Sk


5,evu- ~ ^	z,. XX
Mwoèafaa lisi u : Celo telo 35 din, tt dim, četrt leta 9 dia. 'izven Jugoslavije : trio telo 65 dia. lasetaii aii omanìla se po doffowm; pri večkratnem pcnaeven popasi Upcavnišfc»
i naročažno,, tasawfe fai reklanaar^a.	^	—----------—----------------—	_
T^fo.	ito>ti3	Eowtsai P0UT1ÖJ LIST a SLOVEKSKO UODSTKO
PoStnina plačana v gotovini.
izhaja v pondeljek, sredo m _ Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom a* more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. tue dopoldne. Rokopisi se ne vraèqAn. Nezaprte reklamacije so poštnine proole.. Telefon interurban štev. 113.
67. itei
Maribop, dne 17. maja 108’*.
HBB8MKB—B
Letnik XIV.
Slovenci imajo že 40 odstot analfabetovi
«Marburgerca« podaja v št. 107 «državno statistiko«, po koji imamo mi Slovenci 1,050.000 prebivalcev, 753 ljudskih šol, eno tako šolo za 1.642 prebivalcev 60 odstotkov pismenih, tora j 40 odstot. analfabe-t o v. Ne čudimo se več tej nesramnosti, katera je prišla sedaj celo že do tega, da izkorišča «uradno statistiko« za podkopavanje kulturnega ugleda Slovencev v svetu, moramo pa vendar to peklensko zlobnost tega demokratskega 'lista nepristransko pojasniti.
O tej statistiki nam namreč oficijelno ni ničesar znanega. Ljudsko štetje je bilo 31. januarja 1921. Proti jeseni tega leta se je razglasila statistika. Mi smo imeli še takrat 20 odstot. nepismenih. Srbija 80 odstot. Po «Marburgerci« se je to tekom pol leta jako spremenilo: mi jih imamo sedaj 40 odstot., Srbi še pa samo 75 odstot. Kaj se je torej tačas zgodilo? Tiskovna pomota tu ne pride v poštev, ker bi se drugače številke sploh ne strinjale; v vsem je torej premišljen namen, nas Slovence svetu predstavljati, da kulturno strašansko propadamo, ne da bi si bili ti zlikovci v svesti, kako blatijo s tem ugled cele države, da je pa vse sploh grda laž, to si lahko vsak pameten človek sam izračuni, posebno, ako štatistiko naših brezpismenih pod Avstrijo poznä.
Imamo namreč na razpolago knjigo «Die Verschiedenheit der deutschen und slawischen Volksvermehrung«, katero je izdal leta 1916 vladni svetnik dr. Wilhelm Hecke, kot vodja statistike ljudskega štetja iz leta 1910 na Dunaju. Ta pravi (str. 59): «Med 100 osebami, starih čez 10 let imajo Slovenci 14.65, med osebami v starosti od 11—20 let pa samo 3.25 odstot. nepismenih. Ljudska izobrazba je imela v «lobi od leta 1900—1910 med vsemi avstrijskimi narodi največje uspehe pri S 1 o v e n c i h, ter je skoro popolnoma dosegla isto stopnjo kakor jo zavzemajo Čehi in Nemci«. —
Če sedaj pomislimo, da so oni ljudje, kateri so bili leta 1910 — 20 let, danes že 32 let stari, da je od naj-starših, med kojimi je danes seveda največ nepismenih tačas gotovo čez 50 odstot. pomrlo; ako si dalje predočimo, da v letu 1910 okraj Ljutomer ni štel ne enega nepismenega;'ako vemo, da so odstotke naših nepismenih posebno kraške pokrajine povišale, ker je avstrijska vlada tam šolstvo namenoma zanemarjala, kar pa pri zadnjem ljudskem štetju tudi nič, ni vplivalo, ker so te krajine v laške kremplje prišle, potem lahko rečemo, da imamo mi Slovenci skupaj z Nemci danes kvečjemu 4—5 odstot. nepismenih, ne pa 40 odstotkov.
Dozdeva se nam, da so v našem statističnem uradu sami politiki, ker takim potom «korigirajo« naše kulturne razmere v prid srbskim. Ali statistika je barometer, kateri kaže, da li gre kultura naprej ali nazaj, in. taki računi morajo biti na las točni, čudno je tudi, da ta statistika pozna samo številke 20, 25, 30, 40 itd.; ali ne razumejo menda oni «pismeni« v Beogradu odstotnega računstva?!
H koncu prosimo uredništvo «Marburgerce«, naj nam razodene tajnost, od kod ima navedene podatke «državne statistike«, da vemo, proti ikomu imamo nastopiti radi tega kulturnega lopovstva na škodo našega naroda in ugleda cele države.
Vladni komisar v službi samostojnih.
(Dopis iz Središča.'
Za minulo nedeljo popoldne je sklical znani Mer-moljja shod v Šulekovo gostilno v Središču, kjer bi se naj vršil isti dan tudi republikanski shod dr. Novačana. Samostojnežev je bilo le malo, zato pa temveč drugih radovednežev vseh strank. Mermolja je svoj govor pričel s tako kislim obrazom, da je vse navzoče spreletela groza. Mož je bridko tožil in tarnal, da slovensko ljudstvo nima smisla za samostojno politiko. Ko bi ljudstvo slabostojne nauke poslušalo in se po tistih tudi ravnalo, bi v Jugoslaviji bilo vse drugače, tako pa vidi okrog sebe same izdajice, vse gre v nič, njegova stranka propada in vsega tega so krive izdajice. Ta zbòrovalna soba je bila zares hiša žalosti, kar pa le ni motilo skromnih poslušalcev, da so se pričeli prevelikemu javkanju govornika na ,ves glas krohotati.
Radi posmeha poslušalcev je pozval govornik g. predsednika in g. komisarja (orožniki so bili tudi pri roki), naj napravita red ter izbacneta vsakega po rediteljih, kateri bi se samo drznil malo namrdniti svoj obraz m se mogoče smejati. Od le slabostojne prošnje naprej, če je govornik povedal kako smesno ali bedasto in je zborovalce posilil smeh, so eden drugega prijemali za usta in trebuh, da niso bili pognani pod kap. ! Niti rediteljem ni bil dovoljen smeh, ker so je vzeli dragi zborovalci na piko. Tako smo poslušali Mermo-tjeve pogrebne besede za Samostojno z žalostnimi ob-
razi; a z radostjo in veseljem v srcu. Ko je Mermolja ob koncu svojega govora klical klerikalce na korajžo, češ, naj mu na njegove jereinijade odgovorijo, je mož dobil za odgovor, da ni nič pametnega povedal, zato se mu ne more dati pametnega odgovora in se govori o mrtvih le dobro. Za Mermoljo je govoril kmet Šala iz Središča, ki je v par besedah povedal več pametnega, kot Mermolja v celem svojem govoru.Šala je obsodil razkol med kmeti, rekel je tudi, da politika, magari samostojna, za kmeta ni, če sedanji samostojni poslanci delajo politiko le za sebe, ne pa v prid kmetskega ljudstva, jih treba brez vsakega usmiljenja odsloviti. Zborovalci so umeli to obsodbo, pričeli so govorniku burno ploskati, nakar je predsednik z nenavadno naglim brez kako resolucije od strani zborovalcev (ali zahvale) zaključil pogrebno zborovanje Samostojne stranke v Središču.
Ko je še pred 3. uro bil zaključen shod Mermolje, je takoj nato pričel zborovati dr. Novačan. Izvoliti je bilo treba predsednika. Samostojni so kandidirali kmeta Šalo, ki je pristaš Samostojne stranke. Drugi zborovalci, po večini pristaši SLS, pa so predlagali za predsednika I. Kelemino, posestnika v Obrižu pri Središču. To so storili zaradi tega, da pokažejo samostojnim, da so pristaši SLS v večini. Ko so samostojneži videli, da so v veliki manjšini kljub temu, da so se udeležile glasovanja tudi ženske, potem vajenci in drugi nevolilci, so hodili od mize do mize preštevat glase. Za sebe so jih našteli krog 20, a nasprotnih glasov pa je bilo približno 60. Samostojni bodo lagali v «Kmetijskem listu« da to ni res, no potem pa vzamite v roke glasilo di'. Novačana, ki je tudi glase štel, istotako njegova dva spremljevalca in osem Hrvatov inteligentov iz Čakovca so vsi tisti, ki so glasovali za Kelemino, tudi pristaši dr. Novačana, se ne more trditi, toda samostojni so s tem, da so tako zatrli svobodo zborovanja, obsodili sami sebe. Tudi ni šlo za osebo dr. Novačana, temveč za svobodo volitve. Naše ljudstvo se danes ne pusti vec terorizirati prav od nikogar, najmanj pa od Mermoijc in peščice njegovih ljudi. Zborovalci bi tudi nrez sa-» mostojnih povedali dr. Novačanu, kar mu gre, če bi nastopil kot govornik in pričel razvijati svoj republikanski evangelij. Če je g: k<s.nisar slabostojni politiki koristil s tem, da je razpustil zborovanje, pa močno dvomimo, kajti ljudstvo je sedaj postalo šele bolj radovedno in bo dr. Novačana poveličevalo kot od oblasti preganjanega moža, verjelo bo njemu, ne pa Mermolji, ki zboruje pod zaščito bajonetov in tega ne dovoli dru gim, kar je zahteval za sebe, namreč pravico do svobod nega zborovanja.
