Celovec * četrtek » 17. oktober 2002 štev. 42 (3191) * letnik 57 «cena 0,75 evra S prošnjami za podporo bo treba pohiteti r\ ruštva in inštitucije, ki na-\J meravajo vložiti prošnje za finančno podporo iz Slovenije, naj to storijo čimprej na sedežu ene od organizacij, omenjenih v razpisu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, ki ga v celoti objavljamo na drugi strani. Na sedežih organizacij vam je osebje tudi na razpolago za pomoč pri sestavljanju prošenj, prav tako dobite tam obrazce za izpolnjevanje. Prošnje bo treba oddati pri organizacijah najkasneje do 18. novembra letos, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa jih mora prejeti najkasneje do 25. novembra. Časa je malo, zato pozivamo odgovorne pri društvih, da se čimprej lotijo dela in predložijo svoje prošnje. O teh bo razpravljal še Koordinacijski odbor, ki bo dal ministrstvu svoja priporočila. Priporočamo, da razpis natančno preberete. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA Nikoli vas ne bomo pozabili Spominska svečanost ob Dnevu mrtvih IN ODKRITJE SPOMENIKA 180 PARTIZANOM Četrtek, 31. oktobra 2002 ob 14.00 na pokopališču v Borovljah SPORED Godba na pihala Govor predsednika ZKP inž. Petra Kucharja Govor predsednika ZN NOB Slovenije Ivana Dolničarja Odkritje spomenika 180 partizanom, padlim v zaključnih bojih druge svetovne vojne od 11. doi5. maja 1945 pri Dravskem mostu Polaganje vencev Govor univ. prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja Kulturni spored oblikujejo Komorni zbor SPD »Boroulje» Pihalni orkesterjesenice Rezitatoren DOBEB VEČER, SOSED! GUTES Ml, NACHBAR! 25. oktobra 2002 RAOIŠE kulturni dom ob 19.30 Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše, MePZ Grebinj, Ensemble Manfred Schiille; slavnostna govornica: Dr. Gabriele Schaunig-Kanduth DOBRLA VAS kulturni dom ob 19.30 nastopajo Karpf in Polainer, Happy Familiy , skupina Pomlad, Habakuk brothers iz Zambije, otroški zbor Srčki, Srce; slavnostni govor Rain-hold Dottolo, glavni urednik Kleine Zeitung ŽELEZNA KAPLA farna dvorana ob 19.30 Sodelujejo: Kärntner Vocalen-semble, Smrtnikovi bratje, tam-buraška skupina Tamika, Bläsergruppe der Vellachtaler Trachtenkapelle, recitatorska skupina in Glasbena šola Železna Kapla BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati ob 20. uri Sodelujejo: Doppelquintett Singerberg, Kvartet Borovlje, Manuel in Roman Oraže, Komorni zbor SPD Borovlje in Ansambel Drava ROŽEK na Muti ob 20.15 Nastopajo: domači mladinski pevski zbor Didldumdaj, Fried-bert Kerschbaumer (pastirska flavta), MoPZ Jepa-Baško jezero, folklorna skupina Bohinj Na strani 7 lahko preberete poročilo o potovanju koroških Slovenk in Slovencev v češko Prago, kjer je grob Matije Majarja-Ziljskega. Na sliki udeleženci potovanja, ki jih je bilo kar okoli 70. LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE Bojan Lepičnik novi predsednik I ovska zveza Slovenije, sta-L novsko zastopstvo slovenskih lovcev, ima od sobote, 5. oktobra 2002, novega predsednika. To je Bojan Lepičnik iz Ljubljane. Izvolitev novega predsednika je bila potrebna, ker je bivši mandatar Franc Golja zaradi izgube kredibilnosti med člani, ki je bila posledica težav, v katere so zabredla njegova podjetja, predčasno odstopil. Do izvolitve novega predsednika je Dušan Jukič, dolgoletni visoki funkcionar Lovske zveze, med drugim je bil njen podpredsednik in vodja Lovske zveze Maribor in velik prijatelj Kluba prijateljev lova, interimistično vodil Lovsko zvezo Slovenije. Z vstopom Slovenije v EU stoji tudi Lovska zveza pred velikimi izzivi in pomembnimi odločitvami. PREBLISK ■ Del koroške javnosti je spravila fotografija detelnega glavarja, kateremu star, ogvantan ka-jvemkdo poljublja roko, v zabavo. Drugi del pa je dobil bolečine v lelodcu. Ovekovečena gesta devotnosti, slepe podvrienosti, pomanjkanje