botticelli nekaterim modernim vrhunskim slikarjem kot priznanje za njihovo umetniško ustvarjanje. Med nagrajenci je tudi Velenjčan Iztok Šmajs Muni, ki je sicer v Italiji prejel že več priznanj za svoje delo. Kot pravi, se podelitve najbrž ne bo udeležil, saj mu zdravje in finančne možnosti tega trenutno ne dopuščajo. Prav denar je ovira tudi za pred- stavitev njegovih del v galeriji Amsterdam Whitney v New Yorku. Iskanje ustreznih sponzorjev mu je namreč vse manj prijazno, v sedanji krizi pa se zaveda, da je umetnost porinjena ob rob, pa čeprav z njo promovira tudi državo in mesto, v katerem živi. Muni prav te dni pričakuje odgovor, ali so njegova dela morda sprejeta na pekinški bienale, kjer je uspešno sodeloval že leta 2008, upa pa tudi, da ga bo dr. Francesco Saverio Russo ponovno uvrstil med pomembna imena modernega slikarstva v reviji Affetto arte, kjer se je sicer znašel že trikrat. Če mu bo nekako le uspelo zagotoviti dovolj denarja, pa načrtuje, da se bo s svojimi deli udeležil jesenske predstavitve umetnikov v Londonu. Spoštovani! V zadnjem obdobju so se pojavile govorice o neracionalni rabi finančnih sredstev družbe TEŠ v času mojega mandata, saj naj bi predsednik Sindikata dejavnosti energetike (SDE) Branko Sevčnikar dobival plačo iz družbe TEŠ. Branko Sevčnikar je bil pred nastopom funkcije predsednika SDE zaposlen v TEŠ, in sicer na delovnem mestu stikalec. Informacije, da je to delovno mesto vezano na obratovanje danes že zaustavljenega bloka 3, so zavajajoče in kažejo na nepoznavanje tehnoloških in organizacijskih procesov v družbi TEŠ. To delovno mesto je namreč neposredno vezano na vse obratujoče bloke, danes blokov 4, 5 in 6. Trajna zaustavitev bloka 3 ni in ne more biti nikakršen razlog, da tega delovnega mesta ne bi bilo več. Z nastopom funkcije predsednika SDE je na podlagi določil Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije Branko Sevčnikar pričel profesionalno opravljati svojo funkcijo, pri čemer mu je pripadala višina plače, dogovorjena s posebnim dogovorom o načinu izračuna plač za čas opravljanja funkcije, na katerega pa TEŠ nima nikakršnega vpliva. Ta dogovor je bil namreč sprejet leta 2000 med takratnim Državnim sekretarjem za Energetiko in takratnim predsednikom SDE. Kljub profesionalnemu opravljanju funkcije SDE se je bil Branko Sevčnikar dolžan vsako jutro javiti v TEŠ in tudi drugače je moral biti na razpolago družbi. Menim, da je tovrstno medijsko manipuliranje odvra- čanje pozornosti od realnih problemov družbe TEŠ in celotne skupine HSE, kjer pa se lahko finančne posledice kažejo v zelo negativni obliki. Za stabilizacijo razmer bo nujno potreben konsenz med vodstvi posameznih družb in predstavniki sindikatov. S tovrstnim medijskim obračunavanjem imam kar nekaj izkušenj in te mi dokazujejo, da se težave tako ne rešujejo, temveč se kopičijo. Vedno sem deloval v korist družbe in ne posameznika, in sicer tako, da sem spoštoval sprejete predpise in dogovore. a Peter Dermol Sto v enem stanovanju? V tem časopisu je bil dne 19. 2. 2015 objavljen pogovor novinarke z načelnikom Upravne enote Velenje. Ko sem prebral, da je v nekaterih stanovanjih prijavljenih tudi sto oseb, mi je prišla na misel primerjava z Gogo-ljevimi Mrtvimi dušami. Razlika je v tem, da v romanu goljuf prekupčuje z imeni mrtvih ljudi, v velenjski zgodbi pa bi naj bili vsi udeleženci živi. Morda pa zadeva le ni tako enostavna? Zelo dvomim, da uslužbenci, ki so te prijave bivališč realizirali, ne bi vedeli, da se sto normalnih ljudi ne more gnesti v enem stanovanju. Kaj pa, če imajo ti prijavitelji nekakšne ezoterične sposobnosti, da se lahko po potrebi demateiializirajo? Takšnih pa je možno naseliti v zelo majhen prostor neskončno mnogo. To naj služi le kot namig pristojnim organom, ki menda zadevo že preiskujejo. a Franc Planinc Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 10 IG PRIREDITVE »»WAS 26. februarja 2015 KNJIŽNI kotiček ŠVIGELJ- MERAT, Brina: Slovenski obraz od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Slovenska avtorica, živeča v Franciji, znana pod imenom Brina Svit, je konec lanskega leta zopet obogatila svoj literarni opus z novim romanom Slovenski obraz. Pisati ga je začela že pred nekaj leti, ko jo je znameniti argentinski ples zvabil v svojo domovino. Ko je prispela v Argentino, je po naključju sedla v taksi, ki ga je vozil radi, vam le ta besedila ponujajo odličen prvi zven. Branje je čudežno popotovanje. Verjamem, da boste tudi vi, ko boste knjigo odložili, vzkliknili: »Kakšna dobra knjiga!« PAVLIČ, Emilija: Mamica, nauči me kuhati ml - Mladina / 641 - Priprava jedi Če želite otroke popeljati v svet zdrave kuhinje, je knjiga Emilije Pavlič ravno pravšnja pomoč. Avtorica z njo tudi nas odrasle opozarja, kako zdravo je živeti z živo hrano, ki raste okrog nas. V knjigi se preko kuharskih receptov sprehajamo skozi letne čase. Recepti so razvrščeni po mesecih in le ti nas spomnijo, katera sveža zelenjava nas lahko čaka na domačem vrtu ali na kmečki tržnici, da jo uporabimo pri pripravi dnevnih obrokov. Tako za februar avtorica pravi, da bomo do pusta še jedli malo mesa, potem pa se je dobro postiti. Vsaj nekaj časa. Meso naj zamenjamo z lečo, fižolom ali čičeriko: v solati, enolončnicah, juhah ali polpetih. Zimski radič, kislo argentinski Slovenec. Svet argentinskih Slovencev jo je vedno bolj začel zanimati in rezultat tega je ta roman. Najprej ga je napisala v francoščini, kot že nekatera prejšnja dela in šele nato v slovenščini. V francoski različici je morala določene stvari razložiti Francozom, npr. kdo so domobranci, kdo so partizani ..., kar v slovenskem romanu ni bilo potrebno. Lepo je spregovoril o romanu in pisateljičinem delu na predstavitvi knjige tudi Andrej Rot: »... Ona govori o človeški zgodbi izpred 70 let, ampak vsi nosimo posledice te zgodbe. Jih nosimo in jih bomo še nosili.« Brina Svit je zgodbo Andreja Rota prihranila za konec zbranih popisanih življenj, katere so si vse na nek način tako podobne in hkrati tako različne. Zgodbam dodajo težo še avtoričine fotografije glavnih »junakov«. Romanu da poseben čar še ena zgodba, ki jo Brina mojstrsko vplete k ostalim zgodbam. To je zgodba o poljskem pisatelju Witoldu Gom-browiczu, ki se prav tako znajde na drugi strani sveta, v Argentini. Toda njegova usoda je nasprotna od slovenskih. Slovenci so bili pripravljeni narediti vse, da bi v tujem svetu obdržali svojo identiteto, on pa vse, da bi svojo identiteto izgubil in postal samo pisatelj. KAKŠNA dobra knjiga ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Knjiga je lahko tudi najboljša prijateljica. Če iščemo kakšen nasvet, informacijo, se želimo družiti in zabavati, jo samo vzamemo s knjižne police, doma ali v knjižnici in dan nam postane še bogatejši. Slikanica, Kakšna dobra knjiga, prinaša več različnih zgodb, pesmi, ugank priljubljenih slovenskih avtorjev. Zgodbe, uganke, pesmi so obogatene z ilustracijami, ki besedilom dodajajo še svojo zgodbo. Večina besedil in ilustracij je izbranih iz revij Ciciban in Cicido, ki izhajajo enkrat mesečno za naše najmlajše poslušalce in bralce. Izbrala in uredila jih je Barbara Hanuš, dolgoletna sodelavka obeh revij. Posebnost slikanice je tudi v tem, da je dvojezična. Dvojezična besedila pomenijo tudi most med kulturami. Tako boste besedila lahko brali v slovenskem in srbskem jeziku. Če slovenščine ali srbščine še ne poznate najbolje, pa bi jo zelje, lešniki, orehi so zdrava, pa včasih po krivici zapostavljena februarska hrana. Vsakemu receptu je dodan kakšen poučen nasvet. Ali ste že pripravili krompirjevo polento? Če še ne in ste za kuharski izziv, poiščite recept v knjigi in jo pripravite skupaj z vašim otrokom. Verjamem, da boste uživali, tako v pripravi, kot pri obroku. Pa dober tek! UVODIČ-VRANIČ, Ljubica: Pustolovščina osebne preobrazbe od - Odrasli / 159.9 - Psihologija Avtorica Ljubica Uvodic-Vranic nas s to knjigo popelje na razburljivo potovanje in raziskovanje naše osebnosti. V knjigi bomo našli spoznanja, ki nam pomagajo razumeti duševno zdravje. Duševno zdravje ponazori s štiriperesno deteljico, simbolom sreče. Vsak listič zapolnjuje en pojem. Prvi označuje negovanje samozavesti, drugi čustveno polnjenje, tretji opredeli meje v medosebnih odnosih in njihovo ohranjanje, četrti pa predstavlja človekovo dejavno življenje. Naša morda najpomembnejša naloga je negovanje samozavesti. Samozavest je prepričanje, da bomo s svojim ravnanjem dosegli želene rezultate oziroma če želenega rezultata ne bomo dosegli, da zmoremo prenesti negativne posledice. Lističi deteljice so med sabo povezani in si tudi pomagajo. Ko delujemo na enem področju, posredno delujemo tudi na drugih. Če negujemo samozavest, smo zaradi tega laže dejavni in se tudi laže čustveno polnimo. Odličen priročnik za vse odrasle, ki želimo rasti. a AK V nedeljo nadomestna predstava Velenje, 1. marca - V okviru abonmaja ljubiteljskih gledališč so to nedeljo poskrbeli za zamenjavo zaradi bolezni odpovedane predstave Gospa po-slančeva. V goste so povabili Cuker teater iz Portoroža, ki bo ob 17. uri na odru male dvorane kulturnega doma zaigral Slike po dolini Šentflorjanski. Igra je nastala po predlogi Ivana Cankarja. Zgodba govori o človeku, ki si zaželi imeti, kar imajo drugi. Da bi to dosegel, sklene pogodbo s hudičem. Ne ve, ali je v njem ali pri njem. Človek dobro pozna ljudsko dušo, zato ve, da bo z lažjo dosegel vse, kar z resnico ne bi mogel. a bš Dve poslastici za konec meseca kulture Argentinska folklorna skupina in Pihalni orkester Akademije na odru doma kulture Velenje Velenje, 26. februarja - Festival Velenje ob izteku kulturno bogatega februarja za občinstvo pripravlja še dve poslastici. Nocoj prihaja iz Argentine v goste folklorna skupina Maribor, na odru pa se jim bo pridružila še domača skupina Šaleškega folklornega društva Koleda. Dan zatem bo nastopil Pihalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana, ki ga bo vodil nizozemski dirigent Jan Cober, po- VELENJE Četrtek, 26. februar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvo. Folklorni nastop Folklorne skupine »Maribor« iz Argentine 19.19 Knjižnica Velenje Pogovor z dr. Vojkom Strahovnikom 20.30 Max klub Boštjan Simon & VELKRO (Max Klub jazz festival - 3. koncert) Petek, 27. februar 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Turna smuka Komna 19.30 Kavarna Lucifer in Wine bar Angel Glasbeni večer z Manco Dremel in Zalo Irgolič 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana 20.00 Havana bar Cuba libre party 20.00 Drsališče Velenje Curlig 21.00 eMCe plac Klubski večer Karaoke Sobota, 28. februar 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00 Dvorana Centra Nova Gledališka delavnica Na odru CITY CENTER Celje • Četrtek, 26.2., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 27.2., 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 1.3., 11.00 Pravljične urice • Do 3. 3., Vse najboljša pomlad v Citycentru. Pomlad po potrkala na vrata in sprehajali se boste ob bujno cvetoči preprogi. • Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 28.2. n 1.3. na Celjski koči. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki slušalci pa bodo lahko uživali ob solističnih delih Erika Kranjca na marimbi. Folklora je v Šaleški dolini močno zasidrana že od nekdaj. Šaleško folklorno društvo Koleda ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in velik ugled. Izročilo slovenske folklore se je ohranilo tudi v deželah, kamor so se po vojni preselili številni Slovenci - in ena takšnih držav je Argentina. Folklorna skupi- na iz Argentine si je nadela ime po mestu Maribor, saj je večina plesalcev potomcev štajerskih priseljencev v Argentino. V preteklem letu so zaznamovali 20-letnico delovanja. Skupina aktivno nastopa po vsej Argentini, kjer predstavlja predvsem slovenske ljudske plese kot tudi argentinsko folklorno izročilo. Na gostovanju v Sloveniji in Velenju se bodo predstavili z gorenjskimi in štajerskimi plesi ter argentinsko folkloro, v katero sodijo plesi chacarera, gato in escondido. Skupina pod vodstvom Ane Senovršnik šteje 12 plesalcev, ki na svojih nastopih po svetu vedno s ponosom predstavljajo domovi- kdaj • kje • kaj govorimo 9.00 Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 Drsališče Velenje Turnir v hokeju na ledu / Igra na velike gole 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Pariz 10.00 Garderoba Kolede, Prešernova 9 a Dan odprtih vrat Kolede 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Predstava za otroke Tri kepice prometa 21.00 eMCe plac Klubski večer FIFA: športna stavnica Nedelja, 1. marec 9.00 Drsališče Velenje Turnir v hokeju na ledu / Igra na velike gole 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Slike po dolini Šentflorjanski Ponedeljek, 2. marec 8.30 Ljudska univerza Velenje Priprave na izpit Znanje slovenščine na osnovni ravni 12.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplačne možnosti pridobitve mednarodnega certifikata s področja gostinstva 12.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev orodja ProfilPASS 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Mojca Velenje Predavanje Elen Uršič na temo Opolnomočimo mladostnika na poti v samostojnost 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic v srbskem jeziku 19.30 Glasbena šola Velenje, učilnica P9 Otvoritveni koncert na novih vadbenih orglah 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: slovenska komedija Avtošola Torek, 3. marec 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 19.00 Glasbena šola Velenje Večer tretjega letnika umetniške gimnazije, razstava in koncert 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Mars in razvoj civilizacije na Zemlji Sreda, 4. marec 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Hrvaško Zagorje 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Draga Smiljaniča Recepti iz domače lekarne 19.30 Dom kulture Velenje Drama PGD Kranj in Gledališča Ptuj Mrtvec pride po ljubico (Beli abonma in izven) ŠOŠTANJ Četrtek, 26. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ustvarjalnica 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom Sobota, 28. februar 10.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Janče Energetika (kadeti U17) 18.00 Ravne - spomenik v Osreških pečeh Občni zbor KUD Ravne 19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Helios Suns) Ponedeljek, 2. marec 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski Bridge turnir Torek, 3. marec 17.00 Vila Mayer Ustvarjalnica za mlade in velike Sreda, 4. marec 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predavanje - Živa voda, kaj je to? KINO spored no svojih staršev ali starih staršev, ki jo tudi čutijo kot svojo. Jutri pa v Velenje prihaja Pihalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, ki šteje približno 75 študentov Oddelka za pihala, trobila in tolkala. Orkestrov repertoar zajema širok spekter iz standardne klasične ter jazzovske literature, mladi glasbeniki pa še posebno pozornost posvečajo slovenskim skladbam za to zasedbo. Festival Velenje v mesecu kulture obiskovalce na oba dogodka vabi brezplačno, vstopnice pa je potrebno pred dogodkoma prevzeti na blagajni Festivala Velenje. ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 26. februar 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates Nedelja, 1. marec 16:30 Hiša mladih Spremenimo svoj vsakdan, razgibajmo življenje in odvrzimo odvečne kilograme!- Uvodni sestanek 19:30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Veseloigra s štirimi prizori; Micki je treba moža Ponedeljek, 2. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skup.) 18:00 Hiša mladih - sejna soba Lista za napredek občine 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba Torek, 3. marec 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga 18.00 Dvorana Marof Tečaj družabnih plesov Sreda, 4. marec 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin 19.00 Dvorana Marof Zvočna kopel z gongi Lunine mene 5* marca, ob 19:05, polna luna - ščip v mali in veliki dvorani Hotela Paka FANTOVSKA LETA Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut Režija: Richard Linklater Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, Lijah Smith idr. Petek, 27. 2., ob 20.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2 3D How to Train Your Dragon 2 Animirana družinska pustolovščina -sinhroniziran v slovenščino, 105 minut Režija: Dean DeBlois Slovenski glasovi: Primož Forte,Urška Hlebec, Dani Bavec, Katja Ajster, Gojmir Lešnjak idr. Petek, 27. 2., ob 18.00 BACEK JON FILM Shaun the Sheep (VB, Francija) Animirana pustolovščina za najmlajše brez dialogov, 85 minut Režija: Mark Burton, Richard Goleszowski Nedelja, 1. 3., ob 16.00 - otroška matineja LEVIATAN Leviathan (Rusija) Drama, 141 minut Režija: Andrej Zvjagincev Igrajo: Aleksej Serebrijakov, Elena Ljadova, Vladimir Vdovičenkov, Roman Madjanov, Ana Ukolova idr. Petek, 27. 2., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 28. 2., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 1. B., ob 19.00 - mala dvor. EX MACHINA ANNIE Annie (ZDA) Družinska komedija, muzikal, 118 minut Režija: Will Gluck Igrajo: Quvenzhane Wallis, Cameron Diaz, Jamie Foxx idr. Sobota, 28. 2., ob 18.00 Nedelja, 1. 3., ob 18.00 IGRA IMITACIJE The Imitation Game (VB, ZDA) Biografska drama, triler, 114 minuti Režija: Don Hall, Chris Williams Igrajo: Keira Knightley, Benedict Cumber-batch, Matthew Goode, Charles Dance, Mark Strong, Rory Kinnear idr. Nedelja, 1. 3., ob 20.15 Ex_Machina (ZDA, VB) ZF triler, 108 minut Režija: Alex Garland Igrajo: Oscaar Isaac, Domhnall Gleeson, Alicia Vikander, Chelsea Li, Corey Johnson, Evie Wray idr. Sobota, 28. 2., ob 20.15 Ponedeljek, 2.3., ob 18.00 AVTOŠOLA (Slovenija) Komedija, kriminalka, 79 minut Režija: Janez Burger Igrajo: Maruša Majer, Gregor Čušin, Vesna Pernarčič, Ivo Ban, Matjaž Tribušon, Vlado Novak, Gregor Zorc idr. Ponedeljek, 2. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 11 26. februarja 2015 ""^Jis REPORTAŽI 11 Odprt za novosti in drugačnost Jure Pukl z glasbenimi prijatelji navdušil v velenjskem Maxu - Nagrada Prešernovega sklada mu godi - Leto polno dela in izzivov Bojana Špegel Velenje, 12. februarja - Prejšnji četrtek se je v domače mesto vrnil po nekaj mesecih. Trenutno je namreč letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, saksofonist in skladatelj Jure Pukl, na že prej načrtovani evropski turneji. V okviru te je nastopil tudi na letošnjem Max Jazz Club Festivalu, ki ga Jure programsko vodi zadnjih nekaj let. Tokrat se je na odru predstavil z odličnimi glasbeniki iz Nemčije, ZDA in Velike Britanije, zasedbo pa so poimenovali NEO Gravity. Poln Max je bil navdušen, saj smo bili deležni pravega glasbenega razvajanja, med poslušalci pa je bilo tokrat res veliko mladih. In tudi župan Bojan Kontič, ki je Jureta že povabil na kosilo. Kdaj si ga bosta privoščila, pa je težko reči. Jure bo namreč letos zelo zaseden. Ko pride domov, si po navadi zaželi krvavic. Tokrat ni bilo časa niti zanje. Ko pride naslednjič, bo morda dobil skledo regrata, ki ga vedno spomni na dom. Doma je po koncertu le prespal, saj so fantje že naslednje jutro krenili na pot proti Nemčiji. V dneh po prejemu visoke državne nagrade Jureta kličejo z vseh strani. A je vesel vsake pozornosti, čestitke, vprašanja, prav nič mu ni pretežko. »Da dobim Prešernovo nagrado, sem izvedel 10. decembra lani, ko sem se ravno vračal s turneje po Japonski. Ko smo pristali v New Yorku, sem odprl elektronsko pošto in prebral veselo novico. Občutek je bil dober. Ker pa so me prosili, da novico obdržim zase, sem jo.« Razkrili so jo mediji dan pred kulturnim praznikom. Isti večer so mu nagrado podelili na državni slovesnosti, kjer je Jure tudi nastopal. »Ta sobota je bila zame kaotična. Zjutraj sem pristal na graškem letališču po tem, ko smo prejšnjo noč igrali v Mun-chnu. Turnejo smo imeli namreč že postavljeno, preden sem izvedel za nagrado. Ustvarjalci državne slovesnosti so me vprašali, če bi zaigral na njej solo. Ne igram rad sam, saj saksofon ni harmonski in- strument, zato sem predlagal, da grem na oder s skupino NEO Gravity. Občutek je bil dober, čeprav sem bil precej utrujen. Le dve noči prej sem se vrnil iz New Yorka, noč pred podelitvijo tudi zaradi časovne razlike nisem mogel spati. Zato sem se na trenutke počutil kot v transu. Še dobro, da je make-up deloval,« doda med smehom vedno dobrovoljni Jure. so za našo deželo nekateri slišali prvič prav zaradi mojega kon- Vse bolj prepoznaven V obrazložitvi nagrade so poudarili, da je ne le zgled mladim slovenskim glasbenikom, ampak tudi ambasador slovenske kulture v svetu. To občuti tudi sam. »Skozi leta delova- V velenjskem Maxu je Jure Pukl z zasedbo NEOGravity navdušil številno občinstvo, ki fantov kar ni hotela spustiti iz odra. Dan prej so nastopili v Padovi, dan kasneje že v Nemčiji. nja na svetovni glasbeni sceni sem opazil, da me prepoznajo. Ko se vračam na turneje po različnih državah, vedo, kdo sem in da sem iz Slovenije. Ko sem bil pred kratkim na turneji po Čilu, je povsod pisalo »e Slovenia«, tudi na Japonskem certa,« pripoveduje. Jure po svetu potuje in nastopa že dolgo. Po tem, ko je v velenjski glasbeni šoli končal osnovno izobraževanje -najprej je igral klarinet, šele potem saksofon, je namreč prav zaradi glasbe od doma odšel pri 16 letih. »Takrat sem začel aktivno vaditi saksofon, v Mariboru pa so takrat že imeli srednješolski glasbeni program, zato sem se iz velenjske gimnazije prešolaltja. Z 18 leti sem šel na Dunaj, kjer sem študiral klasični saksofon.« Diplomo je nadgradil še z magisterijem, vmes pa se je že veliko ukvarjal z jazzom. Pa ni bila kriva le jazz klinika, ki jo je v Max clubu izjvajal legendarni Boško Petrovič, ki ga je kar kmalu povabil, da je zaigral z njim. »Začelo seje že s skupino Funk You, ki je prav tako povezana z Max clubom. Potem sva z Borisom Holeškom še bolj aktivno začela z jazzom,« se spominja Jure. Danes nastopa na koncertnih odrih z največjimi zvezdniki jazzovske glasbe, kritiki pravijo, da je »vzhajajoča zvezda nove kreativne generacije, ki glasbo energično pelje v drugo stoletje.