Okrajni komisar gospod Forcesini je razpustil po nalogu Mermolje zborovanje dr. Novačana v Središč i, ko je že bil izvoljen predsednik. Zborovanje se še niti ni pričelo in bi bil razpust utemeljen le tedaj,, če bi predsednik ne bil več v stanu zborovanje mimo voditi in bi se bilo upravičeno bati namirov in izgredov. Izvoljeni predsednik še niti ni prevzel predsedstva in sklicatelj zborovanja dr. Novačan se še niti ni oglasil k besedi, pa se je okrajni komisar dr. Forcesini čutil poklicanega, razpustiti zborovanje. .Če bi v tem slučaju nastopil kot pri zborovanju Mermolje in bi zagrozil z izbacitvijo vseh, ki se ne uklonijo zborovalnemu zakonu, bi takoj zavladala mir in tišina. Tega pa očividno nista hotela gospoda Mermolja in dr. Forcesini. Njima je bilo na tem, da dr. Novačan ne zboruje. To je nasilje, a nasilja ne more in ne sme nobena stranka, ki se šteje še med poštene in parlamentarne stranke, izvajati. Če pa to stori, izreče obsodbo nad seboj, istotako oblast, ki se nasilju uklanja.
Misli republikanca dr. Novačana o slovenski republiki: Trije braje smo: Slovenci, Hrvati in Srbi. Stanujemo vsi v eni hiši, ki je dovolj velika za nas vse tri. Mi bratje smo taki, da si želimo vsak za se ključ do svojega stanovanja. V državnem smislu pa si že ■ limo svobodo in prostost v razpolaganju z našim imetjem. Zadovoljni smo z eno veliko hišo in srečne se čutimo, vsak v svojem stanovanju v tej hiši, dokler smo bratje med seboj složni, ko pa eden brat nad drugim vihti bič in nagajko, ne morejo bratje eden druzega več ljubiti in spoštovati. Hočemo federacijo, to je, da vsak bral si želi tudi ključ v eni in isti hiši. Poprej nam je bil vzor Beograd, a danes Ljubljana. Poprej bi se zadovoljili z deželnim zborom v Ljubljani, a danes nam blišči pred očmi državni zbor v Ljubljani. V federaciji je prihodnjost Hrvatske in Slovenije. S tem pa še ne rečemo, da ne maramo kralja in monarhije.
Republikanec dr. Novačan se je izrazil na zborovan ‘ju v Središču, da prej ,ko v dveh mescih klerikalne stranke ne bo več, pogoltnila jo bo republikanska. —-, Gospod dr. Novačan, počasi, le počasi! Držite se svojega programa! Odstranite najprvo Mermoljo in njegove bratce in jih nadomestite z drugimi, še le potein se spravite nad klerikalce. Dokler pa tlačite dr. Korošca, Mermoljo in vse druge v en pisker in govoričite lepe besede o republikanstvu, ostanejo vse vaše lepe besede le fraze in druzega nič.
......„...aifet
„Bela smrt“.
Od davnih časov se imenuje jetika tudi «bela smrt« in o tej hočemo v naslednjem tudi svoje stališče izraziti.
Narodno -in človekoljubni možje so pri nas vi Mariboru ustanovili društvo za boj proti jetiki, ali kakor se imenuje, ker mora pri nas vse imeti kako tujo zunanjost, «antituberkulozno ligo«, koji iz srca želimo obilo uspeha in sredstev pri tem imenitnem stremljenju.
Ali mi bi želeli, da se jetiki sploh prepreči pot že prej, ko se je sama pojavila, kajti potem bi imelo tudi omenjeno društvo lažje delo.
Kal jetike je slabo življenje, slaba prehrana, nezdravo stanovanje, nezdravi posel in enako. Če je naši državi kaj na tem ležeče, da bomo imeli zdravo m močno prebivalstvo, bo treba skrbeti za zboljšanje živ-Ijenskih predpogojev. Ali kako skrbi država za to? — Ona podpira sama jetiko naravnost! Delavski, kakor uradniški sloji, vsi trpe danes pomanjkanje vsega, kar je za še tako skromen prevžitek potrebno. Izžet in izstradan delavec izvrši v isti dobi komaj pol dela, kakor sit in neizmučen. Je to na korist države, če se slabo dela, ker se slabo plačuje? Gotovo ne! In pri tem kali jétika dalje in naše prebivalstvo podlega bolj in bolj «beli smrti«.
Isto velja za vojaštvo! Vojni minister je pred kratkim moral priznati, da je mnogo vojakov jetičnih in da jih je tudi že precej jetiki podleglo. Vprašamo se, kje je ta vojak dobil jetiko? Je bil kot jetičen odveden? — Gotovo ne! Ali postal je jetičen, ker mu ne daste dovolj; hrane, zdravega prenočišča, zadostne obleke in čistote. Na tak način država sama decimira našo mladino!
«Antituberkulozna liga« je pri takih razmerah skrajno potrebna, aji vprašanje je, zakaj država jetiko vzgojuje? To se more vnaprej odločno preprečiti! Ali kdo naj to prepreči? «Liga« je za to prešibka. Tu mora ves slovenski narod kot ena oseba nastopiti. Vsi naši vladinovci, kateri jetiko v naši državi tako brezvestno in narodu sovražno negujejo in razširjajo, naj dobijo odločen odgovor pri prihodnjih volitvah!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
’Naši narodni skupščini se prav nič ne mudi s plenarnimi sejami. Plenarna seja se je še le vršila zopet enkrat včeraj popoldne in obravnavala zakon » ministrski odgovornosti in interpelacije poslancev. Kol običajno so tudi na tej seji določili dnevni red za prihodnjo sejo, ki se bo vršila bogzna kedaj.
Poročila, katera nam pošilja Beograd glede pregovorov finančnega ministra z amerikanskimi bankirji radi najetja zunanjega posojila, dobivajo vedno bolj pečat farbarije za javnost. Bogzna kolikokrat so že izjavili, da imamo vse polpo najugodnejših ameri-kanskih posojilnih ponudb, da je posojilo že sklenjeno in danes čitamo o samih posojilnih pregovorih, nesprejemljivih. posojilih — a o nobenih sklepih.
Dne 14. t. m. je zboroval v Zagrebu Hrv. blok. Od 63 blokaških poslancev se je udeležilo seje 41, ki so sprejeli tri resolucije. Prva resolucija se tiče genovske konference, glede katere izjavljajo blokaši, da naši zastopniki v Genovi ne zastopajo niti srbskega niti hrvatskega naroda. V drugi resoluciji zahtevajo blokaši za neslovanske manjšine v naši državi isto svobodo kot jo uživajo razne narodnosti v Zedinjenih državah Severne Amerike. Tretja resolucija naglasa nepriznan-je parcelacije Hrvatske in grozi z ukinjenjem pregovorov z Beogradom, ako bi vladinovci res izvedli razdelitev države na oblasti. Blokaši tudi odklanjajo priznanje vsakoršnih državnih posojil in finančnih obveznosti, s katerimi obremenjuje Beograd Hrvate.
GENOVSKA KONFERENCA.
Genovska konferenca se te dni razide, zaostala vpra šanja se bodo pa nadaljevala v Haagu. Države, ki so podpisale vabilo h genovski gospodarski konferenci, so sestavile izjavo, ki se predloži politični komisiji v o-dobritev ter se mora izpopolniti kakor sledi: 1. Zastop-nki vseh držav, ki so bile zasopane na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, se sestanejo dne 15. junija t. 1. v Haagu in izvolijo tamkaj do 26. junija ožji odbor. One države, ki bodo zastopane v ožjem odboru, imenujejo do 26. junija svoje izvedence. 2. Ta ožji odbor mora svoje predloge izgotoviti v treh mesecih. Države, ki so bile zastopane na genovski konferenci, bodo imele mesec dni časa, da sklepajo o predlogih tega odbora.