samospoštovanja. Smehljajoč se glavar, ki mu gesta očitno godi. Veliki dobotnik, kateremu se podložniki mečejo pred noge. V ta okvir moramo umestiti tudi glavarjevo pričakovanje, da mu morajo biti Slovenci končno ie hvaležni za vse dobrote, ki jim jih je baje namenil oziroma podaril. Večni prosilci, večni tujci v domovini. Glavar se do danes ne zaveda, da so koroški Slovenci enakovredni in enako- pravni prebivalci te države in te dežele - oziroma naj bi bili ... Predvsem pa se ne zaveda, kaj beseda enakopravnost pomeni. Letošnje 10-oktobrske proslave so torej v duhu napadov, stigmatiziranja - vse znano. Ko bo spet kakšna okrogla, bodo Küss die Hand, Herr Landeshauptmann Slovenci verjetno spet sodelovali kot alibi, in si dopovedovali, da to delajo pač za sožitje - ki ga že leto navrh ne bo čutiti. Prav zato veljajo čestitke mladini, ki želi boljšo, znosnejšo, tolerantnejšo oziroma bolj normalno bodočnost. In upamo, da »fešta« pred stolnico ne bo ostala zadnja. S. W. Lutkovni festival »CIKL CAKL« vse predstvae v Šmihelu v farm' dvorani Četrtek, 17. oktobra 09.00 »Lalanit«. Gostuje lutkovno gledališče; predstava za šole in vrtce. Nadaljnja predstava ob 10.30. 19.00 Otvoritev lutkovnega festivala nato lutkovna predstava »ela hop«. Gostuje lutkovno gledališče Piki (SK) 22.00 »Nylon«. Gostuje lutkovno gledališče Koruzno zrno, Slovenska Bistrica Petek, 18. oktobra 08.30 »Im Königsschtoss ist der Teufel los«. Gostuje Puppentheater Bavastel, Gradec; predstava za šole in vrtce. Nadaljnje predstave ob 09.30 in 10.30. Sobota, 19. oktobra 11.00 »Sinjemodri Peter«. Gostuje lutkovna skupina Navihanci, Celovec 14.00 »Miška smetiška«. Gostuje lutkovno gledališče Papitu, Ankaran. Nato delavnica »miška«, za otroke od 6. leta naprej. 21.00 »David in Goliath«. Gostuje Puppentheater Peter Ketturkat, Dunaj Nedelja, 20. oktobra 11.00 »Snežna kraljica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor Na podlagi 5. člena Ustave Republike Slovenije in v skladu s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 66-3560/ 2001) Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2003 1) Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: naročnik oz. Urad): Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Prešernova 25, 1000 Ljubljana. 2) Namen razpisa - Namen javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Glede na proračunsko izpolnjevanje ustavnih obveznosti se predlogi programov in projektov za sofinanciranje s strani Urada zbirajo v dveh ločenih sklopih: A: Programi in projekti avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter sodelovanje z njimi v letu 2003. B: Programi in projekti Slovencev po svetu ter sodelovanje z njimi v letu 2003. 3) Predlagatelji in predmet javnega razpisa - Na razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe (organizacije, samostojni ustvaijalci, društva ter njihove zveze, samostojni avtorji projektov itd.) iz R Slovenije in tujine. Pravne in fizične osebe iz zamejstva (z izjemo Slovencev na avtrijskem Štajerskem) prijavijo svoje programe in projekte osrednjim organizacijam Slovencev v zamejstvu (Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultumo-gospodarska zveza v Italiji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v Avstriji, Zveza Slovencev na Madžarskem ter Zveza Slovencev na Hrvaškem), le-te pa usklajeno, skupno vlogo (skupaj z vsemi prijavljenimi programi in projekti - tudi tistimi, ki jih niso uvrstile v skupni predlog) pošljejo na Urad. Predmet javnega razpisa so predlogi programov in projektov, ki predstavljajo dosežke znotraj posameznih slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu ter hkrati zagotavljajo ohranjanje in krepitev slovenske identitete, predvsem jezikovne in kulturne. Urad zbira predloge programov in projektov predvsem z naslednjih področij: ohranjanje slovenskega jezika, kulturne dejavnosti (tudi arhivske in knjižnične dejavnosti), FINANČNE PODPORE IZ SLOVENIJE Društveniki, pozor! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča mediji (internet, časopis, radio, televizija, založništvo), športne dejavnosti ter spodbujanje gospodarskega sodelovanja RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu. 4) Načela in merila za oblikovanje programov in izbor projektov so sestavni del razpisne dokumentacije. 5) Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa: Pod A in B: Višino posameznega prispevka določi strokovna komisija glede na razpoložljiva proračunska sredstva in glede na merila, opredeljena v 4. točki tega razpisa. V kolikor bo vrednost vseh zaprošenih sredstev presegla razpoložljiva sredstva, bodo pri dodelitvi imele prednost vloge, ki izpolnjujejo čim več prednostnih kriterijev in meril. Dodeljena sredstva morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna, porabljena v letu 2003. 6) Način in rok prijave programov in projektov - Razpisno dokumentacijo (obrazce za pripravo predlogov, merila za izbor projektov oz. pogramov ter vzorec pogodbe) zainteresirani lahko dvignejo v vložišču Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, tel. 01 478 2291 (vsak dan med 9. in 15. uro), na sedežih osrednjih organizacij Slovencev v zamejstvu ter na vseh diplomatsko-konzulamih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na razpolago tudi na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: http:// www.sigov.si/mzz/usps/zamejstvo.doc in http://www.si-gov.si/ mzz/usps/po_svetu.doc Rok za predložitev vlog in način predložitve: Rok za oddajo vlog tako iz točke A kot iz točke B je 25. november 2002 (velja poštni žig). Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih, vloge pa poslane na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS Slovence v zamejstvu in po svetu, Prešernova 25, 1000 Ljubljana. Vloge se lahko oddajo na gornji naslov tudi osebno in sicer najkasneje do 25. 11. 2002 do 15. ure. Pravne in fizične osebe iz zamejstva (z izjemo Slovencev na avstrijskem Štajerskem) pa oddajo svoje predloge osrednjim oz. krovnim organizacijam Slovencev v zamejstvu najkasneje do 18. novembra 2002. Opremljenost vloge: Vloge morajo do naročnika prispeti v zaprtih ovojnicah, na katerih morajo biti podani: Pod A: vidna oznaka: NE ODPIRAJ — Prijava na javni razpis »Slovenske manjšine v sosednjih državah« za leto 2003, naslov naročnika - Urada, naziv predlagatelja ter njegov naslov na hrbtni strani ovojnice. Pod B: vidna oznaka: NE ODPIRAJ — Prijava na javni razpis »Slovenci po svetu« za leto 2003, naslov naročnika - Urada, naziv predlagatelja ter njegov naslov na hrbtni strani ovojnice. 7) Izbira predlogov - Postopek javnega razpisa in dodelitve prispevkov vodita strokovni komisiji, ki ju posebej za področje Slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovence po svetu imenuje vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odpiranje prispelih vlog bo opravila komisija po sistemu več zaporednih odpiranj: 1. odpiranje: 26. novembra 2002, 2. odpiranje: 2. decembra 2002, 3. odpiranje: 9. decembra 2002. V skladu z 2. odstavkom 77. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 66-3560/2001) odpiranja ne bodo javna. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 45 dni od dneva zadnjega odpiranja vlog. Če bo sprememba proračuna za leto 2003 sprejeta po 9. decembru 2002, bodo ponudniki o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje 45 dni po sprejemu spremembe proračuna. 