« To počne tudi z ustvaija-njem lastne glasbe in ne le preigra-vanjem. Kadar ni na turneji, veliko vadi. Tudi po sedem ur dnevno. Za New York, kjer živi zadnja tri leta, pravijo, da je svet v malem. Tako ga doživlja tudi sam. »Ljudje delajo to mesto zelo specialno. V njem se ne počutiš kot tujec, redko se pogovarjamo, od kod je kdo. Kar se tiče jazz glasbe, pa je to zagotovo mesto, v katerem živi največ vrhunskih glasbenikov, saj je to svetovni center te glasbe.« Tudi zato se je preselil tja, ker mu odpira nova vrata. Januarja letos je izdal svoj novi, že sedmi album, in to pri priznani založbi Fresh Sound New Talent iz Barcelone, ki je ena vodilnih za jazzovsko glasbo v svetu. »Plačali so celo vse stroške snemanja, kar je danes redkost. Direktor je moje delo spremljal že nekaj let, sedaj je presodil, da glasbo res soustvarjam z najboljšimi,« pravi Jure, ki sicer trenutno igra z vsaj 10 različnimi zasedbami. Pri ustvarjanju glasbe je zelo odprt tudi za druge zvrsti, kar dokazuje tudi z dosedanjimi sodelovanji z rock, hip-hop in elektronskimi zasedbami. »Vedno sem pripravljen na kaj novega, na kaj drugačnega,« pravi. Po končani evropski turneji ga čaka snemanje dveh plošč v Berlinu, kjer bo nastopil kot gost, potem se vrne čez lužo. Poleti bo veliko v Evropi, saj bo predaval na glasbenih delavnicah v Marezigah, Pragi in Avstriji. Vsekakor pa bo del poletja preživel v Nerezinah, kjer družina Pukl do-pustuje že od nekdaj. Nove zgodbe Lončarskega centra Topolšica Navdušujoče delavnice za pedagoge in vzgojitelje - V programu javnih del zaposlujejo tri osebe - Skupaj snujejo kreativno prihodnost Milena Krstič - Planine Topolšica, 13. februarja - »Največje priznanje projektu je izrekla učiteljica, ki poučuje že več kot trideset let. Doslej še ni bila na delavnici ali izobraževanju, kjer bi dobila toliko uporabnega znanja, da bi ga lahko že naslednji dan uporabila pri pouku. Četudi je to izjavila, da kreativnega dela z njo. Prejšnji teden so predstavitvene delavnice pripravili za likovne pedagoge in vzgojitelje. »Pokazati smo jim želeli, kaj lahko ponudimo kot keramiki, lončarji, da jim bo v pomoč pri njihovem delu.« Presenetila jih je številnost. Odziv je bil izjemen. Blizu osemdeset šolnikov in vzgojiteljev iz vse Slovenije je prišlo Razmišljajo o uvedbi lončarskega abonmaja Stari gasilski dom v Topolšici že gosti Lončarski center Topolšica. V njem bo Zavod za razvoj in promocijo lončarstva odprl majhno trgovinico z vsem potrebnimi materiali za delo z glino. »Ljudem bomo pomagali izdelek tudi narediti, lahko bodo uporabljali lončarski »fi-tnes«, tukaj ustvarjali,« so polni zamisli. Ena od idej, ki jo razvijajo, je lončarski abonma, sklop lončarskih delavnic, ki bi se na določene dneve dogajale vse leto. Udeležencem bi poleg materialov, pomoči pri ustvarjanju omogočili, da izdelke tudi »spečejo«, jih dokončajo. bi nas razveselila, nam je s tem dala potrditev tistega, za čimer se tako ženemo,« je v prostorih novo zasnovanega Lončarskega centra Topolši-ca, Zavoda za razvoj in promocijo lončarstva, dejal Igor Bahor. Za najem prostorov v Starem gasilskem domu so pred kratkim podaljšali pogodbo. Prostor jim ponuja možnosti in priložnosti, da svoje delo približajo ljudem in jim pomagajo pri razvoju njihovih aktivnosti pri oblikovanju gline in Ekipa, ki ji idej zlepa ne zmanjka. »Spet je uspelo,« so bili navdušeni nad potekom delavnice za učitelje in vzgojitelje. v Topolšico z Jesenic, iz Nove Gorice, Novega mesta, Murske Sobote ... In zadovoljnih odšlo. V dveh dneh so s štirimi mentorji izvedli osem delavnic. »Dobro je bilo. Neverjetno dobro,« je bil srečen Bahor. »Vsebina delavnic je bila različna, rdeča nit pa tehnika vtisovanja in vtiskovanja, ki jo lahko uporabljajo tudi v medpredmetnih povezavah, denimo z zgodovino. Poleg dekorativnih tehnik so udeleženci spoznali tudi delo na lončarskem vretenu, postopek dela z glino za popolne začetnike in metodologijo dela z otroki od četrtega leta starosti naprej.« Ze lansko leto so izvedli zanimiv projekt Zgodbe lonca. »Od tam smo imeli še malo materialnega zagona, da smo lahko izvedli tudi ta projekt, ki je bil za udeležence popolnoma brezplačen. Krili so si samo stroške prevoza,« se je v pogovor vključila Jana Bahor. Ljudje postajamo vse bolj navdušeni nad naravnimi materiali, med njimi tudi glino. »Ze ko smo snovali prvi projekt, smo to prepoznali, potrdilo pa se je z zanimanjem. Tudi tokrat so bila v štirih dneh zasedena vsa mesta v vseh delavnicah. Zelo hitro v skupini za delo na vretenu, pri katerih lahko sprejmemo samo dvanajst oseb, toliko, kot imamo vreten.« V javna dela so vključili tri osebe. Akademsko slikarko Sonjo Hrastnik Jančič, ki je bila vključena že v projekt Zgodbe lonca. Usposobila se je za lončarko in mentorico. Tudi Majda Popelar, ki je po osnovnem poklicu socialna delavka, je bila že vključena v Zgodbe lonca, zaključno fazo. Delala je na dekorativnih tehnikah, zdaj pa je vodila delavnice. Nova je Deja Golčman, ki je angažirana v programu uvajanje podjetništva. »Skupaj sestavljamo programe in razmišljamo, kako bomo te naše delavnice spravile v denar, ko bo projektnih sredstev konec,« navdu- Kaj imata skupnega glina in karate? Lončarstvo Bahor je majhno družinsko podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Igor, lončar in karateist po duši. »Lončar mora pri svojem delu umiriti um in izostriti fokus, ohranjati mora fizično moč in biti vešč vztrajanja in zbranosti na poti proti zastavljenemu cilju. Tukaj prepoznam močne povezave z borilnimi veščinami, s karatejem.« šena nad njimi povesta Bahorjeva. Imajo veliko možnosti, da njihova vključitev od javnih del preide v kakšno trdnejšo obliko. »Same so dobesedno padle notri, kot se reče. Izjemne in zelo predane za delo so. Prava ekipa smo. Od Deje, ki je magistra ekonomskih in poslovnih ved, se tudi sami veliko učimo. Med umetniške duše vnaša red in sistem.« »Za smeh v otroških očeh« Na Osnovni šoli Nazarje si že nekaj let prizadevajo, da bi vsem otrokom, vsaj v šolskih aktivnostih, omogočili enake možnosti. Ze pred leti so se zato odločili organizirati dobrodelni koncert z vodilom »Za smeh v otroških očeh«, z izkupičkom katerega zagotavljajo učencem brezplačno sodelovanje pri vzgojno-izobra- ževalnih dejavnostih, tudi nadstandardnih. To naj bi omogočil tudi letošnji dobrodelni koncert, ki ga bodo pripravili v četrtek, 5. marca, ob 18. uri v Športni dvorani Nazarje. Računajo, da bo odziv občanov vsaj takšen, kot je bil pretekla leta. a Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 26. februarja 2015 Med najboljšimi v Sloveniji Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje je pod taktirko mentorice in zborovodkinje Katje Gruber v Kulturnem domu Nazarje pripravil pravo glasbeno poslastico z naslovom »Od rocka do popa«. Ker otroci radi prepevajo popevke, se je Katja Gruber odločila pripraviti projekt, ki zajema popevke od leta 1945 do danes. Iz vsakega desetletja je izbrala po tri ali štiri skladbe, ki so se jih učenci naučili, hkrati pa jim je predstavila še skupino ali posameznika, ki te skladbe prepeva, saj to ni zgolj predstava za gledalce, temveč tudi učna ura za učence. Na Osnovni šoli Nazarje je pevska tradicija že dolgo zakoreninje- na. V Zagorju ob Savi so nastopili že trikrat, od tega so kar dvakrat dobili naziv najboljši mladinski pevski zbor v Sloveniji, v lanskem letu pa jim je ta naziv ušel za pičlih nekaj desetink. Čez mesec dni se bodo odpravili v Prago na tekmovanje mladinskih zborov z vsega sveta. V konkurenci osemnajstih prijavljenih zborov se bodo predstavili z zahtevnim programom. Katja Gruber, zborovodkinja: »Bilo je kar težko poiskati pesmi, ki so po obsegu primerne za te mlade pevce. Veliko sem imela transponi-ranja, veliko sem napisala tudi sama in se naučila, kako se naredijo karaoke. To je seveda vse znanje, ki ga bom lahko še naprej uporabljala. V tem projektu so se otroci zelo razpeli in se veselim dela z njimi. Popevke bomo zdaj dali na stran in začeli vaditi zahtevnejše pesmi, saj nas čaka tekmovanje na Češkem, ob koncu šolskega leta se bomo udeležili tudi zanimive prireditve Zborovski Bum v Mariboru, kjer se bo na Ljudskem vrtu zbralo več kot 5000 osnovnošolskih otrok in bomo skupaj zapeli ob spremljavi orkestra.« Večer, v katerem bi užival tudi Marjan Spomin na kulturnika Marjana Marinška še kako živ - Citre so bile njegov instrument, zato so tudi letošnji večer obarvali z njihovimi zvoki Velenje, 19. februarja - »Je živel en Marjan, je kulturo 'mel rad ...«. S temi besedami je Irena Zalar v četrtek zvečer nagovorila polno malo dvorano velenjskega kulturnega doma. Da to drži, vemo vsi, ki smo poznali Marjana Marinška. Dolga leta je bil direktor takratnega Kulturnega centra Ivana Napotnika, v katerem je bil pozneje organizator prireditev. Bil je začetnik poletnih kulturnih prireditev, med začetniki Pikinega festivala in začetnik citrar-skega festivala v Velenju. Bil je tu- di ustanovitelj Citrarskega društva Slovenije in njegov prvi predsednik. Seveda to še ni vse, saj je bil tudi strastni zbiralec, pisatelj ... V njegov spomin sta letos že četrtič zapored Festival Velenje in Citrarsko društvo Slovenije pripravila večer, na katerem so poleg ljudskih pesmi zvenele predvsem milozvočne citre. Četrti Marjanov večer so načrtovali na dan, ko je praznoval rojstni dan. A ker je konec januarja napoved kazala, da bo narava pokazala svoje zobe, so večer prestavili. Za- radi zasedenosti nekaterih nastopajočih pa so morali delno spremeniti tudi program. Večer so začele članice velenjske univerze za 3. življenjsko obdobje, citrarska skupina Maijanke, ki jih je ustanovil in prva leta vodil prav Marjan Marinšek. S tremi pesmimi, med njimi je bil tudi valček, so poskrbele za lep uvod v nostalgični večer. V nadaljevanju je Peter Napret, sedanji predsednik Citrarskega društva Slovenije, ki v Festivalu nadaljuje tudi program vsakoletnega citrarskega festivala, predstavil dve mladi citrarki, ki sta bili na regijskem tekmovanju najbolje ocenjeni. Prva se je predstavila Maja Rotovnik, za njo pa Vanesa Vrečič. Na odru sta se skupaj predstavila še Peter Napret, ki je tudi profesor na velenjski glasbeni šoli, in Janja Brlec, danes najbolj prepoznavna in največkrat nagrajena slovenska citrarka. Številne goste, med katerimi je bila tudi Marjanova družina, sta z violino in citrami razvajala že pred začetkom večera v preddverju male dvorane. a bš Izvolili novo staro vodstvo Velenje, 16. februarja - Minuli ponedeljek so člani in članice vseh šaleških kulturnih društev - skupaj jih je 39 - opravili redno 4. skupščino, ki je bila tokrat volilna. Še naslednja štiri leta ostaja predsednik Matej Mraz, izvolili pa so novega podpredsednika. To je Matjaž Šalej. Imenovali so tudi izvršilni odbor zveze. V njem so Tatjana Vidmar, Neva Trampuš, Drago Seme, Nina Mavec Krenker, Milojka B. Kom- Matej Mraz bo ljubiteljske kulturnike vodil še štiri leta. ka B. Komprej zastopa zvezo v občini Šoštanj, Jože robida pa v Šmar-tnem ob Paki. »Naša zveza je ena redkih v državi, ki je ohranila domicil nad celotno Šaleško dolino in se ni razdružila. Ugotavljamo, da smo se odločili prav, saj smo tako ne le pestrejši, ampak tudi uspešnejši. Na skupščini smo pregledali tudi delo v preteklem letu, ki je bilo raznovrstno in uspešno, in sprejeli načrt za letos. Razprava je bila tudi pod točko »razno« zelo zanimiva,« nam je povedala strokovna sodelavka zveze Tatjana Vidmar. a Bš ALTERMATOR Prostor pod soncem Bojan Pavšek Naj vas poletno obarvani naslov kolumne ne zavede. Ne bo šlo za priročne nasvete, kako pripraviti trebušne radiatorčke, da bodo na plaži strumno zavzeli osvajalsko formo. Tudi ne bom dregnil v večno jabolko modnega spora, ali so kroksi primerni za eleganten večerni sprehod po obmorski promenadi. Teh poletno vročih tem je sicer na pretek, a trenutno smo še v hladnem objemu tetke zime. In stari ljudje vedno pravijo, da tudi letos ne bo odšla kar tako in brez dolgega slovesa. Pa naj kurenti cingljajo še tako močno in na poskok. Prostor pod soncem je tokrat namenjen spregledanim kreativnim potencialom, ki se na vso moč trudijo prebiti skozi težko prehodne plasti vsakdana do zasluženega položaja v družbi. prej, Jože Robida, Ivo Stropnik in Salih Biščic. To je pisana paleta kul- turnih ustvarjalcev, vsak od njih pa je pristojen za svoje področje. Miloj- Grafika: Bojan Pavšek Vsakdo od nas pozna vsaj enega ali več ljudi, ki posedujejo posebne talente. Eni so sposobni iz odpadnega lesa ustvariti prave estetsko--funkcionalne presežke. Spet drugi z neverjetnimi kombinacijami vrtijo pletilko skozi volnene štrene, ki dajejo prvotni izolaciji ovc povsem drugo dimenzijo in namen. Med njimi najdemo tudi takšne, ki svoja čutenja izlijejo v čudovite literarne zgodbe. Prav tako smo dnevno priča nastanku osupljivih fotografskih motivov ali pa nas z glasbo toplo objamejo predstave uličnih virtuozov. Vendar ti in še mnogi drugi nadarjeni posamezniki ostajajo pogosto spregledani. Še posebej nevidni so v današnjem času, ko imata zanesljiva prihodnost in osebni uspeh izrazito afiniteto predvsem do vrednotenja v denarju. Zato ni čudno, da so čustva, ki dejansko ustvarjajo bistvo polnosti ustvarjalnega življenja, zanemarjena. Nimamo več časa za njih. Tako se recimo občutek osebnega zadovoljstva pri doseganju dobrih delovnih rezultatov razblini pri trku z zavistjo sodelavcev in nemalokrat celo nadrejenih. Ali pa kreativne pedagoške pristope izniči predpisana uporaba kurikulumov, ki temeljijo na poneumljanju in masovni manipulaciji misli. In tam, kjer okolica za to nima posluha, tudi za talente ni kruha. Naša kotlina premore obilico ljudi, ki so sposobni svoje znanje, voljo in inovativni pristop do dela materializirati. Največkrat sicer ostanejo ideje o tem, kako bi lahko kakšen izdelek ugledal luč sveta, nezaupljivo zaklenjene v domačih predalih. Izvedba takšnih projektov je namreč pogojena z zanesljivo ekipo sodelavcev in sredstvi, ki so na voljo za njegovo uresničitev. Pogosto so najbolj učinkovite stvari v razvojni fazi tudi najdražje, saj zahtevajo ogromno razvojnega kadra, analiz, testiranj, prototipov ... In ker so mnoga podjetja tudi pri nas zaradi dihanja na krizne škrge vedno bolj podobna potopljenim ambientom, je pomoč zasebnega sektorja v takšnih primerih še toliko bolj vprašljiva. Tako so talenti prisiljeni sami prigrebsti na površje, da bi se lahko naužili morebitnih žarkov uspeha. Pot je skoraj zagotovo podložena še s poleni konkurence ali tistih, ki izhajajo iz prepričanja, da uspeh ali nad-povprečje v takšnih časih pač ni zaželen pojav. Vse to pa ne obeta nič dobrega. Lojalna konkurenca postane sovražnik. Mlade talentirane generacije dobijo predznak neizkušene (beri: nebodigatreba) delovne sile. Togi podjetniški sistemi z velikimi dobičkonosnimi apetiti se ne zmorejo več prilagajati novodobnim zahtevam trga. Serviranje navideznih poslovnih uspehov postaja že kar nacionalni šport. Velikost podjetja in število zaposlenih sta trenutno najvišje rangirani statistiki uspeha. Pristni odnosi, konstruktivna komunikacija in kreativne sinergije pa hlačajo nekje zadaj kot črni rački, ožigosani z namerno ukinitvijo evolucijske pravice napredovanja v labode. Zato želim vsem tistim, ki so (še) dovolj pri močeh, da čim prej izvedejo samozavesten manever odklona iz smeri titaniških plovb. Napotite se na območja, kjer ne vladajo ledene gore. Kjer hladno neprijetnost stali zavedanje o bistvu ustvarjanja. Tam je doma (naše) sonce. Koledin dan odprtih vrat Velenje, 28. februarja - Šaleško folklorno društvo Koleda že 44 let predstavlja slovensko ljudsko izročilo doma in po svetu. V tujini so gostovali več kot 60-krat, prepotovali Evropo, bili v ZDA in na Tajvanu. Uveljavili so se kot kakovostna in uspešna skupina in se predstavili na vseh večjih evropskih folklornih festivalih. S folkloro se ukvarjajo ljubiteljsko. Učijo se in predstavljajo ljudske plese, pesmi in šege, skrbijo za izvirne narodne noše in seveda tudi glasbila. To soboto med 10. in 12. uro bodo pripravili dan odprtih vrat in pokazali svoje prostore na Prešernovi 9 a. Pokazali bodo kostume in jih predstavili s plesom, pesmijo in glasbo. a Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 13 26. februarja 2015 ""^Jis 107,8 MHz 19 Radijski in časopisni MOZAIK Mitja Švener Mitja Švener sodi med naše mlajše radijske sodelavce. Naši zvesti poslušalci so ga že lahko slišali v dnevnih in tudi nočnih oddajah Radia Velenje. »Če me sprašujete, kateri program mi je bolj pri srcu, bi se težko opredelil, kajti vsak ima svoje posebnosti. Nočni je specifičen, ker ga poslušajo po celi Sloveniji in zaradi drugačnih poslušalcev. Ti so predvsem starejši in tisti, ki so na nočnih dežurstvih, izmenah. Ti so bolj pripravljeni sodelovati, radi povedo svoje izkušnje, človek tako izve za marsikatero modrost. To, da te spoštujejo, ti na svoj način tudi povedo. Med tako imenovanimi dnevnimi poslušalci pa so različne generacije, ki prav tako zahtevajo svoje. Rad delam z vsemi in sem zelo vesel, ker mi odgovorna urednica radia Mira Zakošek GLASBENE novice pusti proste roke pri izbiri glasbe in rubrikah, kijih pripravljam sam,« je povedal. V studiu Radia Velenje »nastopa« kot človek, ki je vse v eni osebi: tonski teh- — nik, napovedovalec oziroma moderator. Mitja je povedal, da ga je tonska tehnika začela zanimati v srednji šoli. Njegove sposobnosti in željo po čim več znanja so opazili nekateri ljudje okoli njega in ga povabili k sodelovanju pri različnih dogodkih. Pridobival je izkušnje, na tečajih dopolnjeval znanje, vse skupaj pa nadgradil na faksu v Kopru. Ker mu kot igralcu Tutkovne-ga gledališča Velenje nastopanje in druženje z mikrofonom ni tuje, je tu in tam posnel še kakšno reklamno sporočilo. »Moram povedati, da sem z Radiem Velenje najprej sodeloval kot soustvarjalec rubrike Frekvenca mladih. Velenjski mladinski center me je povabil. Spoznal sem, da bi se lahko na radiju dokazal še kako drugače. Kot naročeno je prišla lanska avdicija, na katero sem se prijavil in bil izbran. Vesel sem, ker so se mi ponudile priložnosti za uresničitev mojih želja. Še toliko bolj super pa je, da lahko to, kar me veseli, počnem v domačem kraju in na domačem radiu,« je še dejal Mtja Švener. Tp Mitja Švener se je z Radiem Velenje najprej »srečal« kot soustvarjalec radijske rubrike Frekvenca mladih. Rudolf Gas se vrača na slovensko sceno s skladbo Del neba Rudolf Gas, ki ga poznamo po sodelovanju v zasedbi k.u.t. Gas in po samostojni glasbeni karieri, se po sedmih letih vrača na slovensko glasbeno sceno. Za prvi single s prihajajočega novega albuma je izbral skladbo Del neba. Glasbo in aranžma je napisal sam, za tekst je poskrbela Eva Leskovšek, poleg Ru-dolfovega glasbenega dela pa je na basu zaigral Jani Hace, za klavir je poskrbel Aleš Ogrin, na saksofonu pa je bil Tadej Drobne. Rudolf je tudi dobitnik zlatega petelina z zasedbo k.u.t. Gas, s katero je izdal albuma Erotika in Fashion, nato pa je glasbeno pot nadaljeval samostojno. Že prvi single Playboy (2001) ga je uspešno ponesel na slovenske radijske valove, sledila pa sta tudi izjemno odmevni singel Lahko me ljubiš (2005), s katerim je napovedal album RG Style, in leta 2008 skladba Men je fajn. Od leta 2009 se je posvetil povsem drugačni glasbeni karieri kot vodja big banda Slovenske vojske. Blur bodo izdali prvi album po 12 letih Britanska skupina Blur bo aprila izdala nov studijski album po kar dvanajstih letih. Album, ki nosi naslov The Magic Whip, bo izšel 28. aprila, skupina pa ga je posnela lani v Hon-gkongu. Po albumu Think Tank iz leta 2003 bo to njihov prvi album, že zdaj pa je na voljo prvi single z albuma Go Out. Skupina Blur si je leta 2003 vzela petletni premor, leta 2009 pa je nastopila na koncertu v Hyde Parku in pozneje vom Povej mi, koliko ti še pomenim jaz. Posnel je melodično pop-rock skladbo, ki se sicer začne umirjeno, s klavirjem in njegovim odličnim vokalom, kasneje pa se razvije v hitrejše ritme. Glasbo je napisal mladi glasbenik Nino Ošlak, besedilo Igor Pirkovič, pod aranžma pa se podpisuje Damjan Pančur iz produkcijske hiše Pancho Production. Pesem bogatijo instrumenti, ki so vsi odigrani in posneti v živo: klaviature Nino Ošlak, kitare in bas Damjan Pančur, za bobne je poskrbel Klemen Markelj, spremljevalne vokale pa je odpela pevka Neža Bračun - Nessy. Glasbeno doživetje ob dnevu žena še v Glastonburyju. Leta 2010 so posneli dokumentarni film o skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno 90. let, a novega albuma do zdaj ni bilo. Blur so bili ob Oasis in Pulp eni od treh ključnih nosilcev britpopa, gibanja, ki je preplavilo Veliko Britanijo v 90. letih in se od tam razširilo v svet. Izdali so sedem albumov, njihove najbolj znane skladbe pa so Country House, Beetlebum, Girls & Boys, Parklife in seveda Song 2. Van Morrison bo izdal 16 priredb svojih pesmi v duetih Pevec soula Van Morrison je napovedal 35. studijski album z naslovom Re-Working The Catalogue. Z gosti, kot so Bobby Womack, Michael Buble, Mick Hucknall, Steve Winwood in Joss Stone, je posnel 16 priredb pesmi iz svoje bogate zbirke 360 skladb. Namenoma se je odločil za manj znane pesmi, izogibal pa se je priredbam uspešnic iz osemdesetih. Prva skladba, ki jo že lahko slišimo, je Real Real Gone, ki je prvič izšla na albumu Enlightenment leta 1990, Morrison pa jo je posnel s kanadskim vokalistom in grammyjevim nagrajencem Mi-chaelom Bublejem. George Ivan Van Morrison se je rodil 31. avgusta 1945 na Irskem, v svoji karieri pa se lahko pohvali s številnimi uspešnicami, kot so Brown Eyed Girl, Gloria, Moon-dance, Have I Told You Lately in druge. V svoji karieri je bil nagrajen s šestimi grammyji in nagrado brit za izjemen prispevek h glasbi. Tomaž Ahačič predstavlja novo pesem Tomaž Ahačič Fogl se po odličnih nastopih v oddaji Znan obraz ima svoj glas uspešno podaja na samostojno glasbeno pot. Nekdanji član zasedbe Yuhubanda se tokrat predstavlja z novo pesmijo z naslo- Že tretje leto zapored bo velenjska Rdeča dvorana prizorišče vrhunskega glasbenega dogodka, posvečenega dnevu žena. Po izjemnih koncertih tria Eroika pred dvema letoma in zasedbe Perpetuum Jaz-zile lani, ko si je oba koncerta skupaj ogledalo kar šest tisoč obiskovalcev, se tudi letos obeta enkraten glasbeni večer. Tokrat bodo za praznično razpoloženje poskrbeli Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla ter izjemni vokalni solisti. Trem vrhunskim slovenskim pevkam, Nuši Derendi, Darji Švajger in Alenki Godec, se bosta pridružila še legendarni Alfi Nipič in mladi up slovenske glasbe Maja Keuc. Izvajalci bodo obudili zlate čase slovenske popevke, večer pa popestrili tudi s priredbami znanih tujih skladb. Po besedah dirigenta in idejnega vodje Patrika Grebla se nam obeta edinstven in s čustvi prežet večer dobre glasbe v živo. Koncert z naslovom Z glasbo za lepši jutri bo v soboto, 6. marca, ob 20. uri v velenjski Rdeči dvorani. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno -po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. LETEČI ODRED - Sanjao sam moju ružicu 2. ČUKI - Ta vlak 3. PINK - Try V tokratnem nekoliko retro obarvanem izboru pesmi tedna ste lahko izbirali med nekaterimi starejšimi radijskimi uspešnicami. Med tremi predlogi je z veliko prednostjo zmagala hrvaška zasedba Leteči odred iz Osjeka z njihovo veliko uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja Sanjao sam moju ružicu. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Svetlin - Nataša 2. Smeh - Bodi moja mala 3. Poet - Sprehajam se 4. Vikend - Lahko bi te objel 5. Ansambel Saša Avsenika in Jurij Zrnec - Cuzi muzi popek špric 6. Naveza - Še te ljubim 7. Boštjan Konečnik - Kriza 8. Javor - Nagajivo srce 9. Malibu & Mirko Šlibar - Na valentinovo 10. Novi spomini & Rock partyzani - Nocoj pri meni druga spi www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EMA 2015 V soboto, 28. februarja, bomo dobili izvajalca, ki bo Slovenijo zastopal na letošnjem festivalu Evrovizije na Dunaju. V soboto bo namreč potekala letošnja Ema, na kateri se bo za zmago potegovalo osem izvajalcev: Alya & Neno Belan, Clemens, I.C.E., Jana Šušterčič, Maraaya, Martina Majerle, Rudi Bučar in Tim Kores - Kori. TOTO Legendarna ameriška rock skupina Toto bo poleti prvič obiskala Slovenijo. V okviru turneje ob izidu njihovega novega albuma TotoXIV bodo 2. julija nastopili v ljubljanski Hali Tivoli. Kot predskupina bo nastopila domača vokalna zasedba Perpetuum Jazzile, ki je predelala veliko uspešnico skupine Toto Africa. KATARINA MALA Trdo delo in dolga pot sta bili potrebni, da je prvenec Katarine Male Ciao, Ciao uzrl luč sveta. Album prinaša 13 avtorskih skladb, od katerih so tri popolnoma nove, večina pa že znanih uspešnic (Ciao Ciao, Kavbojke, Znucana, Kreditno sposobna ...). Pri ustvarjanju pesmi in albuma je sodelovalo kar šest različnih producentov. DJ UMEK Z marcem bo dom našega najbolj znanega didžeja Umeka večinoma v tujini. Če gre verjeti napovedim, se namreč vse do leta 2017 poslavlja od naših klubov. Kako resna je ta trditev, se bomo lahko prepričali v naslednjih dveh letih, vsekakor pa Umek pred odhodom pripravlja veliko poslovilno zabavo v izolski Ambasadi Gavioli. NINA PUŠLAR Ob dnevu žena bo 7. marca ob 19. uri nastopila na koncertu v Mozirju v tamkajšnjem domu kulture. Nina prihaja z najboljšim kar zna - s svojo koncertno serijo, ki jo je po zelo uspešnih Valentinovih koncertih poimenovala ... Malo drugače. Tudi letos se ji bodo v Mozirju pridružili posebni gostje: skupina J.I.M.S in zelo posebna vokalna skupina Rečiški pobi. 107.8 MH*5a.dÍO- Velenje Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 12 14 »»WAS 26. februarja 2015 ^^Boris Goličnik, poveljnik šoštanjskega gasilskega poveljstva, prijatelju pevcu Miranu Rudanu:»A je rekel, da mu je žal, kot ima las na glavi? Zakaj jih pa ima?« Lahko njima, ko sta preventivno z obžalovanjem opravila pri frizerju ali z mašinco doma. čvek, čvek Aleš Ojsteršekje bil med vodenjem otroškega parlamen ta zelo zamišljen. In še bolj resen. Ne le, da je bila med aktivni-li razpravljala tudi njegova najstarejša hči Eva, mladi so mu jasno in glasno povedali, da v prihodnosti vidijo predvsem robote. »In kako naj temu prilagodimo šolstvo?« se je verjetno spraševal direktor republiškega urada za izobraževanje. Težka bo. Te dni je v Parizu na službeni poti. Morda pa tam dobi kakšno novo idejo. ^^Darka Lihtenekerja, vodjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje (ŠCV), ljudje poznajo kot veseljaka in »žurerja«. Še pod vtisom večera prejšnjega dne, na katerem ni manjkalo srbske narodne glasbe, se na srečanju poslovnih partnerjev ŠCV ni mogel upreti ritmom sta-rogradskih pesmi. Direktor centra mag. Ivan Kotnik ni trenil z očmi. Očitno seje bal, da bo Lihtipoleg rok dvignil še noge in pokazal, da obvlada tudi kolo. ZANIMIVOSTI Učijo se plavati kot morske deklice V Montrealu so pred kratkim odprli šolo, na kateri se je mogoče naučiti prav posebnega načina plavanja - drsečega plavanja, kot naj bi to počele morske deklice. V šoli AquaMermaid, ki jo je ustanovila Marielle Chartier Henault, se tečajniki zares oblečejo v morsko deklico in zaplavajo pod vodo. Ustanoviteljica se je za korak odločila, ko se je morala na enem svojih mane-kenskih snemanj preleviti v mitološko bitje, izkušnja pa ji je bila nadvse všeč. Očitno ni bila edina: plavalni tečaj je zelo priljubljen, zanj se odločajo različne generacije, in sicer tako ženske kot moški. »Medtem ko starejši gledajo predvsem na pozitivne učinke vadbe, pa gledajo najmlajši na to kot na izpolnitev sanj,« pravi Henaultova. Plavanje na način, kot to počne morska deklica, temelji na sinhronem plavanju. »Na začetku imajo tečajniki težave, saj niso navajeni, da sta nogi povezani, ampak po nekaj urah se jih večina navadi. Ne gre za nekakšno znanost,« je še povedala. Bi tekli na letošnjem maratonu v Severni Koreji? Ne morete. Na spletni strani, ki tujcem nudi potovanja po Severni Koreji, so minule dni objavili novico, da se je država odločila, da tujim državljanom prepove sodelovanje na letošnjem maratonu v prestolnici Pjonkjang. Uradni razlog je strah pred ebolo, pri čemer vlada ni navedla, od kod ta strah izvira. »Žal moramo obvestiti, da amaterski in profesionalni tekači s tujim državljanstvom letos ne bodo mogli tekmovati na maratonu v Pjonkjangu,« so zapisali. Omenjeni maraton sicer vsako leto privabi več sto tekačev iz tujine, a tokrat bodo načrti zainteresiranih očitno morali biti spremenjeni. Severna Koreja se je poleg omenjenega ukrepa odločila še, da odpove vsakoletne množične igre oziroma gimnastični festival, ki je v državo prav tako privabil ogromno tujcev. Za odpoved niso navedli posebnega razloga. Razočarana nad ženinom se je poročila kar s svatom V mestu Rumpur na severu Indije je potekal poročni obred mladega para - ko naj bi 25-letni ženin Jugal Kishore nevesti nadel nakit, je doživel epileptični napad in se zgrudil. Medtem ko je bil v bolnišnici, je v posmehovali, če pride domov brez neveste. A Indira je bila neomajna. To je izjemno razburilo Kishora in njegovo družino, ki so vložili pritožbo na policijski postaji. »A ker je nevesta sedaj že poročena, kaj naj naredimo?« so kmalu spoznali in družini sta spor razrešili ter umaknili pritožbo. Pričakovanje visoke plime zaskrbljen, čeprav vremenska napoved ni problematična in smo pripravili načrt za izredne razmere,« je dejal župan mesta, kjer bi narasla voda, ki bi prestopila peščene sipine, lahko ogrozila 140 hiš. Italijani članom IS pripravili turistične napotke V Franciji se je te dni začelo obdobje neobičajno visoke pomladne plime. Da bi jo videli, se na francosko obalo Atlantika zgrinjajo množice radovednežev, ki jih še posebej zanima znameniti Mont-Saint-Michel, ki je znova otok. Slikoviti skalnati otoček kilometer od severne obale Francije, na katerem stoji 23-letni nevesti vrela jezna kri. Bila je namreč hudo razočarana, ker ji je zaročenec zamolčal svojo bolezen. In tako se je brž odločila izbrati drugega moža: enega od gostov na poroki, ki je bil svak njene sestre, je zaprosila, če bi se on poročil z njo, in izbranec je pristal. Ko se je nesojeni ženin vrnil iz bolnišnice, je prosil nevesto, naj si premisli, češ da se mu bodo prijatelji in sorodniki opatija, ob oseki stoji sredi kopnega, ob visoki plimi pa je obdan z morjem. Gladina morja bo po napovedih najvišja 21. marca, ko bo t. i. plima stoletja in bo vodna gladina prav pri vrhu lestvice. Sliši se lepo: hoteli na Mont-Saint-Michelu so za marec že zasedeni, pričakujejo pa tudi številne enodnevne goste. A visoka plima lahko pomeni tudi nekaj poplavljenih območij. »Seveda sem Medtem ko so skrajneži Islamske države napovedali, da bodo v svojem pohodu zavzeli tudi Rim, si Italijani s tem očitno ne delajo velikih skrbi. Največ odzivov na napoved je bilo namreč humorno obarvanih, nekateri vsebujejo tudi turistične nasvete. Tako so Italijani skrajneže med drugim opozorili, da vlaki v Italiji redno zamujajo, da prihajajo prepozno, saj so Rim že uničile italijanske oblasti, ter da v mestu ni več veliko mladih devic. »Prosim, ostanite doma. Toliko težav imamo v mestu, da ne moremo še vas dodati na ta dolgi seznam,« pa se glasi poziv, s katerim se strinja večina državljanov naše zahodne sosede. frkanje » Levo & desno « Visoko in nizko Tudi v družbah, kjer »izdelujejo« visoko napetost, lahko pri poslovanju padejo zelo nizko. Urgentno Zaradi urejanja ur-gentnih centrov v Sloveniji so marsikje nastala resna stanja. Novi primeri, ki terjajo urgentno posredovanje. Prednost tujkam Kdo pravi, da naše okolje ni naklonjeno tujim vlagateljem?! Tujke, ki so konec tedna v Mariboru »vlagale« svoje sposobnosti, so lepo uspele. Naše so se jim umaknile s poti. Spet po starem Navdušenja ob slovenskem kulturnem prazniku je vse manj. Spet smo krenili na stare tirnice medsebojnih odnosov. Učinkovitost Šele izkazalo se bo, kako dobro je Pust opravil svoje delo. Zima še vedno lahko pomiga z repom in postavi cestarje in komunalce na novo preizkušnjo. In občinske proračune tudi. Elan Pravijo, da potrebujemo več elana. A Elan prodajamo. Belo in črno Zaradi evropskih predpisov se mnogi pridelovalci mleka bojijo, da se jim zaradi pridelovanja belega mleka črno piše. Strah Nekateri si nikakor ne bi želeli, da bi imeli previsoko gospodarsko rast. Potem bi morali zvišati plače, pokojnine ... Pa bi tako tudi navadnim ljudem šlo vsaj malo bolje. Po učinku Policija naj bi najbolj čutila posledice varčevalnega oziroma revnega državnega proračuna. Morda pa bodo le dobili več, če bodo s kaznimi proračun bolj polnili. In bodo tako spet oni spodaj (vozniki) » gor plačali«. Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 26. februarja 2015 ""^Jis ZELENA PRILOGA 19 Zelena priloga i Samooskrbni zelenjavi vrt Živimo v času, ko si želimo zdrave zelenjave, bogate s hranili. Za mlajše generacije je mnogokrat vir mamin ali babičin vrt, a marsikdo se želi vrtnarjenja lotiti tudi sam ali pa vrt imeti le za sprostitev in druženje. Tu se pojavi vprašanje, kako do zemlje za vrtnarjenje in kako se naučiti vrtnariti? Kdor ima željo, najde tudi pot, zato je do zemlje za domači vrt možno priti tudi, če nimamo lastnih površin. Vedno več občin v Sloveniji ponuja v najem obdelovalne površine, v zadnjih letih pa tudi posamezniki del njiv spreminjajo v vrtičkarske oaze.Tudi občina Velenje ima dolgoletno tradicijo oddajanja zemljišč v najem za vrtičkarje. Na lokaciji ob železnici smo v sodelovanju z občino in mlado družino v lanski sezoni izvajali delavnice na temo vrtnarjenja. Gotovo bo glede na trende tudi vedno več posameznikov oddajalo površine, upamo pa, da bo tudi vedno več takih, ki vrta ne more- Krompir Slovenci imamo izredno pestro kulinariko, znani smo po številnih domačih jedeh. Prav gotovo pa v njih kot priloga prevladuje krompir. Kmetje vedno najdejo kakšno njivo zanj, tudi vrtičkarji imajo radi domačega. Pred izbiro sorte krompirja se moramo odločiti med zgodnjimi sortami, srednje zgodnjimi, srednje poznimi in poznimi sortami. Sorte krompirja se razlikujejo tudi po barvi mesa in barvi kožice. Barva mesa je lahko bela, krem bela, svetlo rumena, rumena, zelo rumena in vijolična. Barva kožice je lahko svetlo rumena, rumena, rjavo rumena, svetlo rjava, rdeča. Pri izbiri sorte se odločamo tudi po tem, kako je neka sorta občutljiva ali odporna na bolezni ali škodljivce. Tako kot s številnimi vrtinam tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s čimer zadržujemo napad škodljivcev in bolezni. Dobri sosedje krompirju so bob, nizek fižol, grah, hren, brstični ohrovt, špinača, koruza, koleraba. Slabi sosedje pa so paradižnik, zelena in čebula. Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne pričakujemo več nižjih temperatur. Zgodnejši pridelek bomo imeli, če ga bomo tri do štiri tedne naka- jo obdelovati in ga bodo odstopili mlajšim. Kolikšen naj bo zelenjavni vrt ? Odvisna je od števila članov družine, ki se bodo oskrbovali, pa tudi od vrtnin, ki jih želimo gojiti. S projektom samooskrbni ekološki vrt Kluba Gaia smo v dveh letih obdelovanja in na različnih lokacijah dokazali, da je 60 m2 dovolj za redno oskrbo z zelenjavo štiričlanske družine, v kateri sta dva otroka in dva odrasla. To je oskrba s svežo zelenjavo v času rasti, od aprila do novembra, brez zelenjave za ozimnico in krompirja. Stalnost oskrbe je zelo odvisna od kvalitetne izrabe prostora, tako da imamo predposevek, ljevali v plitvih zabojčkih v svetlem in nekoliko toplejšem prostoru na temperaturi 18-20 °C. Če je pretoplo ali pretemno, bodo cime predolge, slabe kakovosti in se bodo lomile. Ko so cime dolge 1-2 cm, posadimo krompir na prosto, pri čemer moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo večjo zaščito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjšo razdaljo kot pozne sorte. Splošna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm. Vljudno vas vabimo v naše kmetijske trgovine v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki ter Nazaiju, kjer imamo na zalogi širok izbor semenskega krompirja. Vsekakor z nakupom ne odlašajte, ker določenih sort krompirja kmalu zmanjka. a Marjan Sevčnikar Načrt vrta z aplikacijo Da bi sestavili načrt, morate aplikaciji naredivrt.si zaupati: • kako velik bo vaš zelenjavni vrt, • koliko oseb je v gospodinjstvu ter • katero zelenjavo najraje vidite na svojem krožniku. Tako pripravljen načrt boste lahko nosili naokrog, saj je celotna aplikacija zasnovana tako, da jo lahko spremljate še na računalniku, tablici, telefonu, celo TV-ju. Seveda pa si ga lahko tudi natisnete. Z izdelavo načrta s pomočjo aplikacije nare-divrt.si boste dobili tudi število rastlin, sadilne razdalje in kori- stne sosedske rastline, ki pozitivno delujejo na rast osnovnih vrtnin. Tako lahko prave rastline izboljšajo okus vrtninam ali jih varujejo pred boleznimi in škodljivci. Tako bazilika in zelena izboljšata okus paradižniku, šetraj ob fižolu odganja uši. Ka- milice na vrtu privabljajo koristne pikapolonice. Istočasno se na njej naselijo uši in tako manj napadajo druge rastline. Vonj kamiličnega cvetja odganja metulje, katerih gosenice povzročajo škodo na kapusnicah. Proti gosenicam sadimo na vrt tudi žajbelj, odganja jih tudi vonj paradižnikovih listov. a Loreta Vlahovič, klub Gaia m ■ *m v •> > > * m *m T *> > > t * Hf ti > > Jt J r* PV > > št» , • s/// S H. , * » * » //// e<*, » i m / / / / ? *, <9* r m » / / / / i/ t-............ a—T^— 01/511 31 00 l^fl 041/741 763 ■ J Proizvodnja trgovina inženiring SJLJU3 RARNOMo.0,Stegne 15,cesto4,U 'Www.rasTiiniak.si. i Izkoristite zimski popust! IKPODAN GOZpABSKi VJTLI mL tajfun j-^'Í tí - '- . - ; * MACHINE TECHNOLOGY MOČNI 1 IZJEMNO ZMOGLJIVI 1 UGODNA CENA ENOSTAVNO UPRAVLJANJE I EKONOMIČNI I PRILAGODLJIVI M AGRIFARM 350, 450, 550 AGRIFARM ACROTEHvrbek Vse cene vključujejo DDV. Slike so simbolične. AGROTEH VRBEK d. o. o. m: 070 819 822 e: ¡nfo@agraieh.si w: www.agroieh.si Gnojenje Ko smo naredili načrt, se moramo lotiti priprave tal za sajenje. Najprej moramo pripraviti pravo strukturo tal, da se ne bo zadrževalo preveč vode v območju korenin in bodo tla ravno prav zračna. Neodvisno od tega, kako smo naredili načrt, priporočamo vrt pognojiti z Organikom, ki je 100-odsto-tno organsko dolgodelujoče gnojilo v obliki pelet z največ suhe in organske snovi. Gno- v tleh. Optimalno je, če je delež humusa v tleh 3-5 %. Bolj mrtva, izčrpana tla ali pri novogradnjah je priporočljivo gnojiti z organskim gnojilom, ki vsebuje mikroorganizme in s tem oživi tla. V zadnjih letih lahko izbiramo med organskimi gnojili, ki so formulirana za posamezne skupine vrtnin v odvisnosti od njihovih potreb: za plodovke, za listnato zelenjavo, za jago-dičevje. Značilno je, da so tla v Sloveniji revna s pomembnim hranilom jilo je bogato s fulvinskimi in huminskimi kislinami in hranili. Zaradi bogate sestave tega gnojila je poraba manjša kot pri drugih podobnih gnojilih. Organska gnojila v obliki pele-tov so v primerjavi s tradicionalnimi gnojili (goveji, konjski, piščančji gnoj ipd.) visoke kvalitete in zanesljiva, ker so termično obdelana in ne vsebujejo patogenih ostankov in semen plevelov. Pomembna so tudi zaradi vnosa organske snovi, iz katere se tvori humus v tleh, ki ima ključno vlogo pri delovanju mikroorganizmov kalijem, zato je zelo koristno, da ga dodamo že pri osnovnem gnojenju in pripravi tal, tako da uporabimo organsko gnojilo z večjo vsebnostjo kalija iz naravnih virov v obliki pelet. Čeprav tla pred sajenjem in setvijo pognojimo, to ne bo dovolj za najbolj požrešne vrtnine, zato jih priporočamo gnojiti s tekočim gnojilom za vrt, ki ima dodane alge. Te blagodejno delujejo na rastlino in krepijo odpornost na vplive okolja in nevsakdanje razmere. a Loreta Vlahovič, klub Gaia Tel. (02) 33 18 980, www.agromehanika.si "-■JPH* Taiiun Planina d.(u>.. Planina pii Sevnici JI A. SI Iti 5 Planin; pri Sevnici T: 03 746 44 00, F: 03 579 12 41 prodaja@tajfun.com CVIČEK PTP DOLENJSKI VINORODNI OKOLIŠ * •41 Krško OD LE1ÍPÍ928 I C\ iltk EK^RP G3 "" Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. WWW.KZ-KRSKO.SI T: +386 (0)7 48 82 5001 ¡nfo@kz-krsko.si Kmečka zadruga Krško z.o.o. | Rostoharjeva 8818270 Krško | Slovenija Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 17 26. februarja 2015 uaS(lAS Spomladi sadimo v večjem obsegu ZELENA PRILOGA 17 Pravilna oskrba predželodcev krav molznic - ključ uspešne prireje mleka Kakšne rastline bi sadili za živo mejo? Imamo več možnosti. Lahko uporabimo naslednje rastline: thuje (ciprese smaragd), tise, smreke, lovorikovec, pušpan, gaber, liguster, češmin ... Prvih pet naštetih rastlin je zimzelenih, preostale tri pa ne. Listi se jeseni posušijo in odpadejo. Pri gabru se listi posušijo, vendar celotno zimo ostanejo na rastlini. Odpadejo šele pomladi. Pri nas so zelo popularne thuje (ciprese smaragd), čeprav to ni avtohtona rastlina. So zelo praktične, ker jih ob strani ni potrebno obrezovati, le po vrhu. Živa meja iz teh rastlin je poleg tega tudi vizualno zelo lepa. Vse druge rastline za žive meje, razen tise, je potrebno ob strani obrezovati, če nočemo, da se nam preveč razširijo. Če sadimo ra- stline, je zelo pomembno, kako jih negujemo. Posebno to velja za prvo leto po sajenju. Rastline je potrebno konkretno zalivati, vendar ne prepogosto. Koristno je tudi, da jih nekoliko pognojimo. Poleg sadik lahko damo tudi lubje, da nimamo dela s plevelom, ki raste med rastlinami. Če kupujemo rastline, je pomembno, kako so vzgojene. Boljše so tiste rastline, ki so od samega začetka vzgojene v loncih. To lahko vidimo tako, če rastlino vzamemo iz lonca, mora biti koreninska gruda prepletena s koreninami in se ne sme usuti iz nje. Na trgu je zelo veliko ponudnikov, ki prodajajo rastline v loncih. To še zdaleč ne pomeni, da so te res tudi rasle v loncih. Velikokrat vam taki ponudniki za zelo nizko ceno ponudijo, da vam bodo take rastline posadili. Tako velikokrat ni možno videti, kakšno koreninsko grudo imajo rastline, ki ste jih kupili. Rastline, ki so lahko tudi v loncih, niso pa rasle v njih, imajo manj korenin, zato bodo prvo leto životarile. Nekatere se lahko tudi posušijo. Take rastline so pred nakupom rasle na njivi. To ne bi bilo nič narobe, če bi ponudniki takšne rastline prodajali v koreninski grudi z veliko zemlje in zavito v juto. Običajno imajo rastline z veliko premajhno koreninsko grudo posledično premalo korenin. Zelo pomembno je tudi, kje so rastline vzgojene. Rastline različno dobro prenašajo prenos iz enega podnebja v drugo. a Zlatko Novak, univ. dipl. inž. Genetski napredek in težnja po vedno višji proizvodnji mleka zahtevata tudi maksimalno učinkovitost vampa in s tem optimalno mikrobno aktivnost. To nam omogoča, da iz krme, ki jo molznica zaužije, izvlečemo največjo možno količino energije in mikrobnih beljakovin kot produkt razmnoževanja mikroorganizmov v vampu (oskrba s kakovostnimi aminokislinami). Najbolj ekonomični so torej takšni obroki, ki izkoriščajo sposobnosti predželodcev prežvekovalca v največji meri. Različne vrste krme različno vplivajo na delovanje predželodcev glede na vsebnosti in fizikalne lastnosti. Voluminozna krma z vsebnostjo vlaknin, natančneje učinkovitih vlaknin, spodbuja rast bakterij, ki razgrajujejo strukturne ogljikove hidrate. Vplivajo na povečano izločanje sline s pufri in aktivnost prežvekovanja. Najpomembnejši produkt razgradnje je ocetna kislina, pomembna za proizvodnjo mlečne maščobe. Po drugi strani mikroorganizmi, ki razgrajujejo nestruk- turne ogljikove hidrate (predvsem škrob in sladkorji) proizvajajo