Po predlogu držav, ki so sklicale genovsko konferenco, nadaljnih razprav v Haagu ne bo oviralo dejstvo- če ena ali druga država odreče svoje sodelovanje* Ako se tekom treh mesecev po 26. juniju ne predloži no ben definitivni predlog, ali ako se ne sprejmejo stavljeni predlogi, ima vsaka vla,da pravico sklepati z Rusija posebne dogovore glede kreditov, dolgov in zasebne last nine. ¥ zagotovilo mirnega poteka nadaljnih razprav int
obestrahskega zaupanja se bodo sklenili dogovori med sovjetsko Rusijo in drugimi državami, da se prepreči vsak napad na obestransko ozemlje in vsaka propaganda proti eni ali drugi strani. — Kakor vse izgleda, lahko pride končno do tega, da bo vsak delal, kar hoče, ter si iskal zavezništva, kjer mu drago. Zavezniške zveze so itak že dovolj zrahljane in končno bo nastal blok, o katerem smo že često govorili. Na eni strani okrog Rusije države z miroljubno politiko, na drugi pa ves zagrizen imperijalizem okrog Francije. *
Beležke.
Anekdote Pašičevega življenja je začel prinašati beograjski «Balkan« kot nekake znamenitosti, ki naj bi se rešile pozabljenja. Da vidijo čitatelji, s čim proslavlja radikalski list svojega prvaka, podajemo v primer: Kmalu po pogrebu radikalnega prvaka Stanka Petroviča, sreča Pašič njegovega sina na cesti. — «Tako, tako — aha, pokojni Stanko je umrl, kaj ne? vpraša Pašič. — «Tako je, gospodine Pašič«, odgovori sin. — «Oni, — Bog mu oprosti — veš, — pred kratkem je bil tu v Beogradu, pa ni ničesar o tem pravil!« — reče Pašič. — Druga: Ministarstveni uradnik javi Pa-šiču, da sta zunaj dva žurnalista, ki želita biti sprejeta od njega. «Tako, tako, pa naj vstopita, če sta že tu«, pravi Pašič. Vstopita žurnalista in ž njima vred Pa-šičev sluga in vsi trije obstojijo pred Pašičem. Ta vpraša prvega: «Kje sodelujete vi?« —• Tu in tu, odgovori žurnalist. — «A Vi?« — vpraša drugega. Tu in tu. — «In Vi, prosim?« — se obrne do tretjega. «Jaz sem pa vendar Vaš sluga, gospodine predsedniče«, odgovori sluga. — «Tako, tako — jeste, ti si iz našega pres-biroja«, pomomlja Pašič. — S takimi stvarmi, ki so znbk skrajne zmedenosti, proslavlja «Balkan« svojega prvaka. Več bi mu koristil, če bi jih zakopal v pozabljenje, pa pri nas je menda že vse narobe. Kar je povsod drugod smešno, to je pri nas znamenito, kar povsod drugod ljudi ponižuje, to pri nas povečuje. — Zmedenost in skrajna raztresenost je drugod nizko, pri nas pa visoko v ceni. Drugod bi kakega Pašiča potisnili vse kam drugam, samo ne 'na prvo državniško mesto.
Ruski humor. Mnogo fraz se mlati in mnogo plitvih spomenic se deli in preklada na genovski konferenci. «Zavezniki« se zapletajo v kopici in navalu mnogih besed o svetovnem gospodarstvu in miru, da bi prikrili svoje prave nakane, ki hlepijo za tem, da bi vsak svoje gospodarstvo in svoj profit vzaignil samo za sebe, nad vsemi in proti vsemi. Rusi dobro poznajo vse te krinke ter jih označujejo z dobrim sarkazmom. Beleške v moskovskem listu «Izvestija« so prav dobre. Na prin.: Amerika. Nekoč je živel v Evropi siromak, ki mu sreča ni bila mila in imenoval se je Krištof Kolumb. Obhodil sklenil, maščevati se nad Evropo. Zato je odkril Ameri ko. Spomenik tega velikega človeka je postavljen v Ge novi in zato je konferenca sklicana v tem mestu. — Anglija. Država Shakespeara in Lloyd Georga. Prvi je bil igralec, drugi je tudi. Prvi je bil autor dram, drugi pa skuša, da bode tudi. Prvi je bil zagonetna osebnost, drugi je, tudi. Prvi je dvignil «Mnogo hrupa za nič« (naslov njegove drame), to dela sedaj tudi drugi. Prvi je stavil vprašanje: «Biti ali ne biti«, drugi tudi. Ali prvi je prišel v zgodovino, drugi pa bo lahko preskočen. — Mala antanta. To so trije zarotniški somi, ki se na-dajo, da lahko nekega dne pogoltnejo boljševiškega Jona. — Barthou (vodja francoske delegacije) je Harlekin iz papirja, ki ga iz Pariza vlečejo na vrvici. Napravljen je iz starih ruskih obligacij, ki so dobro zlepljene skupaj. T— Konferenca v Genovi. Prva mrtvaška maša na bojnem polju po svetovni vojni. — Mir. Smokvin list, iz katerega hoče Evropa napraviti ogrtač
Bližamo se srednjemu veku! Pred nekaj mesci so poročali listi, o naslednem nečuvenem dogodku: ,— srbski orožniški častnik je dal dvema orožnikoma povelje, naj ubijejo nekega bogatega trgovca, ker je «pro-tidržaven element«, ter si je potem osvojil njegovo nabasano denarnico, častnik je bil za to obsojen na 20 let ječe; biriča so pa kot nekriva spoznali. Našel se je pa državni prevdnik, kateri se je temu protivil, tako, da sta dobila orožnika pozneje tudi isto kazen, kakor njun pògumni poveljnik. V tem dogodku tiči neizmerno mnogo naše upravne gnilobe, ter živo spominja na tužne razmere najtemnejših dob srednjega veka. Takrat se je grajščak zaljubil v kako lepo, ugledno posestvo; hotel ga je imeti. Ali to ni bilo z lahka mogoče. Pa onk koji imajo moč, si znajo pomagati. Ustvarili so zakon o «odsmrti«. Če umrje posestnik brez moških potomcev, pripade njegova zemlja državi, ozir. graščaku. Ali kdo bo na take slučaje čakal? Kmet ima navadno, otrok na vzobilje, so zdravi in nočejo pomreti. Graščak je pa dal^svojim oboroženim hlapcem povelje, pod kakosibodi pretvezo kmeta ubiti in otroke drugače s sveta spraviti. Dobil je s tem pravico na «odsmrt« in posestvo je bilo njegovo. — Slične razmere so pri naš uzakonjene. Orožništvo ima zakon «za zaščito države« vedno pri roki. Če koga ubije, ker ve, da ima denarje, reče samo, da je bil «protidržavni element« in — mirna Bosna; nihče ga dalje ne vpraša, kako in kaj. — Mrtev je, mošnja je prešla v drugi žep, in en «protidržavni element« je za vselej utihnil. Mi imamo zakone, mi imamo sodnije vsake vrste; mi imamo državno policijo in orožništvo, zakaj še potem potrebujemo zakon «o zaščiti države«? Ali niso zakoni, sodnije, policija in orožhiki za «zaščito države« dani, oziroma vpostavljeni? Državljan je danes našim vladinovcem samo davkoplačevalec, drugače pa brezpomembna ničla. Če se mu zgodi krivica, ter radi tega toži ali razgraja, je že «protidržavni element«. Kakor nepismen Makedonec, kojemu se izroči nabasana puška z bodalom,
j ga kratkomalo spravi na drugi svet. Če ga vprašaš; zakaj je to storil, reče: «bil je to «protidržaven element« ker ni bil z vsem zadovoljen, in vse je zopet v redu. — Tem balkanskim praktikom o «odsmrti« (kake napete denarnice) in o «zaščiti države« moramo pri prihodnjih volitvah tudi smrtni sunek dati, drugače bo kmalu vsaki, ki kaj poseduje pri nas «protidržavni element«. Čas je, da vsak že danes o tem premišljuje, kam zarno-rejo taki zakoni naj zvestejšega domoljuba privesti, če se ne otresemo onih slovenskih prijateljev, demokratov in samostojnežev, koji so nas s takimi srednjeveškimi zakoni «osrečili«.
Španski dvorski ceremonijel. Z veliko važnostjo in ponosom javljajo beograjski listi, da so za dvor sprejeli in uvedli — španski ceremonijel. Paradno kočijo vleče 6 belcev, v slučaju žalovanja na dvoru pa 6 vran-! cev. Za ta španski sijaj so se mnogo trudile razne ko-; misije in tudi stroški so temu sijajo in trudu primerni. Samo radi nabave raznih konj so komisije prepotovale Madžarsko, Avstrijo, čehoslovaško in Nemčijo. — Najlepši konji so se kupili v Nemčiji. Najlepših in čistokrvnih je 90 po številu in dvorski hlev je postal kmalu premajhen in moral se je razširiti. Zares, vse se je storilo, da se španski dvorski ceremonijel kar naj-svečavnejše uvede in sprejme v naši — demokratični državi!! — Narod naj se veseli, da smo tako bogati in razkošni ter da se še toliko da izliščati iz sestradanega in izmučenega delovnega ljudstva.