8) Dodatna pojasnila - Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite na Ministrstvu za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 10. in 15. uro, tel: 01 478 22 91, fax: 01 478 22 96 ter po elektronski pošti z naslovom Urad.Slovenci@gov.si Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu KOMENTAR retekli teden so politične elite dežele Koroške obha-I jale 82. obletnico plebiscita. Na predvečer tega dne pa je evropska komisija objavila seznam tistih držav-kandidatk, s katerimi bo komisija zaključila pogajanja o članstvu v EU in bodo postale članice EU predvidoma v letu 2004. Med temi državami je tudi Slovenija. To je zelo pomembna novica. Torej v letu 2004 meje na Karavankah ne bo več. Tudi v tem delu Evrope bo prišlo do še bolj sproščenega sodelovanja na vseh področjih. Zgodovinske hipoteke prav zaradi tega ne bojo več igrale kake izrazitejše vloge. Vsa; v vseh podobnih regijah Evrope je bilo tako: med Francijo in Nemčijo, med Dansko in Nemčijo med Italijo in Avstrijo in še bi lahko naštevali. Skratka, Evropska unija sloni na intenzivnem gospodarskem sodelovanju, je pa tudi mirovni projekt, ki odpira nove dimenzije sodelovanja in preseganja starih zamer. Človek bi pričakoval, da bodo koroške politične elite ob obletnici plebiscita postavile v ospredje prav dejstvo, da v kratkem na Karavankah ne bo več meje, da so vsakršni strahovi glede te meje dokončno absurdni in da stopamo v novo dimenzijo evropskega združevanja. Na žalost je bilo povsem drugače. Govorniki na razno raznih prireditvah so govorili v starem duhu in z retoriko, ki ni vzela na znanje novih dimenzij evropskega združevanja. To je žalostno in hkrati smešno. Smešno zaradi tega, ker je političnim elitam bolj pri srcu plebiscitna agitacija v službi dnevnega strankarskopoli-tičnega boja za oblast kot pa zrelo evropsko ravnanje v interesu celotnega prebivalstva na Koroškem. Eden izmed razlogov za gospodarsko zaostalost Koroške, v primerjavi z drugimi zveznimi deželami, je prav to mišljenje v starih nacionalističnih dimenizjjah. Seveda je tekla beseda o »vzorni manjšinski ureditvi na Koroškem«. Kot da ustavno sodišče v zadnjih desetih letih ne bi sprejelo pomembnih odločitev v korist matijšinske zaščite in tako korigiralo politično prakso. Vsaka dežela ali država ima tiste politične elite, ki si jih zasluži. To je dejstvo. Na drugi strani pa ne gre pozabiti prav dimenzije, ki jo odpira evropsko združevanje; štiri osnovne svoboščine, ki veljajo v EU, omogočajo vsakemu posamezniku, podjetju ali društvu, da se uveljavi, če ima dobre ideje in dobre projekte. Teh tudi najbolj »zagamane« politične elite ne morejo preprečiti. Očitno bodo koroške elite še lep čas »živele« od starih miselnih vzorcev, dejanski razvoj pa bo šel v drugo smer. V smer poštenega sodelovanja, kooperacije, radovednosti in medsebojnega spoštovatija. Manjšina mora biti na strani slednjih, le tam bo razvoj in perspektiva. To pa pomeni, da se moramo prilagoditi novim časom in izzivom. Že Freud je ugotovil, da je »trpeti lažje kot pa kaj postoriti«. Zato se moramo osredotočiti na to, da bomo naše energije vložili bolj v prespektiv-no delo in ne toliko v pogled nazaj in medsebojne zamere. Plebiscitne proslave - * na Koroškem skoraj nič novega PLEBISCITNE PROSLAVE Z rasističnimi letaki so vabili na proslavo K lič novega ni, da so plebis-IMcitne proslave v duhu predvčerajšnjega sveta, pa še iz tistega so si nekateri ohranili le tisto najtemnejše, kar spada pravzaprav na smetišče zgodovine. To so razne rasne teorije in diskriminacija, nestrpnost in nasilje, ki iz vsega tega izvira. Letak, kakršnega so delili v občini Brnca, pa kar cveti od predsodkov in sovraštva. Takega preimerka, razen iz ekstremno desne scene, pa vendarle ne vidimo vsak dan. Koroški brambovci in društvo »Vojaški spomenik« na Brn-ci so vabili na praznovanje 10. oktobra s spremnim tekstom, iz katerega naj citiram v originalu: »Die uns heute bedrohenden gr o’ en Gefahren sind die von der Brüsseler EU geplante, gegen die Völker gerichtete und damit widernatürliche sogenannte Regionalisierung und die Zuwanderung artfremder, fremdrassiger Menschen aus anderen Erdteilen mit fremden Sprachen, fremden Kulturen, fremden Lebensarten und fremden Religionen. Das erbmäßig festgelegte Anderssein dieser Fremden bedingt, daß diese Menschen nie und nimmer in das Wirtsvolk passen - nicht heute und auch nicht morgen! Und alles Gerede von Integration ist Lüge und Betrug an unseren Menschen. Aus dem Munde besorgter Menschen kommt der Ruf: »Lieber Gott, ich bitt' Dich schön. / schick' uns noch einmal den Prinz Eugen!