predvsem propionsko kislino, ki ima pomemben vpliv na kisanje vampove vsebine. Torej je za učinkovito delovanje predželodcev v splošnem pomembna pravšnja oskrba z učinkovito vlaknino ter hkrati zadostna oskrba z nestrukturnimi ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Poleg omenjenega je danes poznana pozitivna uporaba kvasovk (Saccharomyces cerevisiae), ki jih tudi v naši Tovarni močnih krmil v Mariboru dodajamo v številne krmne mešanice. Kvasovke vplivajo na povečano število mikroorganizmov v vampu in s tem učinkovitejšo prebavo (Newbold in sod. 1995). Prav tako je pridelek mikrobnih beljakovin pri molznicah z visoko proizvodnjo omejen ter s tem potreba po beljakovinah, ki uidejo razgradnji v vampu, večja. Za ta namen v določenih krmnih mešanicah vključujemo beljakovinske komponente zaščitene pred razgradnjo v vampu (K-19 PLUS, K-19 PROFAT). Slabše koruzne (mikotoksini) in trav- ne (manjša vsebnosti beljakovin in energije) silaže, glede na prejšnja leta, prav tako poslabšujejo učinkovito prebavo v vampu in prav gotovo tudi vplivajo na povečano tveganje za ketozna obolenja, ki jih lahko uspešneje preprečujemo s krmilom K-PROFIKET. Povprečni krmni obroki v Sloveniji za molznice predstavljajo tudi do 50 % in več koruzne silaže, ob tem pa marsikatera kmetija uporablja velik delež žit. Pogostokrat takšni obroki vsebujejo prevelik delež škroba in sladkorjev, s tem pa predstavljajo potencialno nevarnost za pojav acidoze. Takšne obroke je potrebno primerno nadomestiti s komponentami, ki vsebujejo manj razgradljivih ogljikovih hidratov. V nasprotnem primeru velik del neizkoriščenih hranil konča v blatu. Preverite krmne obroke molznic, saj lahko nemalokrat z enostavnimi prijemi povečate ekonomičnost vaše prireje. a PP Agro, d. o. o., Maribor Marko Hohler, svetovalec za prehrano živali • zelo ugodne cene cipres Smaragd različnih velikosti • letna vzgoja preko 20.000 cipres za žive meje • vzgoja ostalih rastlin za žive meje smreke omorike, tise, lovorikovec, češmin, pušpan, liguster ... • vse rastline so vzgojene v loncih 01010 I 10 IdT ■■ ti-lfcrt >4» S 03 5726 113, 083*835 .534, 031585 JB48 Drevesnica Zlatko Novak, Šentrupert 35, 3303 Gomilsko, www.prodaja-cipres.com i ,: S ' : • * : M M Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli Sol ima bogato zgodovino. Bila je zelo pomemben del človeštva. Že od pra-davnine je človek cenil sol, njen okus in učinek na zdravje. Bila je tako dragocena, da so jo plačevali v zlatu. Kdor je imel sol, je bil bogat. Od soli so plačevali poseben davek cesarju, za to je bila pogosto tihotapsko blago. V preteklosti je bila sol pomembna za zdravje ljudi. Iz nje so dobili potreben jod, ki je pomemben element za pravilno delovanje ščitnice. Nepogrešljiva je tudi za normalno delovanje možganov, spomina in mišljenja. PRIPOROČILA ZA MANJŠE UŽIVANJE SOLI V PREHRANI • Izbirajte živila, ki nimajo dodane soli (natrija). • Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko soli (industrijsko predelana, pol-pripravljena, • pripravljena ter konzervirana živila/obroki), • Izogibajte se dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi in pri kuhanju), ne da bi jo prej poizkusili. Mnogim je dosoljevanje že navada. • Izberite manj slan kruh in krušne izdelke. • Redko in v manjših količinah uživajte prekajeno meso in mesne izdelke. • Pri pripravi obrokov uporabljajte različna zelišča/začimbe (sveža, suha ali zamrznjena) namesto kuhinjske soli. (Martin Krpan, Ilustrator Tone Kralj, 1954, vir: http:// en.wikipedia.org/wiki/ Martin_Krpan ) Danes je sol dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Dokazano je, da čezmerno uživanje soli škoduje zdravju. V Sloveniji je preko 70 % smrti posledica najpogostejših kroničnih bolezni, med katerimi vodijo bolezni srca in ožilja. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca). Številne raziskave kažejo, da prebivalci industrializiranih držav uživamo veliko preveč soli. Odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 % presegamo dnevni, po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO) še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %. VNOS IN VIRI ZAUŽITE SOLI Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli (industrijsko predelana, polpripravlje-na, pripravljena ter konzervirana živila oziroma obroki), dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti zunaj doma. Z osnovnimi živili zaužijemo povprečno od 5 do 6 g soli dnevno in tako že presežemo priporočila SZO. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu pre-hranske politike 2005-2010 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010-2020, katerega ključni cilj je zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije ter zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni, povezanih s prekomernim vnosom soli (natrija). Vir: http ://www.zazdravje.net/, Marija Kočevar Feta http://cindi-slovenija.net/index.php?option=com_ content&task=view&id=289&Itemid=30 http://nesoli.si/ Zdravstveni dom Velenje Vodnikova 1,3320 Velenje asronatur naravna domača krmila K-PROFIKET VISOKOBUERGETSKO PELET1RAN0 KRMILO ZA KRAVE MOLZNICE K-PROFIKET je namenjen kravam molznicam v poporodnem obdobju, kadar običajno prihaja do negativne energijske bilance. SESTAVA: koruza, propilen glikol, sojino olje, melasa sladkorne pese POSEBNOSTI: propilen glikol (15%), žive kvasovke, biotin, niacin, POZITIVNI UČINKI NA: preprečevanje obolenj s ketozo preprečevanje sindroma zamaščenih jeter vzdrževanje optimalne kondicije boljše zauživanje krme stabilen pH vampa zdravje parkljev pp-AGRO d.o.o. Tržaška cesta tUA 2000 Maribor tel.:02 65^090 02 65 44 091 www.agronatur.si Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 16 18 ZELENA PRILOGA »»WAS 26. februarja 2015 Kako sadimo Ko imamo tla pripravljena, sadike in semena nabavljene, je najbolje, da jih razporedimo po parceli po priporočenih sadilnih razdaljah in se šele nato lotimo sajenja. Seme po setvi pokrijemo s tanjšo plastjo fine prsti, sadike pa priporočamo zaliti s pripravkom, ki vsebuje aminokisline in vitamine, kar bo spodbudilo hitro rast novih korenin in močno ter kompaktno rast rastlin. Posledično bo rastlina bolj zdrava in sposobna nastaviti veliko pridelka. Paziti je potrebno tudi na globino sajenja. Solatnice sadimo na enako globino, kot so bile sadike, kapusnice in plodovke posadimo nekoliko globlje. Upoštevajmo, da bodo rastline bolj zdrave, če bo prostor okrog njih zračen in bodo imele dovolj prostora za razvoj. a Loreta Vlahovič, klub Gaia -i'" fJtUBJST Naseka vse! POSEBNE CENE za omejeno količino cepilnikov drv iz zaloge. Ugoden NAJEM cepilnikov drv. ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 Petrovče T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si Zelena delovna mesta Evropska unija kot tudi Slovenija nista območje, ki bi bilo bogato z viri surovin, zato je večji del industrije odvisen od uvoza surovin in goriv, velikokrat iz precej nestabilnih regij. Uporaba surovin iz odpadkov zato postaja nujnost, tehnologije predelave pa so vedno bolj konkurenčne. V Sloveniji zberemo največ železnih in barvnih kovin, papirja in kartona ter plastike. Prioriteta je še vedno zbiranje odpadkov in le v manjši meri predelava odpadkov z inovativnimi tehnologijami. V ospredju je vedno bolj prehod na lokalno pridobivanje recikliranih surovin, ki omogoča nova zelena delovna mesta, zmanjšanje stroškov čezmejnega transporta odpadkov ter možnost predelave sekundarnih surovin v nove izdelke v Sloveniji. V Velenju v Centru za obdelavo odpadkov Karbon, d. o. o., zbiramo in predelujemo več vrst nekomunal-nih odpadkov: kovine in barvne kovine, les, plastiko, papir in karton ter ostalo embalažo. Smo tudi regijski center za zbiranje in predelavo izrabljenih vozil in odpadne jMat/cV ¡¿^Matic '] Hošnica 42 A, 2318 Laporje, Slovenija Mob.: 041 /656 325,040 /708 501 HETIllin 11K TIROL ---— % FELDER KIPOR NOVO NOVO NOVO www.robomar.si NOVQ NOVO NOVO Prvi dvojni molzni robot v Sloveniji V podjetju Robomar vam ponujamo: • Molzne robote BoumaticRobotics S1 in D1 • Boumatic molzišča različnih vrst in velikosti • Hlevsko opremo FELDER • Hladilno tehniko za hlajenje mleka • Robotsko krmljenje živine HETWIN • Avtomate za napajanje teličkov URBAN • Čistilna sredstva za molzno opremo • Električne agregate različnih močiz lastnim motorjem KIPOR električne in elektronske opreme. Tehnologiji razgradnje električne opreme in izrabljenih vozil sta si precej podobni, saj gre pri obeh za razstavljanje odpadka na posamezne vrste materialov (kovine, plastika, barven kovine, steklo, les ...), ki so nato predani registriranim predelovalcem. »Lokalni« princip omogoča, da so odpadki zbrani in predelani čim bližje mestu nastanka, hkrati pa zagotavlja zelena delovna mesta. Omogoča manjše obremenjevanje okolja, bogatejšo surovinsko bazo za krožno gospodarstvo in učinkovito politiko zaposlovanja. a o. Šola za HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETNOSTI Celje Ljubljanska cesta 97 3000 Celje Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim. Šola, kjer je lepo doma. VABIMO K VPISU 2015 SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA vabi k vpisu v programe cvetličar, vrtnar, hortikulturni tehnik, aranžerski tehnik VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vabi k vpisu v programe hortikultura, snovanje vizualnih komunikacij in VESELIM° SE trženja VAŠEGA OBISKA. Tradicija je na naši strani, znanje tudi. Info www.hvu.si | 03 428 59 00 Ajda - od setve do žetve Danes dajemo vedno večji pomen kakovosti hrane in zdravemu prehranjevanju, tudi ajda je rastlina, ki ima ugodno hranilno razmerje, poleg tega ne vsebuje glutena in ima ugodno aminokislinsko sestavo. Vedno večji je poudarek na lokalno pridelani hrani, trajnosti pridelavi hrane in s tega vidika je pridelava ajde še toliko pomembnejša. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije smo v letu 2014 izvedli odmeven projekt posevka ajde: »Od setve do žetve, kar sejemo, to žanjemo«. Poleg naše šole so bile v projekt vključene ostale biotehniške šole. Osnovni namen projekta je pospeševanje ekološke pridelave in predelave medovi-tih sort ajde in s tem ohranjanje avtohtone kranjske čebele. Vsaka šola je v projektu sodelovala z enim dogodkom, ki se je vezal na vegetacijsko obdobje ajde. Mi smo ajdo posejali na 0,50 ha in organizirali žetev medovite ajde na star - tradicionalen ročni način. Dogodek je potekal v prijetnem ozračju, saj so dijaki s profesorico Sergejo Jekl pripravili poučno prigodo in bogat glasbeni program, uživali smo ob nežnem zvoku citer Neli Zidar Kos in lepem petju naših dijakinj. Požeto ajdo smo dali v sušilnico, jo dosušili na 12 % vlage, očistili in jo dali v mlin. Tako smo pridelali ekološko ajdovo moko. V letošnjem letu nadaljujemo projekt, kjer bomo proučevali in primerjali medovitost avtohtonih sort ajd. a Štefanija Kos Zidar Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 19 26. februarja 2015 ""^Jis ZELENA PRILOGA 19 Kako obogatiti in negovati dar narave -zemljo? Zemlji moramo nekaj dati, pa nam bo to bogato povrnila. Včasih smo posegali predvsem po domačem hlevskem gnoju in domačem humusu. Rodovitna zemlja vsebuje veliko mikroorganizmov. Ti poskrbijo, da je zemlja bolj zračna, da ima boljšo strukturo in večjo "odcednost" tal. Zemljo je potrebno negovati, zanjo skrbeti, jo gnojiti in kolobariti. Gnojenje s hlevskim gnojem priporočamo predvsem jeseni, oktobra. Če se gnojenja lotimo kasneje, lahko nizke temperature onemogočajo razkrajanje. Mineralna gnojila so umetna, zato jih vrtičkaijem ne priporočamo. Delujejo hitro, v kratkem času izboljšajo lastnosti tal. Uporabljajo se predvsem pri večjih obdelovalnih površinah (npr. za koruzo in pšenico). Najbolj pogosta umetna gnojila so NPK (obstaja več vrst z različnimi deleži elementov), KAN (27 % dušika) in UREA (46 % dušika, najhitreje se razkroji). Sedaj vrtičkarji posegajo po organskih gnojilih, ki jih imenujemo kar naravna gnojila in so v obliki peletov. Prednost teh gnojil pred hlevskih gnojem je v doziranju manjših količin, delujejo pa še bolje. Organska gnojila delujejo dolgoročno, imajo 100 % organskih snovi, velik delež suhe snovi in manjšo količino vode. Gnojila so termično obdelana tako, da ne vsebujejo semen, klic in bolezni. Z redno uporabo teh gnojil tla ustrezno preskrbimo z zrakom, vlago in zadostno količino hranil. Naštete snovi so predvsem pomembne za vrhnji del zemlje, kjer se nahaja največ mikroorganizmov. ORGANIK je organsko gnojilo, ki zelo pozitivno vpliva na rodnost zemlje. Je brez vonja in omogoča večji ter bolj kakovosten pridelek. Priporočamo ga vsem vrtičkarjem. BIOGRENA je visokokakovostno "konjsko" organsko gnojilo, ki vsebuje visoko število mikroorganizmov in vzpostavlja biološko ravnovesje v tleh. Priporočamo ga vrtičkarjem, ki želijo izboljšati strukturo tal in imeti velik pridelek. VETISA-ORGO je 100-odstotno organsko kokošje gnojilo, ki izboljšuje in krepi koreninski sistem. Rastline so odpornejše na bolezni in sušo. ORGANO je nadomestek hlevskega gnoja, ki izboljšuje strukturo in zračnost tal (tla se biološko aktivirajo). Priporočamo ga za površine, kjer so predhodno uporabljali hlevski gnoj. Dozira se v manjših količinah in je enostaven za uporabo. Če želite izvedeti več ali z nami deliti vaše izkušnje, nas obiščite v trgovini Košarica v Pesju, nas pokličite na telefonsko številko 03/ 891 91 40 ali nam pišite na facebook Trgovina Košarica Pesje. a Kolobarjenje ohranja rastline zdrave Za Vaš vrt in sadovnjak -iz naše pestre ponudbe: • Gnojilo Organik 20 kg 15,99 € • Gnojilo Biogrena 25 kg 20,90 € • Semenski krompir 0,45 €/kg Dessire A 35/55 • Semenski krompir 1,14 €/kg Maris Bard E 35/55 • Sadjarsko gnojilo 9,99 € PK 14-28 + mg, 25kg Na zalogi velika izbira ostalega semenskega krompirja, semenske koruze, vrtnih semen in vsega ostalega za Vaš vrt! Prisrčno vabljeni! 3. 4. 5. 6. Mnogokrat se sprašujemo, ali je potrebna menjava rastlin na gredicah oziroma kolobar. Zaradi različnih zahtev rastlin po hrani-lih in mikroelementih je ta menjava nujna. Vrtnine iz iste družine naj bi na isto mesto prišle šele po 4-5 letih, zato je najbolj pogosta 4-letna izmenjava vrtnin. Dejstvo je, da so nekatere rastline požrešnice po gnojilih, druge pa v tla vežejo dušik (metuljnice: grah...) in bogatijo tla. Menjava in razporeditev rastlin na osnovi potreb po hranilih se imenuje poljinski sistem kolobarjenja. Prvo poljino obilno pognojimo s peletira-nim organskim gnojilom, saj je namenjena požrešnicam, kot so plodovke, bučnice in zgodnji krompir. Drugo poljino gnojimo s polovičnim odmerkom organskega gnojila, ki je namenjena kapusnicam, te pa kombiniramo s solatnicami. Tretjo poljino gnojimo z eno četrtino odmerka organskega gnojila, kamor bomo sadili korenovke in solatnice. Četrta je namenjena stročnicam, ki same bogatijo tla, in čebulnicam, ki potrebujejo le malo ali nič gnojenja. Drugi tip menjave rastlin je po skupinah rastlin 1. stročnice - izboljšujejo rodovitnost tal (grah, fižol, bob, čičerika); 2. kapusnice - so požrešnice po hrani- Pojdimo v pomlad s tremi sejmi lih (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt); plodovke - (paradižnik, paprika, jajčevec, krompir); kobulnice - (pastinak, peteršilj, korenček, zelena); špinačnice - (blitva, špinača, rdeča pesa); solatnice ali družina košaric (solata, radič, endivija, črni koren); bučnice (kumare, buče, lubenice, melone); 8. čebulnice (čebula, česen, por). Vrtnine naj si sledijo po vrstnem redu , lahko pa tudi katero od skupin preskočimo. Nikakor pa ni zaželen obratni vrstni red. Najbolj enostavna pa je menjava vrtnin z globokimi koreninami in tistimi, ki imajo plitve korenine. Možna je tudi izmenjava rastlin na gredicah na osnovi uporabnih delov rastlin: plod, list, cvet, koren. a Loreta Vlahovič, klub Gaia Kako zasnovati samooskrbni zelenjavni vrt, kako se lotiti obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja, katera semena vam bodo prinesla najbolj bogat in zdrav pridelek? Odgovore na ta in številna druga vprašanja boste dobili na jubilejnem 20. sejmu Flora. Ob Flori spomladanski celjski sejemski trojček sestavljata še 14. sejem Poroka in 11. sejem Altermed ter čez vikend še 38. dneva čebelarstva ApiSloveni-ja. Tri dneve vsega za vrt in dom, za srečo in za zdravje, lahko v Celju obiščete od 13. do 15. marca. 20. jubilejna Flora s še več ponudbe za urejen vrt in dom Razstavljalci na 20. Flori napovedujejo ugodne nakupe najboljših semen, sadik in zelišč, sadnega in okrasnega drevja, izbirati bo mogoče med trajnicami in enoletnicami, eko sadikami zelenjave in eko dišavnicami. Kreacije mladih vrtnarjev in cvetličarjev bodo odlična priložnost za navdih, kako urediti vrt in okolico doma. Bogato razstavno ponudbo (oprema za vrtnarjenje in vrtna mehanizacija) bodo dopolnjevale aktualne delavnice, predavanja in svetovanja za strokovno javnost in ljubitelje. Na 11. sejmu Altermed veliko pozornosti konoplji - 14. Poroka o top poročnih trendih Največji sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja Altermed bo letos v večji sejemski dvorani K. V treh sejemskih dneh bo več kot 100 predavanj, predstavitev in zdravih kuharskih doživetij. Posebna pozornost bo namenjena razpravi o vsestranski uporabnosti ter predvsem demistifikaciji konoplje. Prvi sejemski dan v Celju pripravljajo tudi poseben program za seniorje. 14. sejem Poroka pa prinaša top poročne trende, vrhunske kreacije na modni pisti, sejemske ugodnosti ter ideje in nasvete za popoln poročni dan. Vsa predavanja in trije oz. štirje sejmi za ceno ene vstopnice Obiskovalci si lahko natančen program dnevnega dogajanja na sejmišču ogledajo na spletni strani www.ce-se-jem.si. Z nakupom dnevne vstopnice imajo obiskovalci prost vstop na vse prireditve sejmišča. Z eno vstopnico lahko v petek obiščejo tri sejme, čez vikend pa še mednarodno prodajno razstavo ApiSlovenija. Za obiskovalce so prvi sejemski dan pripravili posebno akcijo (pri nakupu 2 vstopnic za odrasle Vam 13.3. tretjo vstopnico podarijo; akcija velja ob sočasnem vstopu treh oseb). Sejme Flora, Poroka in Altermed je mogoče vse tri dni obiskati od 9. do 18. ure. ®Mora Vse za vrt in dom - vrtnarstvo, cvetličarstvo, krajinska arhitektura © iPoroka Vse za poroko - poročne storitve, izdelki, modne revije tor0termed Dih življenja - pot do zdravja Api Slovenija Čebelarska dneva v soboto in nedeljo 410 razstavljavcev za novo pomlad na največjih sejmih za vrt, dom, cvetje, zdravje in srečo O E^H www.ce-sejem.si 13 □ H®® CELJSKI SEJEM Voda je energija, voda je življenje Za planet Zemljo velja, da kar 70 % njene površine pokrivajo reke, jezera, morja, oceani. Toda vsa ta voda le ni uporabna. Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja. Voda omogoča normalno funkcioniranje človeškega organizma, pa tudi vzdrževanje higiene, zato jo za ta namen porabimo precej več kot za fiziološke potrebe. Največ vode pa se porabi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospo- darskih panogah. Voda je tudi življenjski prostor za številne rastline in živali. Voda je bila in bo osnovni pogoj za rast in življenje, je javna dobrina, ki pa je lahko tudi precej draga. Zato se v zadnjem času veliko govori tudi o rabi »podtalnice«. S sodobno opremo je možno hitro in natančno ugotoviti, kje se voda nahaja. S posebnimi napravami se voda iz podtalja »pripelje« na površino. To vodo lahko potem uporabljamo za različne namene. Vedno več ljudi se odloča za geotermalno energijo, ker s tem lahko prihranijo tudi do 70 % pri stroških ogrevanja. Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 16 20 ZELENA PRILOGA »»^AS 26. februarja 2015 Nagradna križanka Erico eRico Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje, d. o. o. Koroška 58, Velenje, tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si Tla so površinski del zemeljske skorje. Zaradi počasnega nastajanja in regeneracije predstavljajo neobnovljiv naravni vir. Izpostavljena so številnim procesom degradacije in drugim nevarnostim, ki izvirajo iz naravnih ali človekovih dejavnikov. To so erozija, onesnaženje, pozidava, ipd. Če tla vsebujejo prekomerne vsebnosti škodljivih snovi, govorimo o onesnaženju. Poglavitni viri onesnaženja tal so iz industrije, prometa, kmetijstva in mest. Tudi sami lahko pripomoremo k zmanjšanju obremenitve tal. Pri gojenju rastlin uporabljamo gnojila v skladu s potrebno založenostjo tal s hranili. Ta podatek pridobimo s kemijsko analizo tal. Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. S pravilnim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja, tudi pridelek je obilnejši in bolj zdrav. Na inštitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za široko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorčenja in analize tal. Izvajamo določitve vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujemo pri gnojenju. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 9. marca 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo3 nagrade (osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti). PRODAJALNA LATKOVA VAS ^ * snežna freza MTD ME 66 70498 € REDNA CENA: 1.007,1 1 €:, rnotor"MTD SnowThorX 80, ¿-takt OHV 277 crn5 7,5 KS, sinna 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj snežna freza MTD OPTIMA ME 76 1.199 99 € motor MTD SnowThorX 90, ¿-takt OHV 375 crn5 10,5 KS, sinna 76 crn, elektro zagon prestave 6 naprej/2 nazaj Pestra in ugodna ponudba programa Dereze ICE TRACK 26 57 € REDNA CENA: 29,54 € Dereze za čevlje za zasnežene in poledenele površine. Dereze MOUNT TRACK 34 59 € REDNA CENA: 38,43 € Dereze za čevlje za zahtevnejše pohodnike in planince. PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, SI - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaBuniforestsi DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 Vrtnarstvo Hudobreznik Jure, s.p. Šoštanj - Metle»; 041 776 298 h «¿m T ENOLETNICE IN TRAJNICE Balkonsko cvetje^ Mačehe DOKAZANO BOLJŠE MLEKO Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni podatki za januar-november 2014 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Tudi v letošnjem letu bo odvoz kosovnih odpadkov potekal na naročilnico. Odvoz kosovnih odpadkov (pohištvo, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, računalniki, luči, večji kosi igrač...) je javna gospodarska služba in je za gospodinjstva enkrat letno brezplačna. Prosimo vas, da novost sprejmete in ne oddajate kosovnih odpadkov (tudi železne, bakrene, aluminijaste odpadne predmete) nepooblaščenim prevzemnikom. Odvoz bo organiziran na podlagi zbranih in podpisanih naročilnic, ki bodo priložene k računom za zbiranje in odvoz odpadkov v mesecu marcu. Naročilnica je objavljena tudi na spletni strani www.pup-saubermacher.si (obrazci). Gospodinjstva, ki potrebujejo odvoz kosovnih odpadkov, naj čimprej pošljejo izpolnjeno in podpisano naročilnico na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, Velenje ali na e-naslov: podjetje@pup-saubermacher.si zaradi optimalne organizacije prevozov. Za gospodinjstva v blokih prevzame naročilo upravljalec bloka. Naročnik bo telefonsko obveščen o datumu prevzema kosovnih odpadkov. Prevzem kosovnih odpadkov bo izveden ob prisotnosti naročnika. Seveda je možno vse kosovne odpadke brezplačno pripeljati v zbirne centre v Šaleški in zgornji-savinjski dolini. Pred vstopom v zbirni center je potrebno uslužbencu pokazati položnico PUP-Saubermacher d.o.o. in osebni dokument. Delovni čas zbirnih centrov: CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) od novembra do februarja: poned., sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in četrtek od 7. od 17. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto; od marca do oktobra: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto. Dan pred praznikom je ZC Velenje 1 odprt do 15. ure. ZBIRNI CENTER VELENJE 2 (bivše skladišče gradbenega materiala) vsako soboto od 8. do 10. ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTER ŠOŠTANJ (bivša trgovina gradbenega materiala za gasilskim domom Šoštanj) vsako soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTER ŠMARTNO OB PAKI (ob pokopališču Šmartno ob Paki) 1. in 3. sobota v mesecu od 8. do 12. ure, prazniki zaprto. PODHOM, torek in četrtek, od 8.30 do 15. ure. Vsaka 1. sobota od 8. do 12. ure. V primeru, da je ta dan praznik, se prestavi na 2. soboto v mesecu. pyp. Brezplačen odvoz kosovnih odpadkov za vsa gospodinjstva Šaleške in zgornje-savinjske doline po predhodnem naročilu od 16. 3. do 13. 11. Več informacij: www.pup-saubermacher.si • Tel.: 03 896 87 11 • fax: 03 896 87 19 NOVOST: SMS obveščanje o terminih odvoza odpadkov Več na www.pup-saubermacher.si (SMS) H KOLEDAR BIOLOŠKEGA VRTNARJENJA 2015 MAREC APRIL 1 NE Albin i SR Hugo 2 PO Janja 00.34 2 ČE Franc 3 TO Marin 3 PE Ljuba 09.07 4 SR Kazimir 12.58 4 50 Izidor 14.06 O 5 ČE Janez 19.05 O 5 Velika noč NE Vinko 21.04 6 PE Nika 6 Velikonočni ponedeljek PO Vilijem 7 SO Tomaž 01.52 • J 7 TO Darko 07.08 8 NE Janez 8 SR Albert 9 PO Frančiška 14.10 9 ČE Tomaž 10 TO 40 mučencev 10 PE Mehtilda 14.47 11 SR Krištof 11 SO Leon 12 ČE Gregor 00.30 12 NE Lazar 05.44 a 19.44 13 PE Kristina 18.48 0 13 PO Ida 14 SO Matilda 07.40 14 TO Valerij 22.12 15 NE Klemen 15 SR Helena 16 PO Hilarij 11.14 16 ČE Bernarda 23.00 17 TO Jerica 17 PE Rudi 18 SR Edvard 11.58 18 SO Konrad 20.5? • 23.31 19 ČE Jožef 19 NE Leon 20 PE Srečko 10.36 • 11.28 M 20 PO Neža 21 SO Benedikt 21 TO Simeon 01.28 22 NE Vasilij 11.40 ►a 22 SR Leonida 23 PO Jože 23 ČE Vojko 06.25 24 TO Gabrijel 14.22 24 PE Jurij 25 SR Minka 25 SO Marko 15.13 26 ČE Maksima 20.45 26 NE Marcelin 01.55 D 27 PE Rupert 08.43 D 27 Dan upora PO Jaroslav 28 SO Janez 28 TO Pavel 03.07 29 NE Ciril 07.48 29 SR Robert 30 PO Bogo 30 ČE Katarina 16.03 31 TO Benjamin 20.12 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST 1 Praznik dela PE Jože • J 1 P0 Fortunat 20.39 1 SR Bogoslav 11.11 l SO Peter 2 SO Boris 2 TO Erazem 18.19 O 2 ČE Marija 04.20 O 2 NE Alfonz 00.36 3 NE Aleksander 03.47 3 SR Pavla 3 PE Irenej 14.21 • J 3 PO Lidija 4 PO Cveto 05.42 O 4 ČE Franc 02.50 4 50 Urh 4 TO Dominik 01.24 5 TO Angel 13.13 5 PE Valerija 5 NE Anton 16.23 5 SR Marija 6 SR Janez 6 SO Norbert 07.02 • j 6 PO Bogomila 6 ČE Ljubo 03.29 7 ČE Stanislav 20.16 Pg 7 NE Robert 7 TO Ciril in Metod 18.37 7 PE Kajetan 04.03 O 8 PE Viktor 8 PO Medard 10.16 8 SR Špela 23.24 0 8 SO Miran 07.40 9 SO Gregor 9 TO Primož 17.42 0 9 ČE Veronika 21.49 ►g 9 NE Janez 10 NE Izidor 01.22 • j 10 SR Marjeta 13.14 10 PE Ljubica 10 PO Lovrenc 14.08 11 PO Žiga 12.36 0 11 ČE Srečko 11 SO Olga 11 TO Suzana 12 TO Pankracij 04.53 12 PE Janez 16.16 12 NE Mohor 02.16 • j 12 SR Klara 22.52 13 SR Servacij 13 SO Anton 13 PO Evgen 13 ČE Lilijana 14 ČE Bonifacij 07.13 14 NE Vasilij 19.51 • j 14 TO Franc 08.14 14 PE Demetrij 16.53 • 15 PE Zofka 15 PO Vid 15 SR Vladimir 15 Marijino vnebovzetje SO Marija 09.45 16 50 Janez Êj 16 TO Beno 16.05 • 16 ČE Marija 03.24 • 16.15 16 NE Rok 17 NE Jošt 17 SR Dolfe 00.51 17 PE Aleš 17 PO Pavel 22.22 18 PO Erik 06.13 • 11.27 • j 18 ČE Marko 18 SO Miroslav 18 TO Helena 19 TO Ivo 19 PE Julijana 08.22 19 NE Vincenc 02.47 ►a 19 SR Ljudevit 20 SR Bernard 15.56 20 SO Si Ive rij 20 PO Marjeta 20 ČE Bernard 11.24 21 ČE Feliks 21 NE Alojz 18.59 21 TO Danilo 15.23 21 PE Ivana 22 PE Milan 23.42 22 PO Ahac 22 SR Majda 22 SO Timotej 21.31 D 22.41 23 SO Željko 23 TO Kresnica 23 ČE Branislav 23 NE Filip 24 NE Suzana 24 SR Janez 13.03 D 07.41 • J 24 PE Kristina 06.04 D 04.07 24 PO Jernej 25 PO Gregor 19.19 D 10.52 25 Dan državnosti ČE Hinko 25 SO Jakob 25 TO Ludvik 06.22 26 TO Zdenko 26 PE Stojan 19.57 26 NE Ana 14.24 26 SR Viktor 27 SR Janez 23.42 27 SO Ema 27 PO Sergij 27 ČE Jože 10.03 28 ČE Avguštin 28 NE Hotimir 28 TO Zmago 20.47 28 PE Avguštin 29 PE Magdalena 29 PO Peter in Pavel 05.21 29 SR Marta 29 SO Janez 20.35 O 10.51 30 SO Ivana 11.34 30 TO Emilija 30 ČE Peter 23.40 30 NE Roza 31 NE Angela 31 PE Ignac 12.43 O 31 PO Rajko 10.33 Vaš partner pri urejanju okolja PE VRTNARSTVO PE GRADNJE www.pup.si Koroška cesta 40 A, Velenje Razmišuaj mODRO OHRanjaj zeLeno Koroška c. 40 a, Velenje SEPTEMBER •T 1 TO Tilen 2 SR Štefan 11.02 3 ČE Dora 4 PE Zalka 13.48 5 SO Lovrenc 11.54 0 ►J 6 NE Zaharija 19.40 7 PO Marko • J 8 TO Marija 9 SR Peter 04.36 10 ČE Nikolaj 11 PE Milan 15.55 12 SO Gvido 13 NE Filip 08.41 • 14 PO Rasto 04.41 ►S 15 TO Nikodem 16 SR Ljudmila 17.43 17 ČE Frančiška 18 PE Irena 19 SO Suzana 05.32 20 NE Sveti a na 21 PO Matej 10.59 14.33 22 TO Mavricij 23 SR Slavojko 19.51 24 ČE Nada Êa 25 PE Gojmir 21.44 26 SO Justina •i 27 NE Kozma, Damjan 21.29 28 PO Venčeslav 04.50 O 29 TO Mihael 20.57 30 SR Sonja OKTOBER 1 CE Julija E Frančišek 0 02.22 8 10 11 E Milan 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 125 26 27 28 29 30 31 22.03 E Bogumil 0 Terezija 0 Marcel OVera R Marko E Brigita E Abraham 0 Danijel 0 Maks 0 Edvard R Vesel ko E Terezija E Jadviga 0 Marjeta E Luka 0 Etbin R Urška E Vendelin E Severin 0 Rafael E Darija 0 Lucijan R Simon E Ida E Marcel 0 Bolfenk _piyp>_ Stuté&tMMeÁ&i Koroška cesta 46, Velenje 10.31 21.50 10.45 23.38 11.18 20.52 22.31 0 Irena D 03.38 07.18 07.22 13.05 0 Sabina O 07.07 07.24 10.09 NOVEMBER 1 NE Vsi sveti 2 PO Dušanka 16.48 3 TO Silva 13.24 0 4 SR Drago 5 ČE Zahar 03.22 6 PE Lenart 7 50 Engelbert 16.14 8 NE Bogomir 9 PO Teodor 10 TO Andrej 05.02 11 SR Martin 18.47 • 12 ČE Emil 16.14 13 PE Stanislav 14 SO Nikolaj 15 NE Polde 01.21 16 PO Jerica 17 TO Gregor 08.24 18 SR Roman 19 ČE Elizabeta 07.27 D 13.21 20 PE Srečko 21 SO Marija 16.12 22 NE Cilka 23 PO Klemen 17.26 24 TO Janez 25 SR Katarina 23.44 O 18.15 26 ČE Konrad 27 PE Vigil 20.27 28 SO Jakob 29 NE Radivoj 30 PO Andrej 01.47 r» ISO 9001 Q-789 ISO 14001 E-108 5 IQNet 5 ai Ol ai DECEMBER i TO Marijan 2 SR Blanka 11.09 3 ČE Franc 08.40 Q 4 PE Barbara 23.34 fi 5 SO Savo 6 NE Miklavž • J 7 PO Ambrož 12.26 8 TO Marija 9 SR Valerija 23.25 10 ČE Smiljan 11 PE Danijel 11.29 • 12 SO Aljoša 07.46 13 NE Lucija 14 PO Dušan 13.59 fi 15 TO Kristina 16 SR Albina 18.45 •i 17 ČE Lazar 18 PE Teo 16.14 D 22.26 19 SO Urban 20 NE Julij 21 PO Tomaž 01.13 22 TO Mitja ÉJ 23 SR Viktorija 03.31 24 ČE Eva 25 Božič PE Božič 12.11 O 06.26 26 Dan samostojnosti SO Štefan 27 NE Janez 11.31 28 PO Zivko 29 TO David 19.58 30 SR Evgen 31 ČE Silvester I cvetje listnate vrtnine plodovne vrtnine korenaste vrtnine počitek zaradi mrka O prvi krajec zadnji krajec ^ mlaj O šiiP Z Q tf>< S< y tO K) • tO O ? O" 0 1 o (A T Q 3 tO Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 22 22 ŠPORT 26. februarja 2015 Nevideno v Rdeči dvorani Gorenje po vrhunski igri zadnjih petnajst minut premagalo moštvo s severa Evrope kar s trinajstimi goli razlike Vsekakor ostajajo v igri za napredovanja med osem najboljših moštev v pokalu evropske rokometne zveze. Igrajo v skupini A, kjer so poleg njih glavni favoriti nemški Hamburg, pred dvema letoma celo evropski klubski prvak, švicarski Winterthur in norveški Haslum, ki so ga gostili na sobotni drugi tekmi, v sobotnem tretjem krogu pa bodo gostovali v Švici. Na prvi tekmi skupinskega dela so na gostovanju v Nemčiji izgubili s petimi goli razlike. Do deset, petnajst minut pred koncem te tekme so bili domačim povsem enakovredni, precejšen del prvega polčasa pa celo boljši. Žal pa visokega ritma niso vzdržali povsem do konca. Po besedah trenerja Ivana Vajdla morajo doma dobiti vse tri tekme, pa še kašno v gosteh, če želijo napredovati v četrtfinale. Na dobri poti so. V soboto so norveški Haslum premagali s 34 : 21. Zmage z dvoštevilčno razliko pa si niso priigrali tako gladko, kot bi sodili po izidu. Norvežani so začeli zelo samozavestno. Nekajkrat so imeli celo prednost štirih golov, zadnjič po slabih desetih minutah igre (8 : 4). Nato je trener Ivan Vajdl našel rešitev, kako zaustaviti podjetne goste in spodbuditi svoje igralce k igri, ki bi jim zagotovila prvo zmago v skupinskem delu. V 10. minuti je med vratnici poslal Klemna Ferlina, ki je znova potrdil, da je v odlični formi. V Nemčiji je zbral 18 obramb, tokrat celo dve več. Njegove odlične obrambe so omogočile hitre nasprotne napade in na odmor so odšli že s petimi goli prednosti (18 : 13). Prve štiri minute v nadaljevanju so minile brez zadetkov, nato pa je Szyba povišal vodstvo na šest golov (19 : 13). A so ponovili začetno igro. Njihov igralski žar (razen pri Ferlinu) je ugasnil, žilavi gostje so to izkoristili in se v 44. minuti tretjič približali na zaostanek dveh golov (21 : 23). Sledilo Zadnjih petnajst minut je bila domača mreža nedotaknjena, v gostujoči pa kar enajst žog. kar enajst golov, vratar Ferlin je dobesedno zaklenil vrata, saj je do konca njegova mreža ostala nedotaknjena in sijajna igra je bila nagrajena z visokimi trinajstimi goli razlike. V soboto prva zmaga v gosteh? Trener Ivan Vajdl ni bil presenečen nad takšnim potekom tekme: »Vesel sem, da nas po relativno visokem vodstvu gostov ni zajela panika. Po menjavi vratarja in spremem- bi obrambe s 5-1 na 6-0 smo začeli igrati tako, kot smo se dogovorili. V drugem delu je nastopilo spet nekaj minut naše slabe igre. Prednost šestih golov razlike je hitro splahnela na samo dva. Prevlada gostov ni trajala dolgo. Znova smo se zbrali in po odlični igri v zadnjih petnajstih minutah visoko zmagali. Fantom čestitam za borbenost, še zlasti vratarju Ferlinu, da je tako odlično opravil svoje delo, s čimer smo laže prišli do prve zmage. Ta visoka zmaga, odlične Klemen Ferlin in Michat Szyba je novo prebujenje in do konca tako rekoč vrhunska igra domačih rokometašev. Zgodilo se je to, kar v Rdeči dvorani še nismo videli na neki evropski tekmi. Dosegli so Čestitke poljskemu reprezentantu Pred začetkom tekme z Norvežani so gledalci poljskega reprezentanta Michat Szyba nagradili z močnim ploskanjem. Predsednik velenjske športne zveze Bogdan Plaznik in direktor kluba Tomaž Juršič pa sta mu izročila posebno priznanje zveze, s katerim sta mu čestitala za bronasto medaljo na januarskem svetovnem prvenstvu v Katarju. vratarjeve obrambe in učinkovita igra proti Norvežanom zadnjih petnajst minut nam gotovo dovoljujejo, da odpotujemo na sobotno tekmo v Švico zelo samozavestno. Upam, da ne bo padcev oziroma nihanja v igri, saj bomo lovili prve točke v gosteh. Z zmago bi se za velik korak približali uvrstitvi v četrtfinale.« Bosta tako vesela tudi po sobotni tekmi? Klemen Ferlin je na dveh dosedanjih evropski tekmah zbral kar 38 obramb, Mi-chat Szyba pa je bil režiser zmage na prvenstveni tekmi v sredo prejšnji teden v Škofji Loki. Vse do nekaj minut pred koncem niso igrali, kot bi moralo moštvo, ki želi osvojiti državni naslov. Najbrž so domačega novinca v ligi podzavestno podcenjevali in kmalu bi jih zelo motivirani nasprotnik za njihovo lagodnost kaznoval. Bili so na pragu drugega poraza v tem prvenstvu. Prvega so doživeli v jesenskem delu z aktualnimi prvaki Celjani. Škofjeločani igrajo v dvorani z imenom Poden. Slabi dve minuti pred koncem tega zelo razburljivega dvoboja so bili namreč Velenjčani na 'podnu' (če se nekoliko poigramo z imenom dvorane), saj so domači vodili s 27 : 26, v deseti minuti tega dela igre pa celo s tremi (24 : 21). Toda zablestel je Szyba. Poljak je v izdihljajih tekme dosegel dva gola zapored in rešil moštvo sramotnega poraza. Gorenje uplinilo Pline Rokometaši Gorenja so v 18. krogu 1. NLB leasing lige za moške, v torek, v Rdeči dvorani, premagali Istrabenz Pline Izolo z 32:24 (16:8) in se na prvem mestu razpredelnice po točkah izenačili z vodilnimi Celjani. Najbrž pa bo tako le do sobote, ko bodo pivovarji gostovali v Krškem. a Stane Vovk Jernej Javornik: »Poskusili bomo zmagati!« S tekmami 22. kroga se v soboto in nedeljo začenja drugi del prvenstva v prvi ligi -Ob jezeru vodilne Domžale (15.00) Z enotedensko zamudo bo v soboto in nedeljo stekel drugi del prvenstva v prvi nogometni ligi. Začeti bi se moral že prejšnji konec tedna, vendar so uvodni krog zaradi neugodnih vremenskih razmer preložili na začetek marca, prvenstvo pa bodo nadaljevali ta konec tedna s tekmami 22. kroga. Nogometaši Rudarja bodo gostili vodilne Domžale. Po jesenskem delu za njimi na trenutnem šestem mestu zaostajajo kar za osemnajst točk. Velenjski nogometaši so edini, ki so se pripravljali vseskozi doma, saj si zaradi denarne stiske niso mogli niti za nekaj dni privoščiti odhoda v hrvaško Istro, kjer so del treninga opravili prejšnja leta. Zato so morali v pripravljalnem obdobju zaradi s snegom pokritih ali razmočenih igrišč pripravljalne tekme igrati zunaj Velenja, v Avstriji, na Hrvaškem, v Kidričevem, Mariboru. Prav z Mariborom so pri njih doma odigrali zadnjo pripravljalno tekmo. Domači so oslabljene goste (manjkali so Ivan Knezovic, Dragan Je-lic, Damjan Trifkovič, Leon Črnčič, Ivan Firer in Enis Saramati) premagali s 3 : 0. Le z vodilnim moštvom druge lige Krškim so se pomerili na svojem pomožnem travnatem igrišču 'parkur', kjer so bila pred leti konjeniška tekmovanja. Najbrž so tudi edini, ki bodo prvenstvo nadaljevali (skorajda) v enaki zasedbi. Imajo celo igralca manj, saj je v Avstrijo, v celovški SAK, ki ga trenira njihov nekdanji igralec Goran Jolic, odšel Uroš Rošer. Skupaj s Senadom Ja-hicem je edini igralec, ki dela v jami velenjskega premogovnika. Prišel je le vratar Matic Čretnik. Zaradi vsega tega in tudi pogostih poškodb ter posameznih občasnih obolenj moštvo na uvodnih tekmah gotovo še ne bo igralo, kot bi si želel trener Jernej Ja-vornik. Jesenski prvak pa prihaja ob jezero močnejši tudi zaradi Mate Eterovica, v prejšnji sezoni Rudarjevega igralca in najboljšega strelca lige. Iz Rudaija se je odpravil v Iran, kjer pa je predčasno prekinil pogodbo in okrepil (želel je tudi nazaj v Rudar) Domžale, ki bodo gotovo imele v glavi samo eno: zmagati. Ob morebitnem porazu bi skorajda zanesljivo izgubili vodilni položaj, saj bo Maribor, ki na drugem mestu s tekmo manj za njimi zaostaja le za tri točke, gostil Koper. Podobno kot Domžale v Velenju je favorit proti moštvu z Obale. »A favoriti ne zmagujejo vedno,« pravi Rudarjev trener Jernej Javornik in dodaja: »Drugi del želimo začeti, čim bolje. Prve tekme so skorajda vedno nepredvi- dljive, na njih o izidu odločajo malenkosti. Ne poznaš še povsem svoje forme, ker so prijateljske tekme eno, boj za točke pa povsem drugo. Domžale so zelo kakovostno moštvo, imajo velik izbor igralcev. Konec koncev so tudi vodilno moštvo in prav gotovo so še močnejši, kot so bili jeseni. Ne glede na to igramo doma in bomo poskusili zmagati.« a S. Vovk S pripravljalne tekme z Aluminijem. Z golom Nikola Tolimirja so zmagali z 1:0. V belem dresu Damjan Trifkovič, Mario Babic in Tolimir. Velenjčanke zaostajale za dva, zmagale za devet V naslednjem krogu bodo na lokalnem derbiju gostile Žalčanke Za štiri tekme štirinajstega prvenstvenega kroga je značilno, da so se na vseh veselile gostujoče igralke. Kot gostje so se v Ljubljani proti istoimenski ekipi veselile tudi Velenj-čanke. Pokazale pa so dva obraza. Na pot k hčerinskemu klubu Krimovk, ki so ga ustanovili pred dvema letoma, lani pa je napredoval najmočnejšo ligo, so odpotovale kot favoritinje. Ta vloga pa je verjetno vplivala, da so v prvem polčasu igrale preveč živčno. V njihovi igri je bilo veliko napak, kar so domače uspešno izkoriščale in imele po polovici tekme dva gola prednosti. V drugem polčasu so se Velenjčanke le sprostile in povsem nadigrale mlade gostiteljice ter se veselile zmage z devetimi goli razlike (31 : 22). Kljub novima točkama so ostale na devetem mestu, a povečale prednost pred zasledovalkami. Osmim Koprčankam pa so se približale na točko zaostanka. V naslednjem krogu bodo na lokalnem derbiju gostile igralke Žalca. Pirančanke so po pričakovanju doživele nov (že četrti po vrsti) poraz, tokrat z za Krimovkami drugo najmočnejšo ekipo v ligi - Zagorjem. Slednje so se s to zmago vsaj začasno povzpele na prvo mesto, ker bo tekma med aktualnimi prvakinjami in Koprčankami 3. marca. Na ta dan je prestavljen tudi dvoboj med Nakelčankami in Brankovkami. V prvem dvoboju bi se moral zgoditi čudež, da bi aktualne prvakinje doživele poraz. Bolj zanimivo bo gotovo na derbiju med desetimi Mariborčankami (4 točke) in zadnjimi igralkami Nakla Peko Tržič, ki imajo na zadnjem mestu le dve točki. Z visoko zmago v gosteh v Žalcu so presenetile rokometašice Krke. V prvem polčasu so zaostajale za pet golov (2 : 7), ob polčasu tega dela igre pa že imele prednost zadetka, zmagale so z dvoštevilčno razliko enajstih golov (31 : 22). Poleg tega so imeli tudi za štiri minute več izključitev. Najzaslužnejši za visoko slavje gostij sta bili igralka Neža Avbelj in vratarka Karmen Korenič. Edina tekma, na kateri ni bilo zmagovalke, je bila v Celju, kjer so se morale tretje (domače rokometašice) na tekmi s sedmimi Ajdovkami zadovoljiti samo s točko. Kljub temu so oboje zadržale isti mesti. a vos Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 23 26. februarja 2015 ""^Jis Želijo vsaj enega Nogometašice Rudarja Škal v drugi del močnejše in velikopoteznejše Že nekaj časa se na drugi del tekmovalne sezone pripravljajo tudi nogometašice Rudarja Škal. Svojo pripravljenost bodo najprej potrjevale v soboto, 14. marca, na polfi-nalni tekmi slovenskega pokala z Radomljankami (drugi par je Maribor - Teleing Pomuije Beltinci), za prvenstvene točke v drugem delu pa osem dni pozneje, ko bodo v 12. krogu na svojem igrišču gostile Jevnico. Jesenski del so končale na drugem mestu s štirimi točkami zaostanka za vodilnimi Pomurkami, ki imajo še tekmo manj, ter s prednostjo treh pred tretjimi Mariborčankami, četrte Radoml-janke pa za njimi zaostajajo za šest točk. S tako visoko uvrstitvijo so dokaj presenetile glede na napove- di trenerja Dušana Uršnika pred začetkom sezone: »Zdesetkani in pomlajeni smo. Narediti bomo morali korak nazaj in začeti delati še bolje, če hočemo kaj narediti. Igralke so nadarjene.« Zaradi službenih obveznosti ali poškodb so novo tekmovalno se- Dušan Uršnik: »Želeti je športno!« Smučanje je super Golte - Letos vse velenjske osnovne šole izvajajo na Golteh projekt »Naučimo Velenje smučati«. To je projekt, v katerega so vključeni vsi petošolci vseh šestih osnovnih šol iz Velenja. Vseh učencev, ki bodo pridobivali znanja in veščine smučanja na Golteh, je letos 320. Projekt »Naučimo Velenje smučati« je za otroke in starše popolnoma brezplačen. V tem projektu je vključenih veliko otrok, ki so prvič stopili na smuči. V Velenju letos že izvajajo tudi projekt »Vrtci na smučeh«, v katerem so vsi velenjski vrtci vključeni v enodnevno smučanje v mestu, tako da upajo, da bodo čez nekaj let, ko bodo ti vrtčevski otroci v osnovni šoli vključeni v projekt »Naučimo Velenje smučati«, stali vsaj enkrat prej na smučeh. Katarina: »Jaz sem že bila na smučeh, sedaj sem se pa popravila, ker že dolgo nisem smučala, in mislim, da je ta teden zame bil najboljši.« Manca: »En mesec nazaj sem začela smučati, zato se mi je zdelo zanimivo in zabavno, ker se bomo družili s prijatelji. S starši bom verjetno še šla na Golte. Takšna šola na Golteh je najboljša.« Ermin: »Ta projekt se mi zdi super. Sedaj sem prvič na smučeh, nekajkrat še padem, a je v redu.« Nemanja: »Meni se ta teden zdi fajn, vredu. Tudi jaz sem prvič na Golteh. Najbolj všeč mi je bilo, ker smo se smučali in šli na sedežnico. Učitelji so prijazni, ubogajo, moramo pa tudi veliko delati.« David De Costa, športni direktor Smučarskega kluba Velenje: »Ta projekt je začel Jože Kavtičnik v Savinjski dolini s savinjskimi šolami, letos pa ta projekt izvajamo Smučarski klub Velenje, ki je izvajalec, drugače pa je to projekt Športne zveze Velenje in Mestne občine Velenje. Oboji skušamo s skupnimi močmi ta projekt finančno speljati. Treba je plačati učitelje in določeno opremo in tega - denar - v teh časih ni tako zlahka zagotoviti. Vsi se trudimo, za ta projekt, ki je dober. Otroci na tečaju »Naučimo Velenje smučati« po dveh dneh po navadi že zvozijo, nato gredo na trak, velika večina pa gre v zadnjih dveh dneh že na sedežnico in se vozijo po vsem smučišču Golte.