Piiit^ snnogokrat! G. Pranc Rodošek iz Sv. Lovr6li6a M Dpaiv^* kem polju, visokošolec, praporščak pri inf. polku št 87 (imed tem Je fbil že imienovan zai, poročnikaR, piše svojim starišem in sestri z dne 26. ^oktobra: Ljubi star/ši! Preti par dnevi sem Vam pisal v naglici eno, karto,, toliko, da sem Vam naznanil, da sem še pri givljenju Ce boste karto dobili, ni gotovo, ker naša poštai sedaj ne igre, tudi dobili nismo par itednov nobene vrstice. Zato je treba porabiti še vsaJco priložnost, da se kaj odpošlje; tako se lahko pismo izroči ranjencem, ki ga ivzamejo seboj, ali ka*kemu častniku, 6.e gne v kako, bližnje mesto. Zldrav sem, hvala iBogu, še zmiraj popolnoma in tudi zgledam zdjaj — ne da ,bi lagal — bolje kot doma. Res, včasi trpimo silno, poseoaio pretekle tedne, ko smo imeli tako velike pohode, a potem fei zopet počijemo in si nift ne pritrgaino. Ziv;imo. Łe se najm Količkaj da, prav dobro, navadno vse ,,fa&emo", tudi žgainje, "vino, čokolado, oigarete, cigasre i.td., ali si pa tudi kupimo, če se kaj dobi, n. pr. peruitftiino. Denar vobče nima pri nas noben-e veljave, kter se navadno za denar prav nič ne da doblti, za to' ga pošilja navadno vse domu. Doma mora biti denar sedaj že najbrže prav drag. Kakor aem Vajm že naznanil, ležimo sedaj že skoro 14 dni y nekem gozdu; dve stotniji smo nanireč prideljeni topničarjems naš pofik pa je daleč od nas, niti ne vemo, kje se bojuje. Mi nismo sedaj v nobenera boju, pa vendar zmiraj v največjr nevla,rnosti. Naša naloga je, da stražimo tope, ki Streljajo tu pred nami, posebno po noei. Ruski topovi pa so seveda v prvi vrsti namenjeni za riage topove, in jtako smo tudi mi v veliki nevarnosti. Pa človek se počasi vsemu navadi. Ce se. vazsipavfljejo ruske bombe v naši bližini, tičimo v jamaih in poslušamo, katerega bo doletela usoda. Ve6 kot stokrat sem že rekel: zdaj je zadnja, pa Bog še je zmiraj na dobro obrnil, vsaj za mene, ker mnogo, ftnnogo se jih pri tem ponesreči. Predvčerajšnfem so granate tako razsajale v naši bližini, da so delj trupel |n oblefc viseli po drevju. Pred paji* dnevi sem izgubil tudi dragega prijatelja pri moji stotniji, nekega barona iz Gradca.. Pogledal je zjutraj malo iz Jarka, |a zadela ga je krogla v trejbuh; ^iron|ak jie? morial žp, drugi (dan -izapusflti svet. Kako se je veselil domojVine in vrnitve domov. Pa pri nas je že tako: danes Ti,# jutri jaz! Zato pa ne poznamo tukiaj prevelike žalosti, člov.ek se, kakor rečeno, vsemu privadi, |s0 inora, fee tudi težko in 6e tudi samo n'a vlidez. Kako 'pa kaj doma? Ste vsi zdravi? Upain m želim, da vsi. daz sem, fce imam le količKag 6asa, v duhu zmiraj prf, Vas doma; da bi mogel kedaj sedeti Še doma v Vaši sredini pri topli pe&i, to se mi zdi ravno ItaJfo kakor sanje, ki se težko uresničijo. Iu fie se morebiti res ne bi uresničile, kiair je ftisto lah~ ko mogoče, žalovati Vam radi tega oi treba prevefi. je pač človeku tako odločeno. Pri meni Se to ne bi bila tako velika nesreča, klakor pri takem. ki ga 5aka doma lačna druždna, in takih je večina. Ce Vam pišem, da smo tako dolgo že v gozdu, nikar ne mislite taKoj, bogve, kakžni trpini da smo! Posebno prijetno seveda ni, a vendar se da prenašajtu Globoko jamo Iskopati y gozldu, noter stopnice, zgoraj jpokriti s trami in na vrh »veje in prsjti; znotraj pa malo pe6 v steno z dimnikom in precej slame na tla, pa se že prestoji, posebno de nam naša kuhinja vs'aik dan opoldne pripelje (dobro menažo. In čuj, kavo in klrompir si pa sami kuhamo. Samo da sem, hvalaj Bogu, zdrav. Ne vem, 6e bi me sploh še poznali, debel sem in obrit že tudl" nisem bii, odkar sem v vojski, a mi sicer, dobro stoji. Da se ne morem po .ve5 dni niC iimivati in cele tedne ne preobleCfi in da (je treba včasi pod srajco pogliedati^ se razume sarao ob sebi, to pri nas ni nii6 novega. Najbolj pogrešamo časnike; j)opolnoma smo odrezani od sveta. he zvemo nič.1 Mi samo to vemo, kar se pred nami godi; zato isi lahko mislite, kako se vsafci razveseli, 6e dobi od koderkoli par vrstic. Doma gotovo veft veste o vojski, kakor mi saini. Zftp to mi pišite prav mnogokrat! Želim, d-a Vas najdejo Jte vrstice vse pri najboljšem zdravju. Vem, da tudi ,v domovini sedaj nimate prijetnih časov, p)a to si le mislim in hvalim Boga, vsaj mir imate domai, iobvarovani ste pred vsemi grozami vojske, in 5e Hrugo ne, vsaj krompirja imate gotovo toliko, da Vam ni treba stradati. Akc*ft)i jaz pajlel, se Vam bo kbvfcek, ki ga imam seboj, poslal domov. V n]em je več sporainskih predmetov iz vojske, shranite si jih v spomin! Pišite pridno, jaz se bom tudi /pogosto oglasil, dokler mi bo le količkaj mogoče! Srčne pozdrave Vam pošilja Vag Francl.