Popolnoma naravno je, piše «Narodna Politika« Popolnoma naravno je, da so po vseh beograjskih ministrstvih večinoma uradniki ljudje iz predvojne Srbije. Je pa tudi nekaj takih ministrstev, kakor na primer za stavbe in saobraćaj, kjer ni niti eden šef kacega oddeljenja, niti eden šef kacega oddelka ali odseka, niti eden referent iz drugih krajev, kot iz Srbije.
Brez komentarja. «Narodna Politika« piše: Mesto Vršac nima denarja za prehrano mestnih sirot, za pozidavo osnovanih šol itd., a je mestna uprava votirala za dostojen sprejem pravoslavnega vladike 15.000 din., za kraljevo poroka pa 100.000 din.
Dnevne novice.
Lakota. V dubrovniškem listu «Narodna Svijest« čitamo: «Gospoda consulesl Mi imamo svojo umirajočo Rusijo. Dalmacija umira lakote. Slučaji, podobni ruskim, so na dnevnem redu v Dalmaciji. Da, ne mučite več te mučne mučenice, temveč pomagajte, če ste ljudje ter rešite, kar se še da rešiti. Gospoda consulesl Varujte se kakih Potemkinovih vasi, temveč, dajte nam več pravice, več kruha in svobode— —«. Dalmacija umira, prosi kruha, vlada jo pa parcelira —«. To je vsa njena skrb in briga za to nesrečno mučeniš-ko deželo. — Lakota duši tudi Črno goro. Iz raznih njenih krajev prihajajo črne vesti največjega pomanjkanja in obupa. List «Črna Gora« piše: «Kolikokrat smo opozarjali, merodajna mesta na prehranjevalno krizo! Vsi predlogi, vsi nasveti so ostali brez uspeha, samo 50 vagonov koruze so nam poslali, o tej koruzi so pa zdravniške komisije izjavile, da še za svinje ni dobra. Narod je primoran, da za kilogram koruze plačuje 6 in še več dinarjev. Od kod naj jemljejo siromašni seljaki brez delà in zaslužka toliko denarja, za poglavitno hrano: kruh! — Po nekaterih krajih že jc do travo, hirajo in umirajo«: — Lakoto v Rusiji, obdani skozi sedem let od ha jzagrizene j ših sovražnikov, ki so roparje in uničevalce!, rušilce in morilce pošiljali tudi v notranjost, so naši oblastniki z veliko vnemo ih naslado pripisovali na rovaš ruskega sovjetskega režima in celo besede velikega človekoljuba Nansenà in drugih nesebičnih in požrtvovalnih borilcev proti ruski nesreči so potvarjali v obrekovanje in blatenje ruske vlade, sedaj pa, ko bela smrt lakote obiskuje tudi naše pokrajine, se niti ne spomnijo na odgovornost režima. Pred celim svetom je Nansen zavrnil obrekovalce in pokazal rusko vlado kot vneto, smotreno, požrtvovalno in uspešno zaščitnico bednega naroda, kdor pa obišče naše sestradane kraje, mora z bednim narodom vred izreči najtežjo obsodbo našega režima.
«Jutrova« laž. Mozirski čevljar Ž. je bil v Celju v preiskovalnem zaporu, ker je baje govoril nekaj proti državi. «Jutro« je vedelo takoj poročati, da je g, ž. zagrizen Orel. Nam je pa znano samo to, da je ravno ta gospod rekel dne 28. novembra 1920, ko je prišel z volišča: «Črna škrinja je še čisto prazna.« Če je med tem postal kakili drugih misli, spričo blazne vladne politike, ni nič čudnega. Pri Orlih pa vendar g. Ž. ni bil in ni zapisan drugje kot v «Jutru.« Potemtakem ni zagrizen Orel, pač pa je tisti, ki si je to izmislil, zagrizen lažnjivec.
Zanimivo. Mozirski Sokoli , so hitro vedeli, da je bil oni Jamnik v Cerkljah, ki je zaklal Jurečiča, Orel! Ko so pa morali liberalni listi to «pomoto« po vrsti pre klicati, se to v Mozirje nič prav ne zve!
Hudobija. Večkrat se je že v Mozirju zgodilo, da kdo komu iz maščevanja lomi ali seka drevesa. Pred kratkim se je to zopet zgodilo pri Miklavcu. In nekemu lesnemu trgovcu je, kakor pravijo, nekdo spustil les po Savinji. Vse, kar je prav, pa da se najdejo taki ljudje, je že preveč Da bi le že enkrat prišli na sled takim hudodelcem! To se vidi, kaj se žalibog pase po človeških srcih.
Jugoslovanski rudarji iz Amerike v Rusijo. «Jugoslovanski Lloyd« poroča, da je pred kratkem odpotovala iz New-Jorka večja skupina jugoslovanskih rudarjev, ki so delali doslej po Ameriki, v Rusijo, kjer se bodo naselili v južnosibirskih, na raznih rudah zelo boga tih pokrajinah. Ti rudarji 'so že poprej Odposlali v Rusijo svojei.zaupnike, da,, si vse ogledajo. Odposlanci so. se vmjji z ugodnimi poročili in rudarji so krenili na
pot. S seboj vozijo potrebno orodje in živež za prvo po-« trebo. — Koliko brezposelnih delavcev je pri nas, in zlasti takih, ki so od policije izgnani v pristojne kraje* kjer so sedaj brez dela in zaslužka, če bi se pa ti zatirani siromaki organizirali in si poiskali dela v Rusiji pa svojih zaupnikih ali drugače, bi naša vlada to takoj označila kot neko zločinstvo in na vso moč bi jih preganjala policija.
Kako izgledajo naši rudniki? Minister šum in rud
Ralajlovič je v finančnem odboru skupščine orisal stanje v rudnikih SHS: V eksploataciji rudnikov je velika mizerija in mi sploh nimamo sredstev za pravo in dovolj izdatno izrabo. Rudniki so polni vode. vse je poplavljeno in mi nimamo tehničnih pomoči in sredstev, da to uredimo. Naš najboljši rudnik Ljubija pri Prijedoru V Bosni se ne da izrabiti radi neurejenega prometa. Bosna sama daje dnevno 440 vagonov premoga, pro. metne zveze so pa take, da ni mogoče urediti potrebnega transporta. — To poročilo je podobno onemu, ki gas je podal početkom leta prometni minister. — Kdo je pa kriv takih razmer? Mar delavstvo? Kdo naj priskrbi in uredi tehnične stvari? Tega seveda ne store in če delavci želijo primeiTLo plačilo za svoje smrtnonevarno delo v zanemarjenih rudnikih, zadenejo ob gluha ušesa in ob kakem protestu celo ob policijske pesti in bajonete.
Nemški «Izrael« v Zagrebu. Društvo bančnih uradnikov v Zagrebu je imelo te dni svoj izredni občni zbor. Pri tej priliki je od 600 članov glasovalo 299 za centralizacijo bančnih uradniških društev. V odbor pa so bili izvoljeni sledeči pristni Hrvati: Henzler, Tag-leicht, Glückstahl, Obermann, Stöger in Akurti. Oj* dobra Hrvatska, koliko tujih zajed in uši prerediš!
Eksplozivna nevarnost enako Bitolju preti dudi —» Skoplju. V neposredni bližini mesta, na prostoru imenovanem «Tahta-Ilidža«, ki je oddaljen od železniške postaje največ 1 km, od proge kakih 20 m, od mestnih! hiš pa največ 50 m, je nakopičeno pod vedrim nebom in v napol razpadlih barakah iz okupacijske dobe nad 1000 vagonov artilerijske in druge municije. Ta municija je naložena in spravljena v največji zanikernosti, in bitoljska nesreča še ni pripravila vojaških oblasti do tega, da bi začele te nevarne stvari odvažati ali pa da bi se drugače pobrigala za varnost mesta. Meščani mestai Skopi ja izražajo svoj strah pred pretečo nevarnostjo p» raznih listih, doslej še seveda zamanj. Mogoče bo končno naša slavna vojaška uprava celo dejala: Municija ostane, ljudje pa naj gredo.