« Deja Božič, učiteljica smučanja: »Pri otrocih se kaže velik napredek, začeli smo z začetniki, ob koncu tedna pa že vozimo po vseh progah na Golteh, razen na najbolj strmi še nismo bili, na vlečnicah pa že vseh. Bi rekla, da so se že vsi naučili smučati, nekateri so sicer še na začetnih progah, večina pa jih že smuča in so kar dobri. Sedaj sem že tretje leto na Golteh in imam že kar nekaj izkušenj. V moji skupini je trenutno deset otrok, ki so bili v začetku tedna še začetniki, sedaj pa so že nadaljevalci.« a Irena Budna TAKO so igrali od naslovov Rokomet - pokal EHF, skup. del, 2. krog, skupina A Gorenje - Haslum 34:21 (18:13) Gorenje: Ferlin 20 obramb, B. Buric Božovic 4, Cehte 1, Medved 3, S. Buric 4, Szyba 6, Skube 9 (3), Golčar, Šoštarič 2, Kleč 1, Vrečar 1, Dobelšek 1, Gams 1, Nosan 1, Dujmovič. Trener: Ivan Vajdl. Haslum: Aasheim 6 obramb (1 x 7 m), Tjemsland 3 obrambe, Soendena 4, Roe 6 (2), Barthold 3, Andreassen, Schoenningsen 1, Brannberger 3, Gjoen, Johannsen, Berens, Pedersen, Patriksson 4. Trener: Tom Eirik Skarpsno Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Haslum 2 (2). izključitve: Gorenje 4 minute, Haslum 6. Trenutni vrstni red: Hamburg 4, Winterthur in Gorenje 2, Haslum 0 točk. Spored: 28. februarja: Pfadi Winterthur -Gorenje; 8. marca: Gorenje - Winterthur; 14. marca: Gorenje - Hamburg; 21. marec: Haslum - Gorenje. Drugi izidi: Winterthurn - Hamburg 22:26, Hasslum - Winterthurm 23:27, Vrstni red: Hamburg 4, Pfadi Winterthur in Gorenje 2, Haslum 0 točk. Prva NLB Leasing liga, 17. kr. Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 27:28 (16:15) Gorenje: Ferlin (8 obramb), Zaponšek, B. Buric (6 obramb); Božovič 2, Cehte, Medved 1, S. Buric 3, Szyba 7, Golčar, Šoštarič 5, Kleč, Dobelšek 1, Gams, Nosan 1, Beciri, Skube 7. Izključitve: Gorenje 2 minuti, Loka 4; sedemmetrovke: Loka, Gorenje 1 (); Loka Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 36:24 (18:14), Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem Ormož 22:20 (11:10), Maribor Branik - Slovan 37:23 (18:12), Krka - Krško 34:25 (20:10), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 2011 31:28 (15:13), Sevnica - SVIŠ Ivančna Gorica 29:20 (14:9). Vrstni red: 1. Celje 17 tekem - 34 točk, 2. Gorenje 17 - 32, 3. Maribor 17 - 28, 4. Trimo 17 - 26, 5. Ribnica 17 - 20, 6. Slovenj Gradec j Ambiciozno v drugi del zono začele brez nekaterih pomembnih igralk Barbare Nagy, Laure Zagajšek, Saše Lubec, Lari-se Šoronda in Ines Pijukovic. Kljub takšni ,zdesetkanosti' so presenetile z dobro igro, nepričakovanim drugim mestom, in sedaj so trener-jeve ambicije veliko večje. »Ne glede na sorazmerno velik zaostanek je športno, da ciljamo na oba naslova, tako državnega kot pokalne- 2011 17 - 16, 7. Krka 17 - 16, 8. Jeruzalem 0. 17 - 15, 9. Slovan 17 - 14, 10. Loka 17 - 13, 11. Izola 17 - 9, 12. SVIŠ 17 - 8, 13. Sevnica 17 - 5, 14. Krško 17 - 2 1. NLB Leasing liga, 18. krog: Gorenje - Izola 32:24 (16:8) Gorenje: Ferlin 11 obramb (1x7 m), B. Burič 6 ob., Zaponšek 4, ob., Božovič 1, Cehte 3, Medved 1, Nosan 2, Szyba 2, Skube 3 (1), Vrečar 1, Golčar 3, Šoštarič 8, Kleč 3, Dobelšek 2, Gams 1, Dujmovič 1. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Izola 4 (3); izključitve: Gorenje 8 minut, Izola 0 Prva A DRL za ženske, 14. krog Ljubljana - Veplas Velenje 22:31 (12:10) Velenje: Amon Edita (10 obramb), Tabakovič 1 (1), Tomič 1, Ferenc 3, Nakič Milka 6 (4), Naglič 5 (2), Nakič Branka 1, Amon Ines 2, Mičič 3, Halilovič 9, Alekič, Simič, Pajič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Ljubljana 5 (6), Velenje 7 (8); izključitve: oboje po 8 minut. ga. Pokalni žreb nam je bil naklonjen. V polfinalu smo se izognili Po-murkam, naše nasprotnice so igralke Radomelj in upam, da se bomo uvrstili v finale.« Vedo, da bodo morale za napredovanje pokazati vse svoje nogometno znanje in upati, da bodo tudi strelsko razpoložene. Skratka, da bodo dosegel gol več, saj o udeleženkah finala odloča samo ena tekma. Prvenstveni dvoboj med ekipama je bil jeseni neodločen. Nogometašice Radomelj so na svojem igrišču v uvodnem krogu zmagale z 1 : 0, »rudarke« pa so se jim v desetem na svojem oddolžile s 3 : 1. Pričakujejo, da bodo spomladi ne le bolje pripravljene, ampak tudi močnejše. Iz Jevnice je prišla vratarka Jadranka Žilic, ki je zamenjala Teno Horvat. Okrepili pa so se tudi z igralko sredine, re-prezentantko Bosne in Hercegovine Amelo Fetahovic, ki je nazadnje igrala v slovaški prvi ligi. Ob tem upajo, da bosta Šorondova in Piju-koviceva kmalu povsem okrevali in vsaj ob koncu prvenstva pomagali soigralkam k želeni uvrstitvi. a S. Vovk Drugi izidi: Piran - Zagorje GEN-I 20:37 (12:19), Zelene doline Žalec - Krka 22:31 (14:15), Celje Celjske mesnine - Mlinotest Ajdovščina 23:23 (9:11); 3. marca: Krim Merca-tor - Ž.U.R.D. Koper, Naklo Peko Tržič - Branik; zaostala tekma 11. kroga: Krim Mercator in GEN-I Zagorje 38:31 (21:16). Vrstni red: Zagorje 13 tekem - 24 točk, 2. Krim 12 - 24, 3. Celje 14 - 18, 4. Žalec 14 - 17, 5. Krka 14 - 17, 6. Piran 14 - 17, 7. Ajdovščina 14 - 15, 8. Koper 13 - 11, 9. Velenje 14 - 9, 10. Branik 13 - 4, 11. Ljubljana 14 - 4, 12. Naklo 13 - 2. Prijateljska tekma Maribor - Rudar 3:0 (0:0) Strelci: Ibraimi, Volaš in Džinič (ag.). Rudar: Rozman, Klinar, Džinič, Kašnik, Krefl, Stjepanovič, Tolimir, Bolha, Radujko, Babic' in Kocič. Igrali so še: Jahič, Plesec in Omerovič Kegljanje, 2 liga - vzhod 15. k. Šoštanj: Impol 5 : 3 (3266 : 3189) Šoštanj: Fidej - 558 (1), Pintarič - 526 (0), Hasičič - 541 (1), Kramer - 554 (1), Sečki - 545 (0), Arnuš - 542 (0). ŠPORT Judo Mohoričeva priborila normo za EP Tekmovalka velenjskega judo kluba Veronika Mohorič je v nedeljo odlično nastopila na evropskem kadetskem pokalu v Zagrebu. V močni konkurenci judoistov kadetov iz vse Evrope je odlično opravila svojo nalogo. Le malenkost sreče in moči ji je zmanjkalo v boju za tretje mesto. Borbo za bronasto medaljo je vodila še 20 sekund pred koncem. Izkušena madžarska tek- Kegljanje Z zmago v boj za vrh Šoštanjčani ostajajo v boju za vrh razpredelnice. V 15. krogu so na domačih stezah gostili predzadnjo ekipo - ekipo Impola. Domači strateg je imel nekaj težav s sestavo ekipe. Čas prehladov in bolezni je opravil tudi s kegljači domačega kluba, pa tudi gostje so igrali oslabljeni, saj je najboljšega igralca gripa položila v posteljo. Domačini, željni zmage, so srečanje začeli zelo odločno in imeli po igri prvega para prednost 54 kegljev, igralci pa so si razdelili točki. Še bolj odločni so bili domači igralci v drugem paru. Prikazala sta odlično igro na polno kot tudi na čiščenje. Gostje so se počasi že predali usodi poraza, saj so domačini povedli s 3 : 1. Prednost pred igro tretjega para je narasla na 82 kegljev. Ta prednost je že pomenila zmago, saj sta v tretjem paru nastopila najboljša domača igralca. Vse do zadnjega seta je kazalo, da bodo Odbojka Zmaga dekletom Zmagovalci letošnjega Turnirja regij, na katerem so nastopili dečki in deklice, rojeni leta 2000 in mlajši, so mladi odbojkarji Dolenjske, 19 movalka, ki ima že medaljo z evropskega kadetskega tekmovanja, je bila na koncu uspešnejša in je zmagala v izteku borbe. Kljub temu je Mohoričeva zelo zadovoljna z osvojenim petim mestom, saj je s tem osvojila prvo normo za nastop na Evropskem kadetskem prvenstvu, ki bo julija v Sofiji v Bolgariji. Normo za nastop bodo trije velenjski judoisti skušali doseči in potrditi na turnirjih na Češkem, Poljskem in v Nemčiji. Možnosti za nastop na evropskem prvenstvu imata še Nik Lemež in Hanna Štor, ki se tokrat turnirja v Zagrebu nista udeležila zaradi poškodbe in bolezni. gostje doživeli hud poraz z rezultatom 7 : 1. Majhno ležernost v igri domačega para sta gostujoča igralca izkoristila in poraz nekoliko ublažila. S to zmago so se Šoštanjča-ni zopet približali vodilnima ekipama, ki sta svoji srečanji izgubili. Na lestvici vodita Pergola in Litija z 19 točkami pred Šoštanjem in Hrastnikom, 18. Zaradi mladinskega državnega prvenstva se bo ligaško tekmovanje nadaljevalo 7 marca. Šoštanjča-ni gostujejo v Mariboru pri ekipi Miklavža. Kegljaške steze v Šoštanju v tem času ne bodo mirovale. Kegljaška zveza je Šoštanjčanom in Litiji ponudila organizacijo mladinskega državnega prvenstva, ki bo to soboto in nedeljo. Ljubitelji kegljanja si bodo lahko ogledali oba dneva tekmovanja od 10. do 19. ure. Med tekmovalci bomo lahko videli člane mladinske reprezentance, ki so pred nekaj dnevi nastopili na svetovnem mladinskem prvenstvu. Pridite, ne bo vam žal. a ki so v finalu premagali igralce iz štajersko-prekmurske regije, pri deklicah pa so bile odbojkarice koro-ško-savinjske regije boljše od vrstnic iz Ljubljane z okolico. Pri dečkih je tretje mesto pripadlo ekipi koro-ško-savinjske regije, ki je premagala reprezentanco Ljubljane z okolico. a Zupancdo državnega rekorda V času od 21. do 22. februarja se je v Osijeku odvijalo mednarodno tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Ru-bikove kocke Osijek Open 2015, v organizaciji World Cube Association pod vodstvom WCA delegata Olivera Perge in Bence Barata. Na tekmovanju je nastopilo 50 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Italije. Tekmovanje je potekalo v več disciplinah. Velenj-čan Staš Zupanc je v disciplini Rubikova kocka 3 x 3 dosegel odlično tretje mesto s povprečnim časom 11,54 sekunde in najboljšim poskusom 9,69 sekunde. V disciplini Rubikova kocka 3 x 3 z eno roko je dosegel absolutni državni rekord s časom 13,69 sekunde. a Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 24 24 TV SPORED «»^AS 26. februarja 2015 Četrtek, 26. februarja Petek, 27. februarja Sobota, 28. februarja Nedelja, 1. marca Ponedeljek, 2. marca Torek, 3. marca Sreda, 4. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.05 11.30 11.35 11.45 12.10 12.15 12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 01.00 01.50 02.10 Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mali Vang, ris. film Živalska uganka: Paličnjak Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica, nan. Infodrom Pogumno naprej, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris. V boju s časom (II.), 1/13 Točka preloma: DUTB hiti prodajati, ponov. Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Infodrom Živalski čira čara, ris. Bacek Jon, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet: Sožitje :: Sožitje Ugriznimo znanost, ponov. Dnevnik,ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.05 11.30 11.35 11.45 12.10 12.15 12.25 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.10 01.35 Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro !, kviz film ganka, otr. ser Čarlijev cirkus, otr. ser. Vem!, Rarg, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Anica, nan. Infodrom Alkohol v našem življenju, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov. Poročila Mostovi Hidak Mali kralj, ris. Vipo, ris. Kapitan Sabljezobi, 22/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 2/10 Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Med valovi Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Zmoremo dlje, e, več! Dnevnik,ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 02.10 Infokanal TVSLOr TVSLOr 06.00 Otroški kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelpa, ris. 07.20 Pri Slonovih 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Vesela kmetija, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.50 Mili in Moli, ris. 08.00 Pujsa Pepa, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.45 Nord. smuč., smuč. skoki na veliki skakalnici, 1. serija, prenos iz Faluna Dobro jutro Nord. smuč., sp, studijska oddaja Smuč. teki, štafeta 4x5 km (Ž), prenos iz Faluna Studijska oddaja Nord. kombinacija, smuč. skoki na veliki skakalnici, 2. serija, prenos iz Faluna Studijska oddaja Smuč. skoki na veliki skakalnici (M), prenos iz Faluna Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Nord. smuč., sp, nord. kombinacija, smuč. skoki, posn. iz Faluna Nogomet, evrop. liga, Feyenerod - Roma, 1/16 finala, povrat. Tekma, pren. iz Rotterdama Sodobna družina (III.), 17/24 Polbrat, 6/8 Avtomobilnost, ponov. Točka, glasb. odd. Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Knjiga čarovnij, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show, am. ser. 10.10 Tv prodaja 10.25 Moje srce je tvoje, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Barva strasti, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 17.55 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.05 Umori ob reki, am. film 22.50 24ur zvečer 23.20 Seznam strank, am. nan. 00.15 Kaliforniciranje, am. nan. 00.45 24ur zvečer 01.15 Zvoki noči 11.10 13.15 13.30 15.00 15.15 16.30 17.00 19.00 19.50 20.00 21.00 23.00 23.20 00.10 00.40 01.30 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn: Rebeka Dremelj 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža:ans. Petra Finka, skupina Špica 21.15 Regionalne novice 21.20 Jesen življenja: pregledna razstava Lojzeta Kralja 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Pri Slonovih, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Vesela kmetija, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.50 Mili in Moli, ris. 08.00 Pujsa Pepa, ris. 08.05 Bukvožer, otr. odd. 08.10 Aktivatorji, ponov. 08.25 Infodrom, ponov. 08.35 Impro Tv, odd. za mlade 09.00 Zabavni kanal 10.05 Točka, glasb. odd. 10.55 Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), prenos iz Banskega 12.30 Avtomobilnost 13.15 Nord. smuč., sp, studijska oddaja 13.30 Smuč. teki, štafeta 4x10 km (M), prenos iz Faluna 15.35 Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), posn. 16.45 Migaj raje z nami 17.20 Nogomet, vrhunci evrop. lige 18.10 Otoki svetlobe, dokum. film 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Božanske ženske: Ko je bil bog dekle, 1/3 20.50 Starši v manjšini (V.), 4/6 21.20 Popravljena krivica, 1/10 22.10 Ločitev, iranski film 00.15 Točka, glasb. odd. 01.05 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Knjiga čarovnij, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show, am. ser. 10.10 Tv prodaja 10.25 Moje srce je tvoje, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Barva strasti, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Skyfall, am. film 22.40 24ur zvečer 23.10 Eurojackpot 23.15 Tabu, am. film 00.45 Obrazi v množici, kanad. film 02.40 24ur zvečer 03.10 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: ans. Petra Finka, skupina Špica 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš: Besedičica 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: S kolesom do Walesa 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (1) 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.20 Timotej hodi v šolo, ris. 07.45 Tabaluga, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš: Pravljica 08.30 Bine, nan. 08.55 Male sive celice, kviz 09.40 V boju s časom (II.), 2/13 10.05 Infodrom 10.20 Kdo pa si ti?, 2/10 10.50 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 3/3 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd. 13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.25 Komisar Rex (XII.), 8/12 15.25 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, svet. odd. 15.55 Narejeno v Nemčiji, dokum. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ema 2015 21.45 W, am. film 23.50 Poročila, vreme, šport 00.25 Restavracija Raw (IV.), 3/6 01.15 Ozare, ponov. 01.25 Dnevnik, ponov. 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal TV SLO (Ü] 07.00 Med valovi 07.45 TV-poroka 08.20 Polnočni klub: Zmoremo dlje, globlje, več! 09.30 Alp. smuč., magazin 10.00 Zima je zakon, studijska oddaja 10.15 Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), prenos iz Banskega 11.15 Nord. smuč., sp, nord. kombinacija - smuč. skoki, posn. 11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.55 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 30 km (Ž), prenos iz Faluna 14.55 Športni izziv 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Faluna 16.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki - ekipno, prenos iz Faluna 19.00 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov. 20.00 Pametna človeka, am. film 21.30 Trst je naš, igrani film 22.00 Koncerti Aritmični 23.30 Narejeno v Nemčiji, dokum. odd. 00.20 Bleščica, oddaja o modi 00.55 Zabavni kanal POPTV pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mumu, ris. 07.10 Lupdidu, ris. 07.25 Kopalčki, ris. 07.35 Hobonavti, ris. 07.50 Yoohoo in prijatelji, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.10 Želvica Lulu, ris. 08.25 Maša in medved, ris. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. 08.45 Lego prijateljice, ris. 09.10 Grozni Gašper, ris. 09.20 Winx klub, ris. 10.10 Hitri prstki, ang. ser. 10.30 Tv prodaja 10.45 Zmenki milijonarjev, am. ser. 11.40 Rizzoli in Isles, nan. 12.35 Tv prodaja 12.50 Noro poletje, am. film 14.40 Zaklad na gori, am. film 16.25 Nori karate kid, am. film 18.25 Vrtičkanje 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Popolna poroka 21.45 Moj bivši se poroči, am. film 23.45 Nališpani Pete, am. film 01.25 Craigslist morilec, am. film 03.00 Zvoki noči 10.55 10.50 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 17.00 17.20 18.20 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 07.00 Živ žav sledi Nanigugu, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Vivi Vijak, ponov. 07.15 Žanov svet, ris. 07.25 Živalski čira čara, ris. 07.30 Svetovalka Hana, ris. 07.40 Zajček Belko, ris. 07.45 Vesela kmetija, ris. 07.50 Olivija, ris. 08.00 Mucika, ris. 08.10 Čarli in Lola, ris. 08.20 Oblakov kruhek, ris. 08.30 Mala kraljična, ris. 08.40 Pujsek Bibi, ris. 08.50 Muk, ris. 09.05 Adi v človeškem telesu, ris. 09.10 Peter Zajec, ris. 09.20 Tinka in Žverca, ris. 09.30 Danov Dinosvet, 17/26 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Sv. Ana v Slovenskih Goricah Na obisku Prisluhnimo tišini Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Štirje za Teksas, am. film Poročila, vreme, šport Zakulisje Eme 2015 Aplavzi, Anika Horvat, ponov. Mucika, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 3/6 Intervju: Branko Lustig Cesarski Trst in Slovenci: Mesto pripada zaledju, dokum. odd., 1/2 22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Oblast (I.), 3/10 23.55 Slovenski magazin, ponov. 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO r 09.35 Glasbena matineja 08.45 Zima je zakon, studijska oddaja 09.00 Alp. smuč., sp, superkomb. (Ž), prenos izBanskega 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 11.55 Alp. smuč., sp, superkomb. (Ž), prenos izBanskega 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 14.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 50 km (M), vključ. v prenos iz Faluna 15.55 Nogomet, državno prvenstvo, Koper - Celje, prenos iz Kopra 18.10 Devetošolci ne jočejo, nizoz. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnost violine, nem. glasb. dokum. film 21.00 Umori na podeželju, 2/6 22.30 Hočem navzgor, dokum. odd. 23.30 Prespana pomlad, igrani film 23.50 Koncerti Aritmični 01.25 Zabavni kanal POPTV pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mumu, ris. 07.10 Lupdidu, ris. 07.25 Kopalčki, ris. 07.35 Hobonavti, ris. 07.50 Yoohoo in prijatelji, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.10 Želvica Lulu, ris. 08.25 Maša in medved, ris. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. 08.45 Legende Chime, ris. 09.10 Grozni Gašper, ris. 09.20 Winx klub 4, anim. film 10.15 Anubisova hiša, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Zmenki milijonarjev, am. ser 11.40 Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser. 12.10 Rizzoli in Isles, nan. 13.05 Tv prodaja 13.20 Popolna poroka 15.05 Po naključju zaljubljena, am. film 16.50 Oliverjev duh, am. film 18.30 Kresnik: Ognjeno izročilo, slovenski film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Delovno dekle, am. film 00.55 Nepozabne počitnice, am. film 03.15 Zvoki noči uí.ii ¿vokinoci .9 © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Besedičica 09.40 Ustvarjalne iskrice (107): Filcano milo 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: S kolesom do Walesa 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Dotiki gora: Mrzlica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2276. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Spomin na pevca še živi, posnetek 2. dela koncerta 21.45 25 let Društva za boj proti raku 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Besedičica 09.40 2275. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2276. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Dober večer gospod predsednik: Janez Janša 11.40 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (1) 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Prodajno TV okno 14.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (106): Vozila 18.20 Nanovo: Življenje v dijaškem domu 18.55 Pop Corn: Rebeka Dremelj 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Petra Finka, skupina Špica 21.15 Napovedujemo 21.20 Higiena in bolezni zob 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.0 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Vem!, kviz 11.05 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Maks in Rubi, ris. 15.55 Studio Kriškraš, ponov. 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Pisave: Katarina Marinčič, Milan Dekleva in Aleš Šteger 23.35 Slovenska jazz scena 00.35 Duhovni utrip 00.45 Dnevnik, ponov. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO r 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Pri Slonovih, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Vesela kmetija, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.50 Mili in Moli, ris. 08.00 Pujsa Pepa, ris. 08.05 Profesor Pustolovec, ponov. 