« (Princ, Evgen je namreč ubranil Habsburško monarhijo pred Turki leta tam v daljnji Srbiji. Pa tudi Princ Evgen je bil tujec, Francoz po rodu ...) Potem pa citira rasno teorijo nekdanjega angleškega politika židovskega rodu, konservativca Disraelija (roj. 1804) (in to kljub temu, da avtor tujcev ne mara!). Podpisan je Franz Poglitsch, nekdanji ravnatelj ljudske šole na Brnci in občinski svetnik frakcije SPÖ. Pripravil Franc Wakounig NADALJEVANJE IN KONEC Karavla 4 Brat Joža in jaz sva bila kurirja na karavli K4 (Koroška 4). Pozneje sem bil premeščen na karavlo K10, ki je bila v Koprivni. Nekega dne je komandir karavle odredil 3 kurirje (med njimi tudi mene), da gremo na Bajtiške Rute, kjer seje nahajalo poveljstvo, pri katerem sta bila tudi dr. Valentin Travnik in Joža (Hribernik). Ko smo se vračali nazaj k naši karavli, smo na Ledancih naleteli na nemško kolono. Bila je tema. Jaz, ki sem bil spredaj, sem jim prišel že tako blizu, da sem slišal nemško govorico. Bili so policaji. Vzel sem puško in ustrelil. Začelo je grozno pokati. Ker je bilo že malo snega, je vse bilo še bolj razsvetljeno. Mi smo se začeli umikati in smo stekli dol na Kotle, potem čez brv in vodo, nato pa v Štinijevo šupo za Bazo, kjer smo ostali nekaj dni. Policija je imela enega ranjenca. Vse to se je zgodilo na pustni torek. K Štiniju je prav tedaj šel tudi oblastni komite (Obkom), da bi se tam razvedril. Ko je prišel do spomenika, je zaslišal strašno pokanje in vse razsvetljeno, nakar se je obrnil. Z Obkomom sem bil jaz tudi v akciji v Selah pri kmečkem vodji (Bauernführer) in v trgovini. Z nekaj kurirji in bataljonskimi borci smo odšli na Bajtiše, kjer smo pri gozdarju Humperka vzeli štiri težke vole in jih odgnali proti Selam. Pri žagi smo se razdelili. Vzel sem enega vola za kurirje in odšel proti Hanjžu, drugega vola je pred menoj gnal Lojze Mak za bolnišnico, preostala dva pa je prevzel bataljon in ju odgnal na Zgornji Kot. Brat Joža je kot kurir nosil mitraljez. Ko smo se v tistem času zadrževali na Marofu, smo dobili obvestilo, da prihajajo Nemci. Pri Vokovni-ku na Zgornjem Kotu pa se je zadrževal bataljon. Ko je komandänt kurirjev nekega dne šel po kurirski poti, je prišlo do streljanja med njim in policijo. Ta je potem postavila zasedo in zajela dva partizana, ki sta se vračala. To sta bila Fridi Oraže in nekdo iz Slovenije. Policija je Fridija prisilila, da jo je moral peljati v Koprivno h kmetu Ocu, kjer so prenočevali partizani in jih je aretirala, seveda tudi kmeta Oca. Po zaslišanju v zaporih so vse poslali v koncentracijsko taborišče Dachau. Bilo je že precej snega in mrzlo, bili smo pripravljeni na prihod Nemcev. Udarili smo po njih in začela se je borba, v kateri sta padla dva partizana in sedem Nemcev. Zgornji Žerjav Franc Mak je trupla padlih odpeljal k cerkvi v Sele. Sredi meseca marca leta 1945 smo kurirji bili premeščeni. Brat Franci je bil premeščen k terenskim (političnim) kurir- jem. Skupaj sva prišla na karavlo 7 na Obirskem, ki je bila v bližini kmeta Cimpersa. Tam sem ostal do konca vojne. Ko je bilo konec vojne, smo odšli v Železno Kaplo, kjer so nas dodelili bataljonu. V Kaplo je prišla neka kvizlinška četa s konji, katere je bataljon takoj zaplenil. Enega sem vzel tudi jaz. Potem smo odšli proti Pre- valjam. Pri Miklavčevem smo srečali Angleže in se ustavili. Komandanti so se z njimi prisrčno rokovali. Ko smo nadaljevali pot, se mi je utrgalo konjsko sedlo. Moral sem ustaviti in popraviti sedlo, medtem ko je kolona partizanov nadaljevala pot. Ko sem končno mogel popraviti sedlo, sem jo ubral za kolono in jo kmalu dohitel, ker je bil moj konj zelo hiter. S puško in ne lahkim nahrbtnikom sem končno prispel v Prevalje. Ko sem razjahal, sem komaj hodil, tako me je ožulila naporna ježa. Po prihodu na Prevalje je bataljon pri Poljani imel težke boje z ustaši. To so bili zadnji boji druge svetovne vojne v Evropi. 