Tihotapljenje na veliko. V Banjaluki sp zaprli trgovca železninarja Afgana, advokata dr. Dušana Ivaniševič, trgovca Petra Ivezič ter prekupca Levya, ker so tihotapili in goljufali na debelo in veliko. Naročali so blago pod firmo občine brez carine in občinskih doklad, a je bilo v resnici za nje same. Tihotapstvo jim je uspevalo nekaj mescev, ker jc bila cela družba polna samohvale in patrijotizma in jim je kot najbolj držav- . nim elementom zaupala javnost mase in oblast. Izmed zgoraj omenjene tihotapske družbe je največji junaki advokat dr. Ivaniševič, ki je za dobo «Narodnega vijeća« zapravil občini 140.000 raznih vreč, ki so ostale vi mestnem skladišču od vojne dobe. Račune za te polne vreče je izgubil. Celo zadevo te čedne družbe preiskuje notranje ministrstvo, ker gre za oškodovanje občine m države v znesku 10 milijonov dinarjev. Javljajo, da je v to afero zapleten tudi gospod narodni poslanec dr. Rebaci	,
Principov dom. Rojstno mesto atentatorja Gavrila Principa, Grahovo v južno-zapadni Bosni, je podyze-lo veliko akcijo za zgradbo Principovega doma. Zbirka za ta dom se je začela dne 29. aprila — na četrto obletnico Principove smrti. Grahovčani pa nič ne javljajo, v kake svrhe bo služil ta Principov dom. Najbrž bo fo šola za bodoče atentatorje. V naši blaženi Jugoslaviji se ljudje proslavljajo po smrti na čudne načine in za atentatorske zasluge, katere priznavajo samo uaši . državljani.	'	1
Pot vladike Dositeja. Beograjska «Tribuna« piše:
Te dni odpotuje v Čehoslovakijo niški vladika Dositej. Kot zastopnik srbijanskega pravoslavnega svečeništva je končal svojo zbirko za stradajoče Ruše, sedaj pa bo gospod vladika prepotoval Pomoravje in obiskal vse one kraje, kjer je še pred kratkem uspešno deloval za razširjenje pravoslavja. Na Čehoslovaškem se vrši ravno sedaj unifikacija zakona in je z gotovostjo pričakovati, da pride :do ločitve cerkve in države.
Madžarskega špijona so prijeli v Koprivnici ha Hrvatskem. Policija v Koprivnici je aretirala opasnega f madžarskega špijona. Prijeli so ga v trenutku, ko jena i potu iz Madžarske dospel v Koprivnico. Iz Koprivnice ! je hotel svoje pohode uravnati po celi Vojvodini in po ‘ Srbiji. Zaslišan na policiji je izpovedal, da je vojaški i dezerter, ki je prešel na naše ozemlje, da odvrača na- ,,, še mladeniče od vojaške službe. Ko so ga natančno preiskali, so dognali in se je izkazalo* da so njegovi izkazi lažnjivi. Policaji so; iztaknili v njegovi potni torbici in v obleki vse polno kart od näsih pokra jih; iz česar je jasno razvidno, v kaki misiji je prišel ha naše* ,:> ozemlje. Iz Koprivnice so ga odtirali pod močno stražo v Beograd, kjer so ga oddali oddelku za zaščito države pri notranjem ministrstvu! Ta Madžar si bo paS pomnil, kedaj je prišel pod oblast in moč beograjske zaščite države!	. - ; ■	;
Čuden rabiner. Minuli petek je srečal na sarajevski ulici stražar slabo oblečenega človeka, ki je promeniral Ì po cesti s kovčekom v roki. Policaj ga je s ‘ prijaznim nagovorom ustavil in začel z njim porazgovor, ki je p0U' ; prepričal stražarja, da ima opravka z umobolnim ne-' '] znancem. Odvedel ga je na stražnico, kjer so ga spo- 1 znati, da Je to sarajevski rabin š. D., ki je dalje čas* stanoval v enem naj slabših sarajevskih hotelov, a SQ
,ga tudi tam pognali na cesto, ter ni plačal stanarine. Ko so ga na policiji vprašali: Kaj dannosi v kovčeku?, je odgovoril, da nekoliko sira in kruha. Ko so mu pa kovček vzeli in ga "odprli, je bil poln denarja. Bilo je deset tisoč velikih bankovcev, 1 kg drobiža ter 10 zlatih ur z verižicami. Vse to je Š. D. nabral s prosjačenjem. Poklicani rabinovi sorodniki so izjavili, da takoj prevzamejo njegov kovček, a nikakor pa ne rabina samega, ker je norec. Policija je izročila čudaka sarajevskemu nadrabinerju dr. Levi ju, da se pobriga za umobolnoga, a z denarnimi sredstvi bogato založenega so-tovariša.
Rusko-oficirske družine se hočejo stalno naseliti v južni Srbiji. Delegat ruskih beguncev je posetil ministrstvo agrarne reforme in tamkaj predal prošnjo kovaškega generala Zaustinskega, ki prosi zemlje v južni Srbiji, kjer bi se naj naselila kolonija 20 oficirskih družin. Ministrstvo agrarne reforme bo priporočilo prošnjo ministrskemu svetu.
Neverjetno veliko število razbojnikov v nevtralni oonj med nami in Albanci. Tiranska vlada je organizirala te dni velik pogon za roparji, ki ,so vsled zasledovanj od naše strani pribežali svoj čas v Albanijo. Albanci so ‘s pomočjo svoje regularne vojske in oboroženih civilistov natirali v nevtralno cono 1.500 najbolj nevarnih razbojnikov. Ta tolpa bo sedaj ogrožala v nevtralnem pribežališču naš in albanski teritorij.
Pred samim Cetinjem v Črni gori so ustavili razbojniki 13. t. m. osebni avtomobil, oropali potnike denarja in jih na to pustili, da praznih žepov nadaljujejo avtovožnjo.
Močne potresne sunke so občutili v nočeh v soboto ter nedeljo v Prilepu v Srbiji.
Državni gozd v plamenih. Pred nekaj dnevi je izbruhnil požar v državnem gozdu Maglješa, ki se sedaj širi z izvanredno naglico. Nekaj čudno pomembnega, da so gozdni požari takorekoč na dnevnem redu samo po naših južnih krajih.
Nov vozni red. S 1. junijem bo veljal za Maribor — koroška proga nov vozni red oz, novi vlaki, kajti koroška proga dobi zopet svoje brzovlake z zvezo od severa in Madžarske v smeri proti južnim Tirolam. IBrzovlak bo vozil iz Maribora ponoči ob 2.30 in se vrača tudi ponoči ob 3.10. Brzovlaki obstajajo samo v Mariboru, gl. kolodvor, Dravograd in Prevalje. Budimpeštanski vlak privozi ob 7.28 uri zjutraj v Kanižo, iz Kaniže vozi ob 22. uri, v Maribor ob 1.33. Ti vlaki ne vozijo skozi pragerski lok. Obstanejo na naših postajah Ptuj, Ormož, Čakovec, Kotoriba.
Šifrirane brzojavke prepovedane. V vseh kulturnih državah so dovoljene šifrirane brzojavke, samo naša vlada je prepovedala pred dnevi šifrirane brzojavke, še celo take, ki so trgovskega značaja. Dovoljene so samo državne šifrirane brzojavke! Zopet en korak nazaj.
Pavliho smo vprašali, zakaj naša valuta tako pada. Rekel je, da nam to lahko takoj razodene. «Namreč danes je veliko ponarejevalcev denarja. Ministrski svet ne ve proti njim druge pomoči, zato pa je sklenil, da hoče delati z vso silo na to, da bo naš denar imel nazadnje tako vrednost, da se ga ne bo več splačalo ponarejati.« Ali je ta Pavliliatova vest resnična, bo povedal Pucelj ali pa Kukovec na prihodnjem shodu.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 262—268, francoski frank stane 24.80, za 100 avstrijskih kron je plačati 2.80—2.93, za 100 čehoslovaških kron 5.31—5.32, za 100 nemških mark 96—98 in za 100 laških lir 14.40 do 14.50 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost na% krone 1.92 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 5 točk.'
Iz Maribora.
Kraljev poročni dar in Mariborsko žensko društvo. Zbirko za kraljev poročni dar je prevzelo v Mariboru žensko društvo in začelo hvalevredno zbirati za otroško
bolnico, ki bi bila res prepotrebna ustanova za Slov. Štajer, Koroško in Prekmurje. Kakor pa zvemo, je" padla cela zadeva z otroško bolnico v vodo in so se odločile mariborske «narodno zaslužne« dame, da poklonijo kot kraljev dar sliko mariborskega mesta, pod katero bodo podpisi članic Mariborskega ženskega društva. Najprej otroška bolnica — potem pa slika mariborskega mesta — ta razlika je pač tudi lepa slika vztrajnosti mariborskih dam naprednega mišljenja.