08.25 Zgodbe iz školjke 08.45 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Točka, glasb. odd. 13.20 Ljudje in zemlja 13.55 Med valovi 14.30 Projekt Na deželi, 1/8 14.55 Pravljica o povodnem možu, dokum. odd. 15.20 O živalih in ljudeh 15.55 Vikend paket 17.05 Dober dan, Koroška 17.45 Prava ideja! 18.10 Božanske ženske, 1/3 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Boj gospodične Friman, 3/3 21.00 Nujni primeri: Življenje, 3/3 22.30 Zadnja ura, 5/6 23.20 Odprta knjiga, ponov. 23.45 Točka, glasb. odd. 00.30 Zabavni kanal POPTV pop 24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Medved Rupert, ris. Lupdidu, ris. Legende Chime, ris. Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Delovno dekle, am. film Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur vreme 24ur Ni vse zlato, kar se sveti, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan. Seznam strank, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.20 07.35 08.00 08.50 09.05 09.55 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.40 23.35 00.30 01.20 01.50 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Duhovni utrip 11.25 Na obisku 12.25 Prava ideja! 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Viki Vijak, ponov. 15.50 Bine: Pravljica o duhcu 16.15 Pisave 16.45 Eko utrinki: Ribiške mreže 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico (III.), 3/10 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov. 23.35 Pričevalci: Franc Rehsmann 00.50 Posebna ponudba 01.15 Dnevnik,j)onov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Posebna ponudba 12.00 Mednarodna obzorja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Branko Lustig 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.20 Minuta v muzeju 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Dan žena, poljski film 21.40 Oblak, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca: Zakaj in kako izdelati družinsko drevo? 00.05 Dnevnik, ponov. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal 02.30 Infokanal TVSLOr TVSLO® 06.00 Otroški kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Pri Slonovih, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Vesela kmetija, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.50 Mili in Moli, ris. 08.00 Pujsa Pepa, ris. 08.05 Studio Kriškraš 08.30 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.50 Infodrom 09.50 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 13.40 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 14.55 Na vrtu 15.30 City folk: Praga 15.55 Mostovi Hidak 16.30 EMA 2015 18.10 Fant, ki leti, dokum. odd. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Tisto pomlad, franc. film 23.05 Glasbeni večer, ob 150-letnici rojstva Jeana Sibeliusa 00.15 Točka, glasb. odd. 01.05 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Medved Rupert, ris. Lupdidu, ris. Doktor glavca, ris. Knjiga čarovnij, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Mop^ke daklice - H20, avstral. nan. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Ana kuha Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Kako ugrabiti nevesto, am. film 24urzvečer Franklin in Bash, am. nan. Seznam strank, am. nan. Kralji bega, am. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2276. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir strojništva Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Na obisku pri... Dragu Karlu Semetu Regionalne novice Spomin na pevca še živi, posnetek 2. dela koncerta Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 23.05 23.35 00.30 01.20 02.15 02.45 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Na obisku pri. Dragu Karlu Semetu 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Hop hop hop 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2277. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki gora: Mrzlica 21.00 V spomin in opomin: 100-letnica začetka 1. svetovne vojne 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Pri Slonovih, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Vesela kmetija, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.50 Mili in Moli, ris. 08.00 Pujsa Pepa, ris. 08.05 Bine: Pravljica o duhcu 08.30 Zgodbe iz školjke 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.05 Točka, glasb. odd. 14.10 Alpe, Donava, Jadran 14.45 Zakulisje Eme 2015 15.45 Aplavzi! - Anika Horvat 16.10 Mostovi Hidak 16.40 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokum. film 17.30 Slovenci po svetu 18.00 Z Montyjem Donom po franc. Vrtovih, 3/3 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet, državno prvenstvo: Olimpija - Maribor, prenos iz Ljubljane 21.50 Športni izziv 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 Parkiran, irski film 00.20 Točka, glasb. odd. 01.10 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Lupdidu, ris. 07.40 Doktor Glavca, ris. 07.50 Knjiga čarovnij, ris. 08.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser. 07.45 Tv prodaja 09.00 Morske deklice - H20, avstral. ser. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Ana kuha Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24urpopoldne Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur Dva tedna za ljubezen, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan. Seznam strank, nan. Kralji bega, am. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.25 23.20 00.15 01.05 01.35 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2277. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (108) 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 18,45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Zdravje je ... energetska samopomoč, pogovorna oddaja 20.30 O XIV. diviziji, dokumentarni film 21.00 Regionalne novice 21.05 PopCorn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 25 26. februarja 2015 ""^Jis GASILCI, KRONIKA 19 Gabrški gasilci opravili 2134 delovnih ur Gaberke, 18. februarja - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gaberke je eno najštevilnejših v Šaleški dolini, zato ni čudno, da so člani društva in njihovi gostje na 85. občnem zboru dvorano napolnili do zadnjega kotička. Veseli so bili, ker so se jim pridružili tudi šoštanj-ski župan Darko Menih ter vodilna v Gasilski zvezi šaleške doline Boris Lambizer in Jože Drobež. Za uvod so si pogledali kratek film o delu društva v letu 2014, ki ga je pripravila Jerneja Videmšek. Lansko leto je tudi gaberškim gasilcem najbolj zaznamoval žledo-lom. Poveljnik Aleksander Judež je poudaril: »Od 31. januarja, ko smo šli prvič na teren, do 9. februarja, ko smo očistili in pospravili še zadnje orodje, smo opravili 2134 delovnih ur, prevozili 971 kilometrov ter porabili 562 l nafte in 130 l bencina. Prve dni akcije smo komaj zagotavljali prevoznost najpomembnejših prometnih povezav v kraju, dežurali smo tudi dve noči. Ko se je situacija začela umirjati, smo zaposlenim Elektra Celje pomagali pri ponovni vzpostavitvi močno poškodovanega elektro omrežja. Tako smo pomaga- li ponovno (po 48 urah) zagotoviti elektriko najprej našim krajanom, kasneje pa še krajanom sosednjih krajev ...«. Pri izvajanju sanacije sta se žal poškodovala dva člana dru- enega požara. Med letom so redno skrbeli za čiščenje odtočnih kanalov, pranje ceste, odstranjevanje lesa iz potoka Velunja, ob napovedih močnejšega deževja so izvajali pre- Predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret se je lani jeseni po 24 letih poslovil od hišniških del. Na občnem zboru sta mu poveljnik Aleksander Judež in podpredsednik Boštjan Borovšek v zahvalo za dobro delo podarila sliko gasilske hiše. (foto: Jerneja Videmšek) štva, prišlo pa je tudi do nekaj poškodb na opremi in vozilih. Med intervencijami so poudarili še gašenje glede vodostaja Velunje, krajevni skupnosti pa so pomagali pri menjavi žarnic v javni razsvetljavi ... Veliko so se izobraževali, poleg tega pa so maja lani organizirali XII. meddruštveno tekmovanje za starejše člane in članice za pokal KS Gaberke, ki je bilo drugič izvedeno tudi kot Pokalno gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in starejših gasilk za pokal GZS. Udeležilo se ga je 16 moških in 10 ženskih desetin. Tekmovanje je odlično uspelo. Njihove desetine so društvo zastopale na več meddruštvenih tekmovanjih. S tekmovanja GZ Šaleške doline za člane so domov prinesli 3 pokale -članice B in veteranke za 1. mesto ter člani A za 2. mesto. Tudi ostale ekipe so se na tekmovanjih zelo dobro odrezale. Predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret je povedal več o delih, ki so potekala v gasilskem domu. Zamenjali so dotrajane stopnice in jih zaščitili z nadstreškom. Veliko dela in finančnih sredstev je bilo potrebnih, da so prenovili fasado na severni strani doma. Obnovili so tudi garderobe za operativne člane, zamenjali radiatorje in napeljavo za ogrevanje. Postavili so tudi dva mlaja. a bš Ropar zlatarne v priporu Za izsleditev sostorilca poteka intenzivna preiskava Velenje, 24. februarja - Kot smo že poročali, so velenjski policisti prijeli 19-letnega Velenjčana, osumljenega, da je v sostorilstvu 5. februarja letos oropal zlatarno na Kidričevi. Kriminalisti so ga, kot so sporočili s Policijske uprave Celje, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor. Pri izvedbi ropa mu je pomagal za zdaj še neznani storilec. Za njegovo izsleditev preiskava intenzivno poteka. Roparja sta v prostore prodajalne vstopila zamaskirana in oborožena. Eden je fizično napadel zaposlenega, drugi pa medtem ukradel večjo količino, za 40.000 evrov zlatega nakita. Ker se je zaposleni upiral, sta ga oba potisnila na tla in ga večkrat udarila. Dva dni po ropu je policijska patrulja PP Velenje na avtobusni postaji opazila dva mlajša moška. Eden od njiju je takoj, ko je opazil policista, v koš odvrgel vrečko. Pri vizualnem pregledu pa sta policista ugotovila, da je v vrečki, ki jo je osumljeni odvrgel v koš, nakit, ki bi lahko izviral iz ropa zlatarne. a Voznica je bila prehitra Velenje, 17. februarja - V torek okoli 9. ure so na vinskogorskem klancu trčila štiri vozila. Prometno nesrečo je zakrivila voznica, ki je zaradi neprimerne hitrosti izgubila oblast nad avtomobilom. V nesreči je ena oseba utrpela lahke telesne poškodbe. Natočila, plačala pa ne Velenje, 17. februarja - V torek je na bencinskem servisu Petrol voznica natočila gorivo, »pozabila« pa plačati. S pomočjo videonadzornega sistema so pobeglo izsledili. Čaka jo kazenska ovadba. Poškodovani iskali pomoč v Velenju Velenje, 18. februarja - V sredo, pol ure pred polnočjo, so v Zdravstvenem domu Velenje oskrbeli tri lažje poškodovane osebe, ki so poškodbe utrpele v prometni nesreči na območju Krškega. Velenjski policisti so opravili pregled avtomobila in pridobili zdravstveno dokumentacijo. To bodo posredovali krškim kolegom, ki so krajevno pristojni za obravnavo prometne nesreče. Mobilca dobila noge Velenje, 19. februarja - V četrtek sta bila v Velenju ukradena dva mobilna telefona, eden, Ga-laxsx S5, v lokalu Sweet na Kardeljevem trgu. Bil je še nov, neuporabljen, lastniku pa odtujen Iz POLICIJSKE beležke iz vrečke. Drugo tatvino pa je neznanec izvedel v Delavskem klubu. V garderobo zaposlenih je tat vstopil skozi službeni vhod in odnesel Iphone 4s. Ukradli audija Velenje, 20. februarja - V noči na petek je bil na parkirišču na Tomšičevi ukraden osebni avto audi A4, svetlo modre barve, limuzina, registrskih oznak CE FP-132. Policisti, ki so opravili ogled kraja, so našli delce prevrtane ključavnice. Kupil ukradeno kolo? Velenje, 21. februarja - Velenjčan je preko in-ternetnega oglasa v Ljubljani kupil gorsko kolo. Doma je pri pregledu ugotovil, da ima kolo izbrisane serijske številke, in o tem obvestil policiste. Ker sumijo, da je bilo kolo ukradeno, so ga novemu lastniku zasegli, o prodaji kolesa pa obvestili pristojno policijsko postajo Ljubljana Moste. Vlom v klet Velenje, 23. februarja - V ponedeljek dopoldan je stanovalec z Jurčičeve policiste obvestil o vlomu v klet. Vlomilec je vanjo prišel z lomom ključavnice, odnesel pa nekaj drobnih stvari, vrednih 50 evrov. Pri ogledu kraja pa so policisti ugotovili, da je bilo enako vlomljeno še v eno klet. Neznanec je iz nje odnesel nekaj malih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 300 evrov. Na delovnem mestu jo je žalil Velenje, 17. februarja - V torek zvečer je prišla na Policijsko postajo trgovka, ker jo je v eni od trgovin na delovnem mestu zmerjal in žalil njen bivši. Policisti bodo z njim opravili pogovor in ga zaradi nespodobnega vedenja oglobili. Pomagali kolegom iz Mozirja Velenje, Nazarje, 18. februarja - Velenjski policisti so v sredo zvečer, ko je v Nazarjah pijani sin razbijal in grozil staršema, pomagali kolegom s Policijske postaje Mozirje. A ker ga tudi njim ni uspelo umiriti in je vse napeljevalo na to, da bo kršitev nadaljeval, so ga pridržali do streznitve. S takim ukrepom se ni strinjal. Grozil je tudi policistom in se do njih nesramno vedel. Globa, ki so mu jo napisali, je temu primerno visoka. Dovolj ima nasilja Velenje, 18. februarja - Po dveh letih psihičnega nadlegovanja in maltretiranja bivšega partnerja, ki se je nad njo dvakrat tudi fizično znesel, se je Velenjčanka le opogumila in policistom naznanila kaznivo dejanje nasilja v družini. Marihuana pri policistih Velenje, 20. februarja - V petek zvečer so velenjski policisti občanu na Titovem trgu zasegli tri zavitke marihuane, malo po polnoči pa na isti lokaciji drugemu še dva zavitka. Brcnil soseda Velenje, 21. februarja - V soboto zvečer sta se v Lipju sprla soseda. Enemu besede niso bile dovolj, zato si je pomagal z brco, s katero je sosedu povzročil lahko telesno poškodbo. Policisti ga bodo ovadili. Oba sta iskala zdravniško pomoč Velenje, 21. februarja - V soboto zvečer je na obisku sina pri materi v Kavčah prišlo do pretepa. Sprožilo ga je glasno pogovarjanje, zaradi česar sta si sin in očim izmenjala nekaj udarcev. Oba sta zaradi lažjih telesnih poškodb iskala zdravniško pomoč, oba pa zdaj čaka še kazenska ovadba. Neenotna brata Šoštanj, 22. februarja - Nedeljsko popoldne sta brata v Zavodnjah izkoristila za prepir in izmenjavo žaljivk. Nista se namreč mogla poenotiti glede popravila in bivanja v hiši. Ker nista bila tudi enotna niti v izjavah, ki sta jih dala policistom, so ti obema izrekli opozorilo. Žena mu je strgala majico Velenje, 23. februarja - V ponedeljek popoldan sta se na Tomšičevi sprla mož in žena. Med prepirom je žena možu strgala majico. Ta je o tem obvestil policijo, ta pa je njej izdala plačilni nalog. Razgrajal v kleti Velenje, 23. februarja - Okoli pol tretje ure v ponedeljek je kršilec na Šercerjevi razgrajal v kletnih prostorih stanovanjskega bloka. Policisti so stanovalcem nočni mir in počitek omogočili z napisanim plačilnim nalogom kršitelju. Vredno pohvale Dve izgubljeni stvari po zaslugi skrbnih občanov na lastnika čakata pri policistih: ključi s črnim obeskom, najdeni v petek, 20. februarja, na Stanetovi v Velenju, in mobilni telefon znamke Samsung GTS 5230, najden v Velenju v nedeljo, 22. februarja. Črno-bela statistika prometne varnosti Adil Huselja varnostno ogledalo Snežne padavine so letos povzročile obilo težav voznikom in vzdrževalcem cest, toda tako kot pri vseh rečeh, ko je v vsaki stvari nekaj slabega in nekaj dobrega, je tudi v tem (bilo) nekaj dobrega. Navkljub zastojem na cestah, ki so jih povzročili vozniki tovornih in osebnih vozil, ki so zaradi zasneženega vozišča oziroma neprilagojene hitrosti vožnje zdrsnili z vozišča ali so povzročili prometne nesreče s trki v druga vozila ali cestne objekte, so snežne padavine ugodno vplivale na prometno varnost, saj so vozniki vozili počasneje in previdneje, kot bi sicer po suhem vozišču. Koliko vpliva bodo te razmere imele na končno poročilo, bomo vedeli šele naslednje leto. Znani pa so podatki o prometni varnosti za leto 2014. Nedokončno statistično poročilo ni le ugodno, ampak je po statističnih kazalcih celo najboljše v zadnjih petdesetih letih. V preteklem letu seje zgodilo 23.880prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 38.423 udeležencev. V prometnih nesrečah je umrlo 108 ljudi, kar je za 17 ali 13,6 odstotka manj kot v letu 2013. Tudi število hudo telesno poškodovanih je bilo manjše za dobrih 15 odstotkov, v prometnih nesrečah je bilo 739, v letu 2013 pa 940 oseb hudo telesno poškodovanih, 7.166 udeležencev je utrpelo lahke telesne poškodbe. Posledice prometnih nesreč v preteklih letih in desetletjih so bile veliko bolj tragične in »črne«. Cilj zmanjšanja števila mrtvih v prometnih nesrečah pod 100 je bil pred desetletji skorajda utopičen in nerealen, toda danes je realnost. Ce pogledamo statistične podatke samo zadnjih desetih let: 2013 - 125, 2012 - 129, 2011 - 141, 2010 - 138, 2009 - 171, 2008 - 214, 2007 - 293, 2006 - 263, 2005 - 258, zlahka opazimo napredek in izboljšanje stanja. Razlogov za ugodne statistične podatke in stanje prometne varnosti je več, nedvomno pa med njimi imajo največjo težo naslednji: • vzpostavitev avtocestnega križa in povečanje kilometrov avtoceste in hitre ceste, ki veljajo za najbolj varne vozne površine, s hkratnim povečanjem prometa na avtocestah, k čemur je pripomogla tudi uvedba vinjet; • preventivne aktivnosti, ki so jih s skupnimi močmi izvajale pristojne institucije, so pripomogle, da se je zavedanje ljudi in predvsem udeležencev v prometu spremenilo in izboljšalo; • usposabljanje in izobraževanje ne zgolj v avtošolah, ampak tudi na obveznih tečajih mladih voznikov, je težko izmerljivo, toda pomemben delež imajo poleg teh tudi usposabljanja dijakov in učencev v srednjih in osnovnih šolah ter delo v vrtcih s predšolskimi otroki; • poostren in ciljno usmerjen policijski nadzor, ki so ga izvajali na kritičnih odsekih cest in ga prilagajali aktualni problematiki cestnih odsekov oziroma letnega časa; pri tem sta bili v ospredju kontrola hitrosti vožnje ter vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog; • zakonske določbe, ki so poleg omenjenega obveznega izobraževanja mladih voznikov in drugih novosti »prinesle« predvsem precej zvišane globe in večja pooblastila policistom pri obravnavi storilcev prekrškov - povratnikov; • na slovenskem avtomobilskem trgu je vse več t. i. varnih avtomobilov, ki voznikom in potnikom zagotavljajo večjo varnost v primeru prometne nesreče, večina novejših avtomobilov pa je opremljena tudi z dopolnilno opremo in tehničnimi pripomočki, ki zagotavljajo večjo varnost pri vožnji; • boljša opremljenost gasilcev za reševanje poškodovancev in napredek na področju medicine. Dejavnikov je zagotovo še več, toda to so glavni in strategi bodo zagotovo še dodatno poskušali vplivati prav na vse, da bi se število prometnih nesreč in z njimi število smrtnih žrtev in poškodovanih zmanjšalo. Vre-soluciji nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2013 do 2022 je določeno, da se do leta 2022 število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah zmanjša na 70 ali manj. Ali bo ta cilj uresničen pa je odvisno prav od vseh nas, ki smo tako ali drugače na cesti, zato je prav, da se tega tudi zavedamo. w " • I • ■ » v »v v Trčili v križišču Velenje, 20. februarja - V petek okoli pol ene ure sta v križišču Jenkove in Tomšičeve trčili voznici osebnih avtomobilov. Vzrok za nesrečo je bilo izsiljevanje prednosti. V nesreči je nastala gmotna škoda. Trk v Pesju Velenje, 22. februarja - V nedeljo ob 11. uri je počilo na magistralni cesti Velenje-Šoštanj pri odcepu za Esotech. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v vozilo pred seboj. Vsi trije udeleženi v nesreči so utrpeli lažje telesne poškodbe. Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC "«WAS 26. februarja 2015 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom ali manjšo kmetijo. Gsm: 040 202 800 ZAZIDLJIVO parcelo prodam. Tel.: 03 5892 352 V NAJEM oddamo 3-sobno stanovanje v standardu. Gsm: 041 817 061 PRIDELKI SENO v kockah in okrogle bale prodam. Gsm: 051 388 874 FIŽOL sivček, silažne bale lucerna in koruzo tretjikalo prodam. Gsm: 041 946 944 OKROGLE silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 OKROGLE silažne bale, prva in druga košnja, prodam. Gsm: 041 740 934 JABOlČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 1. 3. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031 542 798 BURSKO kozo, staro 3 leta, prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel.: 03 5871 586 MLADO brejo ovco in dva jagneta prodam. Tel.: 03 5893 279, Plešivec VOZILA PEUGEOT 206 1.4, letnik 1999, bele barve, elek. steklena streha, 144.000 km, lepo ohranjen, prodam za 1050 evr. Gsm: 041 692 995 RAZNO PC računalnik HP 6000 PRO E8400, z monitorjem, miško, tipkovnico. Licenčni windows 7 slo. Prodam za 179 evr. Gsm: 041 692 995 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka gofo se je od 27. 2. do 5. 