železniški delavci v Mariboru bijejo težek boj za skiomno skorjo kruha, škandal je že to, da tam Zgoraj nimajo smisla in srca za delavske eksistence in da je moralo tako daleč priti, drugi škandal pa je nastop o-bratnega ravnateljstva, ki pri vsej strašni bedi železniš kega delavstvoa še vedno vidi neke «temne in protidr-žavrie elemente«, ki naj bi nagovorili in nagnali ljudi v pasivno rezistenco. To je sramota! Vsak pošten in razsoden človek mora priznati, da je delavstvo v obupnem položaju, da nima ne hrane, ne obleke in da je edino le lakota, pomanjkanje in ogorčenost nad kopico praznih obljub od vseh strani ljudi prisilila, da počivajo in da še le tedaj primejo za svoje orodje, kadar dobijo to, kar jim je že davno obljubljeno in zagotovljeno, tudi v resnici, v denarju in ne samo v besedah in novih obljubah. Delavec je človek in hoče živeti, če se mu življenje jemlje, se upre, pa naj pridejo napadi na njegovo eksistenco od te ali od one strani. Oct pojasnil, da južna železnica ni kriva, da se mora ravnati po upravi državnih železnic, da ni tega ali onega, delavec ne bo sit iri njegovi sestradani otroci ne bodo utešeni, kruti in drzni naskoki na delavsko življenje se morajo odbiti in obsoditi v imenu pravice in človečanstva. Bajke o «temnih elementih« ne držijo, pravica mora zmagati, poštena javnost je na strani delavstva, saj ji že razum veleva, da je položaj delavstva dovolj teman in da ni potreba še posebnih temnih elementov. Lakota je vse ogorčila. Slo vence in Nemce od severa iri od juga in v svojem upravičenem odporu so vsi solidarni, pa naj bodo rdeči ali beli, črni ali modri. — Tolike brebrižnosti za delavsko življenje in njegove potrebe kot pri nas se malo najde v Evropi. Drugod se delavske plače od državne uprave same mehanično vzravnavajo z naraščujočo draginjo in državna uprava gleda na to, da delavec s svojo plačo lahko vsaj minimum življenjskih potreb krije, pri nas so pa baš državni uslužbenci in Od državne upraye odvisni delavci v najtežjem položaju. Današnjo plačo so donili že pred leti, tedaj je bila kolikor toliko primerna, danes pa še za najskromnejšo prehrano ne zadostuje in oblastniki, ki vedno zvišujejo velike izdatke za svoje razkošje in svoj sijaj, nočejo razumeti, da draginja ravno v delavsko življenje najtežje in najstrašnejše zarezuje. — Če se delavstvo oglasi ter z zadnjimi sredstvi brani pogiria lakote in obupa, se takoj pokaže na «pro-tidržavne« elemente, to pa visoki gospodi ne pade na um da bi skrbela, da državna uprava in ministri izpolnijo tudi vse dolžnosti do sodržavljana in sočloveka v delavski obleki.
— Na naslov okrajnega finančnega raynatéljstva v Mariboru. Naše finančne oblasti so tako premetene, da znajo na umrlih ljudeh obdačiti vse, a pri višjih iii pod palcem debelih pa se gleda glede obdavčenja na široko ali čisto skozi prste. Kakor znano, imamo že nekaj časa sem 20 odstotni veselični davek od vseh prireditev kulturnega in zabavnega značaja. Po mestih in osobito v Mariboru obstojajo močna športna društva, ki so pa pri svojih nogometih prosta vseh taks. V Ma-ribodu obstoja na primer starostna vrsta nogometnikov ki niso samo obilni po telesnem obsegu, ampak posedajo tudi milijone in jim služi nogomet samo v to, da si pri tekanju, za žogo toliko strosijo želodec, da jim potem disi opulentna mala južina in večerja. Ta mariborska milijonarska gospoda prireja nogometne tekme ob obilni udeležbi gledalcev, katerim je res v vsestransko zabavo pogled na v potu zalitih obrazov tekajoče debeluharje — a vse to se godi pod firmo športa in prosto vsake davčne takse. Najneznatnejše gorsko iz-
LISTEK.
Gladiatorji.
f	Druga knjiga. — Anteros.
(101. nadaljevanje.)
Toda tiste besede, da je poštenje najti tudi med ta--«ovi, niso bile iznajdene še le v naših časih, — gladiator je znal držati besedo, in Če je bila kupčija storjena in posel dogovorjen, je z dušom in telesom ostal zvest svo-jemu delodnjavcu. Ko je torej Hipija dal svoja zadnja smrpčila in zapovedal svojim junakom, da morajo ob določeni uri priti na določeno mesto in sicer spočiti, trezni iri brez opraskane kože, — se ni več bal, da ga ne bi brezpogojno ubogali.
Hirpin, Rtzfus, Lutorij in še nekateri izbrani mečevalci Hipijeve družine so si torej preganjali svoj dolgčas in se klatili po ulicah ter potoma naleteli na marsikake •dogodke, ki so tem borilcem po poklicu posebno ugajali.
S strokovnim priznanjem so gledali napad na Solu-stove .vrtove in njihovo zasedbo ins krutim zadovoljstvom so opazovali goreči Kapitol, čeravno so obžalovali, da jim gosti dim jemlje pogled na krvavo borbo, ki je zanje imela posebno zanimanje in ki so jo kritikovali z mnogimi jako poučnimi in strokovnimi opombami.
Hudo jim je seveda delo, da niso smeh poseči vmes, tembolj ker je vsak izmed njih imel pri sebi svoj izvrstni dvorezni kratki meč. Pa tolažili so se. da je njihovo zatajevanje le začasno, in čez par ur, še pred polnočjo, tako so računali, da bodo do grla gazili po vinu in do gležnja v krvi—-,
Čas ža yécerjó se jè bližal, gladiatorji so. bili lačni, žejni, utrujéni od brezdelja in dolgega časa in vsled tega
še huje razdraženi. Mirno so gledali, kako je šel mimo sprevod vestalk in celo ti divji, brezobzirni ljudje so se bali le z besedo ali kretnjo žaliti posvečene device. Malo. jih je zanimalo, zakaj se je ustavil sprevod in kpmaj, da so poslušali Oarsesovo pripovedovanje o ubegli sužnji.
Hipoiria pa je v veliko začudenje svojih tovarišev iri seveda na nemalo nevòljo glèdalcev Hirpin hlastno piar nil skozi množico, brezobzirno pometal v stran vse, ki so mu stali na poti ter brez vsakršnih vljudnih obredov dvignil dolgega, suhega in radovednega brivca od tal in ga vrgel kakor žogo med gručo klepetajočih meščanov. Nad čimer so se dobri ljudje seveda zelo zgražali, ubogega možeka pa je njegov zračni polet in temu sledeči padec občutno poškodoval na koščenih udih.
Pesti so se stiskale, obrvi so se sršile, kò se jo orjaška, klečasta postava rinila skozi gnečo, kakor mogočna bojna galera skozi peneče se valove, toda »Cävel« so šepetali previdnejši in tak strah So imeli miroljubni me-ščanje pred enim samim gladiatorjem, dà je tudi najpogumnejši rajši požrl žalitve, ko pa da bi se stepel s človekom, ki je pri njem grožnja že pomenjala smrtnonevarni
UdaXZe se je premikal voz, ko silna roka zagrabi srednja dva konja za uzde in ju vrže na zadnje noge. Jasni, pogumni glas Hifpinov zadoni preko topotanja kopit in skozi splošno zmedo:	.	,
»Počasi, fantič, počasi, pravimi« je rekel Užaljenemu in jeznemu Automedontu. »Cul sem irne svojega tovariša ‘tamle iz tvoje pozlačene luščine! r— Stoj, pravim, fant, • iin pusti pri rriiru tisti svoj bič, ; sicer ti razkoljem s tole svojo golo roko!« _. -	'•	; -"'Uni: A,h.!,.
Automedontu že izpočetka cel ppsel m ugajal, poslušno je prijel konje za vajeti iri skremžil obraz na jok.,
Tbda Dairiasip je stopil pogumno naprej, zatrpajoč na , pomoč svojega tovariša 'In ria šest sventri oboroženih d
obraževalno ali telovadno društvo mora plačati 26 od~ j stoikov veseličnega davka za vsako prireditev, a mili-*
' ’ jonarji lahko zabavajo tisočere gledalce pri svojih tek-* mah in jim ni treba plačati niti ficka. Taka dejstva, kot ravnokar omenjeno pač morajo vzbuditi ogorčeno’ ne~ voljo pri nižjih masah, ki delajo krvavožuljevih rok celi teden v nedeljo pa plačajo davek od svoje naj-skromnejše zabave in prireditve. Na nogomet mariborskih športnikov starinov milijonarjev opozarjamo davčno oblast.	. , :‘
«Tabor« išče neko nesoglasje v našem poročevanji» o velikih oficirskih plačah in o begu zdravnikov iz vojaške službe vsled slabe plače. Po njegovi notici naj bi imeli zdravniki isto plačo kot oficirji, kar parni res. V vojski je samo malo število aktivnih zdravnikov, ki' imajo oficirski čin s plačo kakor vsi drugi oficirji, večina je pa honorirana po raznih razpisih ali «konkrnv zih«. Honorirani zdravniki, ki so recimo lani ali še poprej sprejeli vojaške ponudbe in stopili v službo, so sedaj v težkem položaju, ker vojaška uprava noče sorazmerno z draginjo zvišati plač, ki so bile lani ali še poprej kolikor toliko primerne.
Mariboru pripravljajo bitoljsko usodo. V skladišču glavne cannarne leži že leta in leta za baje okrog 40 vagonov raznovrstne municije, ki najbrž čaka, da jo kak nesrečni slučaj z lepim delom mesta vred spusti v zrak. To je skrajna zanikernost in malomarnost, ki je značilna za naše razmere.
Podružnica Kmetijske družbe za Maribor in okolico je imela zadnjo nedeljo svoj redni občni zbor. Udeležba' je bila radi slabega vremena majhna. Iz poročila načelnika g. prof. Majcena posnamemo, da šteje podružnica 186 članov. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen načelnikom g. prof. Majcen, odbornikom pa gg.:- Ai Žmavc, ravnatelj vinorejske šole v Mariboru; I. Priol, učitelj istotam; I. Klajnšek, trgovec v Mariboru in pa kmetje Fluher Ludvig, Hiter F., Taler Ignac. Ta lista je popolnoma nepristranska, nadstrankarska, ker se ozira na kmetijske strokovnjake in ne na strankarje. Demokrati in samostojneži pa so hoteli prinesti v družbo politično strankarstvo. Postavili so svojo posebno listo, na» kateri so bili: Janžekovič I. iz Lajtersberga, Puklavec, Petkovšek, Glaser Joško, trgovec M. Oset, advokat dr. Pipuš, nadučitelj Brumen in neki Fras. Ta lista je pa propadla. Propadla je tudi demokratska lista za delegate. Za delegate so bili izvoljeni: prof. Majcen, dr. Jelovšek, F. Hiter, M. Maček in I. Klajnšek. Ko so demokrati videli, da so bitko izgubili, so začeli provocirati*
V ogenj so poslali nekega Canjkota, vinotržca v Slov.~ Gradcu, ki so si ga od daleč naročili, da bi jih rešil pro4 pada. Proti demokratom in samostojnežem pa so nastopili g. Vizovišek ter višji živinozdravnik Pirnat in> ravnatelj Žmavc. Posebno zadnja dva gospoda, ki nista' politična strankarja, temveč le resna strokovnjaka, sta demokratom in samostojnežem brala take levite, da jim-je sapa zastala in so molčali kakor grob. Prejeli so, kar so iskali. Našim kmetom pa kličemo: Otresite se popolnoma samostojnežev in demokratov, ker ti so vaši* največji škodljivci. Pri volitvah demokratom in samostojnežem nobenega glasu!
Gospod M. Oset, trgovec v Mariboru, se kmetom povsod? dobrika in jih vabi v svojo trgovino. Na občnem zbora* kmetijske podružnice v Mariboru jè pa zadnjo nedelja potegnil z demokrati in samostojnčži proti kmetom. • Mi pa pravimo: Strankarstvo trgovcu škoduje in sicer tako močno, da trgovec, ki vleče s saiuoštojneži in demokrati, ne stoji dolgo «samostojno«, ampak postane «slabostojno« pri svoji riiošnji, ker samostojnih in demokratskih odjemalcev je le malo, drugo ljudstvo pa v-trgovine politikujočih ali demokratskih trgovcev ne ho; di rado.
V nedeljo, dne 21. maja sè vrši krčevinska slavnost, ki se je morala Vsled neugodnega vremena preložiti na to nedeljo, in sicer po istem vsporedu. Dopoldne ob 10. uri cerkvena pobožnost, popoldne ob 3. uri pa izvencerkvena verska manifestacija z veselico, ki jo priredi izobraževalno!*; društvo. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
sužnjev, ter zaklical z visokim zapovedovalnim glasom,
. gladiatorju:
»S poti tamle —j«	.	___
Hirpin je koj spoznal oproščenca, svojega visokega» bratca ih dobrega znanca, iri se je glasno zakrohotal:
»Kaj bo dobrega,« mu jè dejal, »moj stari vinski bratec in prijatelj? — Pri Poluksul * Nisem te še videl v temle bojevitem železju! —; Zares, venec Tož bi se bolje ujemal s tvojim rdečnm nosom, ko pa čelada, in ročaf vinskega vrča bi spretneje sukala tvoja suha roka ko par držaj bridkega meča —I Kje si ukradel tole blago, stari : ostanke svoje pojedine!«	. .....
»Nikar me ne moti, dobri prijatelj!« mu je odgovoril snedež? . Stavim, ne vem kaj vse, da Šakal nosi levu? Damasip zelo dostojanstveno. »Tako je, kakor ši rekel, in jaz sem v službi tvojega in mojega podjetnika, tribuna Julija Placida —1«
Dobrodušni Hirpin bi ga bil pustil nàto pri miru, — tedaj pa se je oglasila Mariarima, ki si je med tem; popolnoma odvezala svoja usta. K zadnjemu obupnemu klicu . na pomoč je zbrala svoje onemogle moči.
»Ti si njegov prijatelj!« je kriknila. »Tako si rekel? Reši me, reši me! Zavoljo Eske te rotim, reši me!«
Iznova so se pri tem zabliščale gladiatorjeve oči.
Ljubil je mladega Britanca kakor svojega sina, — on, ki ni imel nikogar na svetu, da bi ga ljubil. On ga je vzgojil, se je hvalil po dvajsetkrat na dan. Moža, — rie, mečeborca, gladiatorja, je naredil iž njega. — In te dni ga je čisto izgubil izpred oči, nemiren, nesrečen je bil v negotovosti zaradi njegove usode. Če bi bil Eskin pes v nevarnosti,, planil bi bil,in ga rešil za vsako ceno.
* Kastor iri Priiuks, poluboga, sinova Jupitrova. Grk’ in Rimljan jé rad rabil krepke izraze kakor: «Pri Po— luksrifr, Pri Herkulii!«'itd.	;i *-’• -:■
Obrtniki pozor! Slovensko obrtno društvo je ae vabili sklicalo splošni sestanek vseh obrtnikov na dan 18. maja 1922, ob 20. uri (8. uri zvečer) v restavraciji «Maribor«. Obravnavale se bodo za obrtnike zelo važne točke in sicer: Razveljavljenje o razdelitvi delavnega f časa (urnika) za posamezne stroke. Vprašanje bolniške i* blagajne. Določitev delegatov v cenilno davčno komisijo in slučajnosti. Ker je dnevni red kot tak važen za vse obrtnike, vabimo tem potom tudi one, kateri povabila niso prejeli, da se tega sestanka gotovo udeleže, torej obrtniki udeležili se gotovo!
V Mariborski koči na Pohorju se začne poletna sezona z otvoritveno veselico v nedeljo, dne 21. majnika, katera bo letos prvič zopet v največjem številu združila ljubitelje zelenega Pohorja. Planinci se posebno opozai jajo na južno pot, katera se odcepi pri viničariji dr.. Seroeca nad Habakukom in je na novo inai kinina, (staie markacije so bile rumene); ta pot je sedaj najlepša in najbolj zložna.
Davorin Žunkovič:
Ivan Topolovšek.
(Dalje).
Mogoče vam je moja sodba o Topolovšeku tem dragocenejša, ako vam povem, da sem Nemec, da torej ni narodna bratska ljubezen, ki mi dela spomin na Topoiovšeka kot zelo dragocene. —
Temu nimam skoro nič dodati, razven, da se je imel Topolovšek zahvaliti dobremu naklučju, ker je imel vselej razumne in sočutne predpostavljene v svojem poklicu, kar mu je nekoliko olajšalo pezo življenja, katero so mu njegovi nasprotniki na polju znanstva ogrenili.