3. - 27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah; - 28. februarja 1945 je okupator v Metlečah v Šoštanju ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - 28. februarja 1975 je velenjska občinska skupščina potrdila elaborat o družbenoekonomski upravičenosti obstoja Našega časa in ustanovila Center za informiranje, propagando in založništvo; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Gol-teh slalom za evropski pokal in nagrado Titovega Velenja, na katerem so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi takrat uveljavljena imena svetovnega smučanja Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS - Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali začetek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti Vinska Gora k občini Velenje; - v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavi- Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 habit nepremičnine Hablt,(Uj). Kanila] «. Volan* tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 S5.000 «i 35.500 € - J _ HOROSKOP 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, velikosti 87 m2, 5/5 nad., zgrajeno 1981, vseljivo takoj. ER F (150-210 KWh/m2a) Cena 69.000 evr. 3-sobno stanovanje na Kardeljevi, 73 m2, popolnoma adaptirano 2012, 6/8 nad. ER: C (35-60 kWh/m2a). Cena 85.000 evr. Opremljeno garsonjero na odlični lokaciji, Goriška ulica, 30 m2, zgrajeno 1977, 4/5 nad. ER: D (60105 kWh/m2a). Cena 35.500 evr. vgč na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Spe energetika Spe vodovod in kanalizacija Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo 080 80 34 brezplačna številka nite narocni "«WAS Za naročnike dn 8 številk zastnnil Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Cerkev sv. Mihaela v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) li prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga porušili cerkev sv. Mihaela; - 5. marca 1974 je deset temelj- nih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko-elektro-energetski kombinat - SOZD REK Velenje; - 5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec; - 5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Par-lovom in Francozom Chri-stianom Ponceletom, v katerem je prepričljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner. a Damijan Kljajič KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p. Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure DO KONCA FEBRUARJA Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si 15% POPUST NA VSE STORITVE Oven od 21. marca do 20. aprila Pred vami je čuden teden. Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni In zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi, kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Lepi dnevi vam bodo šli na roko, saj ste zadnje čase precej odvisni od vremena. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost. To pa zadnje čase zelo pogrešate. Povsod. Tako doma kot v službi. Bik od 21. aprila do 21. maja Novega projekta ste se lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. Zagon vam bo dalo dejstvo, da se boste še nekaj dni počutili izigrane, saj se je nekaj ne prav lepega odvilo za vašim hrbtom. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poči. Na delovnem mestu bo precej napeto, doma pa vam bo prijetno. Če si boste privoščili nekaj prostih dni, boste naredili veliko naložbo za prihodnost. Pomladanska utrujenost bo letos verjetno neizbežna, začutili pa jo boste že v teh še vedno zimskih dneh. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Še vedno ste polni zaobljub, ki si jih naložite skoraj vedno, ko vsaj rahlo zadiši po pomladi. Nekaj ste jih letos že uresničili, čeprav ste šele na začetku. Sprememb, ki si jih želite, pa še ne bo v teh dneh. Nikar ne bodite preveč nestrpni. Doslej vam je uspelo rešiti le malo razvad, ki veste, da vam prav nič ne koristijo, z njimi pa se spopadate že od novega leta. Sedaj pa boste res s polnim elanom začeli z odstranjevanjem nesnage iz vašega življenja. Imate več motivov in motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. V soboto bo veselo. Še lepše bo, ker dogodka ne boste ne načrtovali in ne pričakovali. Rak od 22. junija do 22. julija Tokrat res ne boste odlašali, čeprav vas bo strah, kako se bo vse skupaj izteklo. Kepo v želodcu boste imeli vsaj še nekaj dni, potem se boste začeli sproščati. Predvsem zato, ker boste čutili, da ne bo tako hudo, kot ste se bali. Bodite trmasti in vztrajni, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, hvaležno vam bo tudi telo, ki vas zadnje čase ni najbolj ubogalo. Napetost je bila kriva tudi za bolečine v križu, ki bodo počasi začele bledeti. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase, ko boste imeli več časa. Če bi ga znali bolje razporejati, bi ga imeli dovolj za vse. Pravi odgovor se skriva v prioritetah. Ko si jih boste postavili, boste imeli čas za vse, kar je res pomembno. Partner naj bo na prvem mestu. Lev od 23. julija do 23. avgusta Žal bo tudi v zadnjih februarskih in prvih marčevskih dneh ostala vaša najbolj goreča želja še vedno neizpolnjena. Čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči, saj je tokrat razplet dogodkov bolj odvisen od vas kot od drugih. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake. Včasih se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla, sploh, če realnost postane grožnja za prihodnost. V teh dneh vam ne bo več dovoljeno sanjati, saj bi s tem le odlagali neizbežno. Ko se boste soočili z resnico, bo bolelo. Ko se boste lotili reševanja problema, ne bo lahko. A bo steklo. Že sredi prihodnjega tedna boste vedeli, da ste se prav odločili. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Veselili se boste prihodnjega tedna, saj se približuje dogodek, ki se ga veselite že nekaj mesecev. Zdravje pa bo žal tisto, ki vam ne bo pustilo, da bi v polni meri uživali v njem. Tega ne bo vedel nihče drug kot vi, zato mnogi ne bodo opazili. Le partner bo dobro vedel, da z vami ni vse tako kot bi moralo biti. Zaskrbljen bo, kar vam bo tudi povedal. Pomirili boste njega in sebe. Sploh, če boste nasvete zdravnika tokrat vzeli bolj resno. Uspevalo vam bo bolje, kot ste si upali želeti. Čas je, da se malce razvajate, predvsem pa vložite več v svoje dobro počutje. Tudi nagradite se lahko in to brez slabe vesti. Ni treba, da je nagrada velika. Morda si privoščite obisk frizerja, dobro masažo. Ali pa le druženje s prijatelji, ob katerem boste pozabili na vse tegobe. Sami izberite, kaj v teh dneh najbolj potrebujete. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča, kajne? Ob tem, kar se bo dogajalo vašemu prijatelju, boste vedeli, da ste lahko s svojim življenjem ne le zadovoljni, ampak tudi srečni. Sploh, ker je zadnje čase v vaši družini spet vse tako, kot ste si želeli. Predvsem pa imate, karje najbolj dragoceno -zdravje. Obzavedanju, kako hitro se lahko vse postavi na glavo, boste poiskali stik s starimi prijatelji. Nič hudega, če ne boste takoj uspeli. Minilo je veliko časa, zato ne morete pričakovati, da bodo ob vašem povabilu kar skočili in pritekli k vam. Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati. Tokrat ohranite stike. Ker na ljubezenskem področju ne boste najbolj zadovoljni, so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Prav tako godijo, velikokrat pa so tudi manj naporna. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Zdelo se vam bo, da ste odklopili in si nabrali novih moči. Žal to ne bo držalo. V preteklih dneh ste ponovno spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vam že vrača, bodo lahko začutili že v soboto zvečer. Dogodek bo poseben, za vas bo tudi lep, celo ganljiv. Vrnitev v realnost bo prinesel že ponedeljek. V službi se bodo stvari zapletle mnogo bolj, kot ste pričakovali. Tokrat boste prvič občutili strah pred prihodnostjo. A zapomnite si, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Hladila se bo nekaj dni. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vaše življenje se je proti vaši volji zavrtelo v drugačno smer, kot ste pričakovali. A se vseeno ne boste pritoževali. Sprijaznili se boste prej, kot bodo pričakovali vaši domači, ki jih bo vaše reakcije res strah. Čeprav veste, da vas v prihodnjih dneh čaka veliko obveznosti, ne boste zganjali panike. Mirni boste, dnevi pa bodo vseeno precej kratki za vse, kar boste morali v njih postoriti. Že v nedeljo boste priznali, da v delu uživate. Kar verjeti ne boste mogli, da bo tokrat res vse v vaših rokah. Ker najbolj zaupate prav sebi, vam bo to več kot godilo. Že prvi rezultati bodo navdušili vse. Pazite, da dobljenega zaupanja ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. Čeprav ne govorite veliko, so vaši stavki včasih boleči. Sploh za tiste, ki ne prenesejo kritike. Tokrat pa boste imeli opravka prav s takimi. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner potrebuje več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal. Vi se boste medtem motili z delom. Veliko ga bo, a vam bo v zadovoljstvo. Sploh tisti del, ki bo od vas zahteval veliko kreativnosti. Te vam v teh dneh res ne bo manjkalo. Ideje si zapisujte, da jih ne boste pozabili. Vseh vam namreč ne bo uspelo uresničiti, pa čeprav boste imeli dovolj energije, da bi jih lahko. Ker pa tudi tokrat to ne bo odvisno le od vas, ne bo šlo. Sorodniki bodo od vas zahtevali veliko. Odbilo vas bo, ker bo prošnja zvenela bolj kot ultimat. Ne pustite se! Prevečkrat so že zaigrali na vaša čustva, ker dobro vedo, da vas to vedno zlomi. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Zadovoljni boste, kot že dolgo ne. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste Izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še na prej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina pa je tako ali tako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Nova priložnost se bo ponudila že kmalu, a ta ne bo slaba. Že slutite, od kod bo prišla ponudba? Če še ne, vam bo jasno do ponedeljka. Pokažite, da ste pripravljeni na dogovore, saj se sicer lahko zgodi, da vam spolzi skozi prste. Zdravje bo še občutljivo. Ribi od 19. februarja do 20. marca Če se komu dogaja krivica, pa ni nujno, da je vaš bližnji, vas vedno boli. V teh dneh se boste morali kar dvakrat krepko ugrizniti v jezik, da ne boste na glas povedali, kaj si mislite o ljudeh, ki bodo imeli dirigentsko palico v rokah. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda želeli pomagati. A pri tem pazite! Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspelo vam bo obnoviti zaloge energije, pomagali pa vam bodo šport, spremenjena prehrana in dobra družba. Te bo veliko od danes dalje, razlog pa bo čisto običajen. A bo potek dogodkov precej neobičajen. Všeč vam bodo. v Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 27 26. februarja 2015 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 19 ČETRTEK, 26. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 27. februarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 28. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 1. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 2. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 3. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 4. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje SMRTI Lesjak Ivan, roj. 1945, Šoštanj, Florjan 87; Mohorko Julijana, roj. 1925, Šoštanj, Metleče 9; Bezgovšek Ivanka, roj. 1933, Šmarje pri Jelšah, Grobelce 4; Ambrož Ana, roj. 1930, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Rosuljska cesta 1. POROKE Porok ni bilo za objavo. Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 12. februarja 2015 so: • Ana Kugonič, Topolšica 59, 3326 Topolšica • Jure Gaber, Prelska 48 B, 3320 Velenje • Lada Jelen, p.p. 531, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. 2. in 1. 3. - Ivan Rajevič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost 03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 63. letu starosti, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in dedi dr. MIRAN CAS univ. dipl. ing. gozd. Od njega se bomo poslovili v petek, 27. 2. 2015 ob 14:00 uri na pokopališču Podkraj pri Velenju Pogrešali ga bomo: žena Silva, sin Gaber, hči Katarina z Ladom, hči Vita z Jernejem in vnučkom Oliverjem, sestre Bernarda z družino, Alenka in Marjeta ter ostali domači S ponosom ga je navdajala domovina s svojo spokojnostjo gozda, oglašanjem divjega petelina, čarobnostjo Kolpe, rodovitnostjo prsti in slovensko pesmijo. Smrt je odrešenje za umirajočega, a kruta je usoda za tistega, ki ostane. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata FRANC SEMPRIMOŽNIK 12. 7. 1943 - 9. 2. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujočo vsi njegovi V SPOMIN Gomilo vama cvetje krasi, lučke spomina gorijo, povsod sta z nami, draga mama in ate. 6. januarja in 24. februarja je minilo žalostno leto dni, odkar sta nas zapustila ljuba mama in ate, stara mama in stari ata MARIJA VINDER iz Črnove 20 FRANC Vsako slovo je vedno prehitro in težko, a najtežje je takrat, ko zavedno izgubimo ljubljeni osebi, ki sta nas vse življenje ljubila in z nami delila srečo. Odšla sta tja, kjer ni več bolečin, z nami pa je ostala grenka bolečina in na vaju nepozaben spomin. Vsem, ki ste ju ohranili v spominu, z nami delite prijazno besedo, iskrena hvala, še posebej sestrični Marjani Goršek in bratrancu Martinu Sedovniku. Žalujoča hči Milica, sinova Franci in Martin z družinami ZAHVALA Poslovila se je draga mama, babica in prababica ROZALIJA JURKO Šenbric 42, Velenje 3. 9. 1915 - 12. 2. 2015 Iskrena hvala dr. Žubrovi, patronažni službi, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, gospodu župniku, pevcem, trobentaču, govorniku, Pogrebni službi Usar, Krajevni skupnosti Konovo, sosedom in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči sin Edo in ostali otroci z družino V SPOMIN MARJANU LIPOVSKU 1936-2015 prejemniku priznanja župana Mestne občine Velenje Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 28 Prihodnost je v robotih, povezovanju strok in vseživljenjskem učenju Na 25. medobčinskem otroškem parlamentu govorili o izobraževanju in poklicni izbiri -Družba se hitro spreminja - Mnogi želijo delo doma - Izziv za odrasle Bojana Špegel Velenje, 23. februarja - Lansko leto so osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu za temo letošnjega izbrali izobraževanje in poklicno izbiro. V torek so na to temo razpravljali učenci tretje triade vseh šol iz Šaleške doline. Tudi tokrat so se zbrali v velenjski mestni hiši, njihov gostitelj pa je bil velenjski župan Bojan Kontič. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da naj sledijo svojim poklicnim željam in trmasto vztrajajo na poti do cilja. Pohvalil je učitelje in možnosti izobraževanja v Šaleški dolini. Ni pa mogel mimo težav, ki jih imajo danes mladi, ko končajo izobraževanje, sploh ti- > Odraslim bo eden od izzivov, da mladi ostanejo v dolini. parlament, so mladi razmišljali o različnih oblikah izobraževanja, dejavnikih izbire poklica, vseživljenj-skem učenju in poklicih prihodnosti. Po eni uri dela v skupinah sta po dva predstavnika skupine poda- velik izziv, povezan tudi z delom, ki ga opravlja. »Velikokrat se srečujemo z ravnatelji šol, z mladimi pa redko. Zato je vodenje parlamenta zame prijeten izziv, saj gre za temo, s katero se ukvarjam v profesional- je začela razprava, ki jo je usmerjal. Dodal je še, da bodo imeli v prihodnje prednost na trgu dela tisti, ki bodo imeli veliko različnih znanj, ki bodo inovativni in se bodo hitro prilagajali. Poklicev prihodnosti pa ne sti, ki imajo izobrazbo, ki na trgu ni več zanimiva. V Šaleški dolini so zanj poklici prihodnosti predvsem tehnični poklici, povezani z energetiko in tudi rudarjenjem, prepričan pa je, da bodo potrebni tudi družboslovni. Inovativnost bo nujna Delo na 25. medobčinskem otroškem parlamentu je teklo v štirih skupinah. Pod vodstvom prostovoljk Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki je organizirala la sklepe, pri vsakem področju pa so besedo dobili tudi drugi. Imeli so veliko vprašanj in veliko jasnih stališč, kar na otroških parlamentih vedno znova preseneti. Njihove razprave je usmerjal domačin Aleš Ojsteršek, direktor Urada za izobraževanje na ministrstvu za šolstvo, ki je vodenje parlamenta sprejel kot nem življenju. Ravno v tem obdobju načrtujemo programe, ki bodo v naslednjih petih letih pomembno zaznamovali poklicno šolstvo v Sloveniji. Vseživljenjsko učenje in poklicno izobraževanje bosta področji, v katera bo naša država namenila pretežni del sredstev za izobraževanje,« nam je povedal, preden se kovati svoje misli. Po tem, ko so v štirih skupinah razpravljali o različnih oblikah izobraževanja, dejavnikih izbire poklica, vseživljenjskem učenju in poklicih prihodnosti, se je razvila živahna razprava. Mladi so ugotavljali, da so med dejavniki izbire poklica najmočnejši dejavnik starši in njihovo mnenje. Želijo pa si še več informacij o posameznih poklicih, da se bodo lažje odločili. Sploh, ker večina koleba med več možnostmi. Med poklici prihodnosti so izziv videli v povezovanju več strok, prepričani so, da bodo prihodnost močno zaznamovali roboti. Jasno jim je tudi, da se bodo morali celo življenje učiti, pri poklicu pa jim bo močno pomagalo tudi neformalno izobraževanje in vse izkušnje, ki si jih lahko pri- dobijo tudi s prostovoljnim delom. Dobro vedo, da se družba nenehno in hitro spreminja in da bodo temu morali slediti tudi oni. Slišali smo, da si želijo, da jih v šolah naučijo, kako se sploh naj učijo in kako naj sprejemajo novosti, ki jih prinese življenje. Sklepe bodo marca podali na regijskem otroškem parlamentu, ki bo v velenjski vili Mojca, aprila pa še v državnem zboru. Vedno jim bodo prisluhnili tudi odrasli. V Velenju jim bo eden od izzivov dejstvo, da si mnogi mladi po končanem izobraževanju želijo živeti in delati v Šaleški dolini. Ustvarjanje delovnih mest je odvisno tudi od njih, predvsem od tistih, ki držijo v rokah platno in škarje v posameznih občinah. a Vse šole iz Šaleške doline so na parlament poslale po 8 predstavnikov. Ti so najprej delali v skupinah, potem pa aktivno sodelovali še v razpravi. Odrasli so jih pozorno poslušali. bo oblikovalo le šolstvo, pomemben del bo predstavljalo gospodarstvo. »Naučite nas, kako se učiti« Mladi parlamentarci so, ko so dobili besedo na plenarnem delu parlamenta, tudi letos dokazali, da znajo zrelo razmišljati in jasno obli- Filip Radivojevič, OŠ Antona Aškerca Velenje: »Že na šoli smo debatirali o več temah, sam sem se osredotočil na načine učenja. Zavedam se, da je vseživljenjsko učenje realnost, z njim dosežemo višjo stopnjo inteligence. Nisem vesel, da je tako, sem pa pripravljen na to. Sam si želim postati zdravnik ali pa mehatronik. Končna odločitev bo odvisna tudi od tega, koliko bom vedel o posameznem poklicu. Vem, da informativni dnevi pomagajo mladim pri odločanju, sam iščem informacije tudi na svetovnem spletu. Pri učenju pa še vedno prisegam na knjige in manj na svetovni splet. Sam veliko berem, knjige so zame pomemben svet.« Neli Štefanič, OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki: »Že na šoli smo se veliko pogovarjali o poklicih in naši izbiri. Ugotavljali smo, da je to tema, o kateri se mladi veliko pogovarjamo, saj je izbira poklica za nas pomemben del prihodnosti. Sama še ne vem, kako bom izbrala, kolebam pa med predšolsko vzgojo in veterino. Želim si izvedeti čim več o obeh poklicih, odločitev pa je zagotovo povezana tudi z mojimi ocenami in omejitvami pri vpisu. Prav je, da se osnovnošolci več pogovarjamo o teh temah.« Pasja frizerka se pripelje na dom V mobilnem pasjem salonu Božana Grgic hišnim ljubljenčkom nudi celotno nego Milena Krstič -Planine Velenje, 13. februarja - Gotovo ste ga opazili! Ne morete ga spregledati. Mobilni pasji salon je prava atrakcija, kjer koli se pojavi. Za zdaj kroži po Šaleški dolini, Zgornji Savinjski dolini in po Koroški, a če dobi kak klic od drugje, se zapelje tudi do tja. Kombi, ki je opremljen z vsem potrebnim, kar pasji frizerji pri delu potrebujejo, tudi s hlajenjem ali ogrevanjem, vozi pasja frizerka, Velenjčan-ka Božana Grgic. »Že od malega je v meni prisotna ljubezen do živali. Ko se je bilo treba odločiti, je bila izbira poklica logična. Pasja frizerka bom. V času študija sem iskala možnost za pridobitev licence, na Hrvaškem opravila tečaj, pridobila certifikat, Notranjost je opremljena z vsem, kar pasja frizerka potrebuje pri delu. zadnja leta nadgrajevala znanje, odprla podjetje in začela.« S svojim pasjim salonom ljudem prihrani čas in denar, ker pride ona do njihovih hišnih ljubljenčkov, slednjim pa prihrani stres, ker jim ni treba od doma. Nege in urejene frizure pa ne nudi samo kužkom, ampak tudi drugim hišnim ljubljenč- kom. »Pravi izziv mi predstavljajo mali glodavci. V svojem mobilnem salonu sem imela že dolgodlake morske prašičke, pritlikave kosmate zajčke, levčke. Tudi njim se dlaka petlja in jim jo je treba na neki način osvoboditi.« Po kantah za »svinjsko glavo« 35. smučarsko srečanje gozdarjev Zgornje Savinjske in Šaleške doline V soboto, 21. februarja, se je v organizaciji Društva savinjskih gozdarjev Nazarje ter tamkajšnjega Zavoda za gozdove Slovenije območne enote Nazarje med vratci smučišča v Lučah ob Savinji pognalo 55 smučark in smučarjev (gozdarji in lesarji ter predstavniki lastnikov gozdov) z območja Zavoda za gozdove, OE Nazarje (tudi s krajevno enoto Šoštanj). Tekmovalno smučarsko srečanje, ki se je pričelo že leta 1968 (le dvakrat doslej je odpadlo), so tokrat prvič organizirali za trofejo »svinj- ska glava«, ki ga prejme vsakokratni predzadnji udeleženec tekme v veleslalomu. Prvouvrščenim so obesili okrog vratu medalje, ekipnim zmagovalcem so vročili pokale, hrustljavo zapečene tri enakovredne »trofeje« svinjske glave pa so dobili Solčavanka Eva Suho-dolnik, Ljubenec Štefan Farkaš ter človek, ki se je udeležil vseh 35 tekem tega gozdarskega tekmovanja (in ostal živ) Lučan Albin Robnik. Na progi Raduha so se smučarji »usekali na kante« v več starostnih kategorijah, na prva mesta pa so se uvrstili Solčavan Simon Klemen-šek (15-35 let), Gornjegrajčan Matjaž Kolar (36-49), Lučan Ivo Ku-mer (50-59), Lučan Albin Robnik (nad 60) ter v ženski konkurenci Lučanka Tjaša Voler (15-29) in Nazarčanka Marjeta Robnik (30 in več let). V skupini sponzorji pa je osvojil prvo mesto Blaž Robnik iz Luč. Prehodni pokal so namenili tudi skupinskemu zmagovalcu, ekipi gozdarjev in lesarjev iz Solčave, ki je prejela v prehodno last leseno skulpturo svinjske glave, ki jo je z motorno žago izoblikoval znani »umetniški kipar«, aktualni državni prvak v kipaijenju z motor-ko Tadej Brgles z Ljubnega. a Jože Miklavc Prejemniki pokalov »svinjska glava« so se veselili tako elitnega odličja