II.	Topolovšekovo znanstveno delovanje.
Topolovšek je že v svoji mladosti iz lastnih logičnih zaključkov in vsled intenzivnih študij na polju primerjajočega jezikoslovstva spoznal, da so evropski Slovani pra-narod ter da je slovenski jezik že v pradobi igral važno, čeprav še za enkrat nepojasnjeno vlogo. Kot sad njegovih mnogoletnih študij na polju splošnega primerjajočega jezikoslovnega raziskovanja je izšel leta 1894 prvi del njegove knjige: «Die basko-slavische Spracheincheit« (Wien,
Gerold.), ? kateri razpravlja: o« prihntepjočem glasoslovje’, baško-slovanskih jezikov. Knjiga je poklonjena grafu Ivanu Ilarrach, ki je bil navdušen Slovan ter navdušen. prijatelj Slovencev in le ta je prevzel v.se stroške za izdajo te knjige. Ker je pa prišla ta knjiga takratnemu znanstvenemu svetu zelo nepričakovano in neprijetno, je kritika vsebino, te knjige, kakor tudi njene sklepčne posledice tako rezko, odklonila, da do izdaje drugega dela knjige, v kateri bi se naj razpravljalo o zgodovini Baskov in Iberov, o sintaksi, in o zgodovini bask iških jezikovnih! spomenikosvy, ni več prišlo.
Pri lem se je zlasti slavist. Jagoč eksponirah na način, ki je prekoračil vse meje dovoljenja o nasprotujočih sii znanstvenih naziranjih, kajti svojo sodbo je opirl na neko predkritiko boskologa Hugona Schuhardt, ki se-je izja«l,. «da Topolovšek vse ignorira, kar mi vsi' drugi smatramo kot zanesljiv (!) izid raziskovanj«. Kot nekako kua'ijoziäalo, navaja, da smatra Topolovšek na primer «espiritu santub-a -- gau« (duševna svet) kot «špiritu, santu bagau* ter vidi/v. zadnji besedi slovensko označbo «bog«. O vrednosti takih, del ni treba poučiti nobenega moža znanosti!« — Da ja pa. tukaj Schuhardt popolnoma na krivi poti, uvidi celo naj-naivnejši laik, ker mora uvideti,, da je zapeljava v zmoto, Že povzročena, vsled rafinirane- pisave «b-a-gau.«
O obsodbi, katero je izrekel! dr. Jagič nad. Topoknrše-kom v svoji knjigi «Archiv für slav. Philologie« (18Ö4, S= 528 f) bodi tukaj navedene le sledeče besede, ki. kažejo dovolj, kake brezvesten je bil Jagič kot kritik.
On piše: Morda n«s utegne biti odveč, ako še dodam,, da sem imel le slučajno, priliko, ko je še spis, bil v rokopisu,, ne da bi ga bil videl (!) svariti pred izdajo te knjiga ter da. se predlaga strokovno oceno tega rokopisa, ki lai se bila seveda izrekla (!) da- se m izroči v tisk.- To zeta» nepravda rjeno priznanje Jagičevo. označuje njegovo vest in njegov značaj, kajti ravno tako, kakor je Jagič svojčas na ljubo Kallay-u izumil poseben «bosanski jezik«, je v slučaju Topolovšekovem zabranil. da se krjiga ni izdala, koje vsebina mu je bila neznana. Jagič sfamo sluti, da Topolovšek nasprotuje njegovim hipotezam in skuša to na sledeči način utemeljiti: «Moj predlog ni bil sprejet. Stavil ga nisem morda iz obzirnosti do pisatelja, kajti ta v resnici ne zasluži nobene obzirnosti (!) — marveč iz razloga, da prihranim slovenski filologiji nov očitek etimološke zablode. Bil sem namreč mnenja, da smo doprinesli mi Slovani že dovolj žrtev v teku 19. stoletja zapeljivi sireni, ki se imenu-
je-etimologija ih,ker že linam® dvomljivo srečo,.da. smo-že itak imeli etiai-ologične zablode kakega Dankowszky-a, Jana Kotlar, šeaabera in Trstenjaka, je Bilo torej, res odveč, če bi se bila tem zablodam, pridružila še Topolovšekova. Ako bi se še vsaj nekoliko dale opravičiti etimološke zablode imenovanih, kajti njihove študije segajo nazaj v prva desetletja minulega stoletja, — ni pa nobene oprav.ičbe za brezmejno zaslepljenost; ki je' razvidna v tej, koncem. 19. stoletja izišli Topoiovšekovi knjigi itd.«
(Dalje prihodnjič.)
Dar Dijaški kuhinj) v Mariboru. Gospod dekan. Josip Čižek v Jarenini je daroval 1000 K mesto venca na, grob prevzv. knesoškof.a dr. Napotnika. Prisrčna: hvala.
Mehka in suha
DRVA!
za kurivo, kakor tudi okrogel ; les ter deske v vsaki množini proda «Lesna trgovina», Mari- i bor, Mlinska ulica 29. ali ]
Trapistovski SIR
«sakrtojižito sadje
prvovrstno pri
MATIJA LAH-U
Glavni trg 4, Maribor.
M <P
verižic, prstanov, uhanov, jedilnga orodja L t. d. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
Lovro Stole«
urar
Maribor, Jurčičeva ul. 8.
POZOR!
Linc*rp lavo tisk 1 m K 74, šifon la fi m K 68 do K 84, pepita loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K 140 do K 320, hlacevina I28 cm širok 1 m K I80, žičnate žimnice, velikost po meri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20,25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavic« za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos-platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krama, milo za roke, britve, žepne nože plahte impregnirane za vozove, mlatžfaice in konje v vsaki velikosti po 1* m K 200’—, pa-' namaštof beli I80 cm širok 1 m! K 26o’— i. t. d. vse po nsjnižjih cenah v trgovini
ALOJZIJ GNIUŠEK
Maribor, Glavni trg 6. no
VRVI
za zvonove, poljubna dolžina in debelost, kilogram po 90 K se naročijo pri
Alojziju Gniušek, ttgovec,
Maribor, Glavni trg 6.	189 1
Obvestilo.
P. n. odjemalce vljudno obveščam, da vodim do-1 sedanjo trgovino z mešanim blagom Resnik & Vabič radi izstopa g. Vabiča, samostojno ter vodim tvrdko vnaprej samo pod imenom Franjo Resnik, Maribor-Krčevina.
Priporočam se za nadaljno naklonjenost z vsem spoštovanjem
Franjo Resnik.
Veletrgovina z železnino
PINTER & LENORO, MARIBOR
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, lito, črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusne kamne in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
Postrežba točna.	Gen« solidne.
Žepne
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št. 57.	Telefon 88.
Trgovina sena, slame, krom-pina, fižole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov:	Andiej
Oset 4 io I85
3ira Prec*zBske in tl 16 stenske popravlja’ najsolidnejetvrdka R. Biz jak, Maribor,
štev. 16.
Gosposka ulicS.
37-30
Več tesarjev preddelav- 1
cev sprejme takoj Ivan Zakot-nifc, mestni tesarski mojster, parna žaga v Ljubljani, Dunajska cesta 48.	4- 6 186

3 €i
Družabnik
Za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, v sredini mesta Maribor, na prometnem mestu se išče. — Ker ima podjetje svojo lastno koncesijo, lahko vstopi vsak, če tudi ni od stroke, kot tihi družabnik. Potrebni kapital 200—300000 K, kateri znesek bi se izborno obrestoval. Ponudbe je poslati na upravo lista pod «Družabnik 200.000». (2—2 207
Trgovina
na prometnem prostoru v Mariboru se z vso zalogo in opremo ali samo z opremo po ugodni ceni proda, j Ponudbe je poslati na upravo lista pod «Trgovina 800»
2—2	206 i
Macun & Fabiani
trgovina špecerijskega in koloiijelnega blaga na debelo MARIBOR--------------------ŠOLSKA ULICA 4
Zaloga in zastopstvo tvrdk:
UCD7 I rill Karlsdorf, Banat, Jugoslavija,
nCnC I rflU tovarna salam, masti in mesnih izdelke v

FRAM
tovarna bučnega olja.
V
IVAN BEZJAK GOLOB & KOMP.
Nadalje priporočamo svojo zalogo «ZLATOROG»-MILA, kave, riža, kristalne sode, grenke soli ter sploh vsakovrstnega špecerijskega in
kolonijalnéga blaga.	2
LJUBLJANA. — tovarna kemičnih izdelkov, Ilirija-krema, Cipulin, kolomaz. modrilna esenca.

Oglejte si
izložbe in zalogo novodošlega manufakturnega blaga kakor sukna, platna, hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se
g resnično znižanih cenah ^ trgovini
. JOSIP KARNIČNIK, Maribor, Grajski trg 1
Brezobvezno k nakupu se nikogar ne sili.
fedafrtrij In založnik: Konzorcij «Straža.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
EU eirflora Uricama * Mariboru.