15. maja 1945 sem bil odpuščen iz kurirske službe. Vsi štirje bratje, Feliks, Joža, Franci in jaz smo se vrnili domov k Plazniku v Brodi. Novo obdobje Zaradi močnega zaničevanja in poniževanja partizanov po vojni smo se Feliks, Piselnov Roki in jaz odločili, da gremo v Jugoslavijo. Feliks in jaz sva tam ostala, Roki pa se je kmalu vrnil na Koroško. Z bratom sva ostala pri Ljudski milici v Kranju. Tu sem bil eno leto, Feliks pa je bil premeščen v Tržič. Bil sem pri leteči milici. Iz Kranja sem bil premeščen na Jezersko. Po dobrem letu sem bil poslan v enoletno miličniško šolo v Ljubljano in jo končal z dobrim uspehom. Po končani šoli sem bil poslan na službeno mesto v Črnomlju v Belo Krajino, odkoder sem bil premeščen v Vinico (rojstni kraj pesnika Otona Župančiča). Tu sem služboval tri leta. Pred tem pa sem še iz Črnomlja bil poslan na trimesečno udarniško delo pri gradnji Novega Beograda, za kar sem dobil tudi diplomo. Iz Vinice sem bil poklican za nekaj časa na postajo milice v Črnomelj, od tam pa postavljen na okraju Črnomelj na mesto referenta za Gozdno milico. Ker pa je bil komandir mestne milice Karlo Matevljič premeščen, sem bil jaz postavljen na njegovo mesto. Na tem službenem mestu sem napisal prošnjo za odpust iz Ljudske milice, kar mi je bilo ugodno rešeno v začetku leta 1950. Odšel sem k Sv. Ani (danes Podljubelj) na Gorenjsko, kjer je bil brat Feliks, ki se je poročil z Angelo Ahačič, po domače Završnikovo, zaposlen pa je bil pri Gozdni upravi v Je-lendolu (prej Puterhof). Ostal sem pri njem in se zaposlil pri isti upravi. Dne 20. februarja 1954 sem se poročil z Marijo Ahačič, po domače Anžonovo iz Podljubelja, kjer sem kupil enostanovanjsko hišo, v kateri smo živeli do 8. marca 1967. V Sloveniji so se nama rodili trije otroci: Franci, Jožica in Erika. Ker se je brat Primi, ki je bil doma, težko ponesrečil, sta me starša prosila, naj se vrnem na Koroško. Jugoslovanske oblasti so mi 8. marca 1967 odobrile vrnitev. Dobil sem dva tovornjaka in carinika z Jesenic, ki je prisostvoval nakladanju stvari, pri tem pa sta pomagala tudi brat Feliks z ženo Angelo in brat moje žene, svak Andrej. Pri carini na Ljubelju smo hitro opravili, na avstrijski strani sem moral plačati nekaj carine. Tu se nam je pridružil uslužbenec in nas spremljal do žage na Srednjem Kotu, kjer je prisostvoval razkladanju tovornjakov. Gregijeva domačija je od glavne ceste oddaljena le 10 minut. Vse stvari je potem sosed Štefan zvozil do doma. Starši so se v času mojega bivanja v Jugoslaviji preselili od Plaznika v Brodeh na Gregi-jev dom v Sele. Kupili so tovornjak, ki ga je vozil brat Franci. Zaposlil sem se pri veleposestniku Voigtu in pri njem delal vse do upokojitve. Ker je bila kmetija majhna, so že starši od Spodnjega Dovjaka dokupili hektar pašnika in ga spremenili v rodovitno zemljo, tako da je Gregijeva domačija zdaj lepa, majhna kmetija. Na Koroškem se nam je rodil še sin Pavli. Tako je teklo življenje. Hišo smo povečali in prezidali, otroci so doraščali in šli po svojem. Zdaj z ženo uživava penzijo. Za udeležbo v NOB sem dobil razna odlikovanja (zasluge za narod, Red hrabrosti in druga). Leta 1985 me je predsednik avstrijske republike dr. Rudolf Kirchschläger odlikoval s častnim znakom za zasluge za osvoboditev Avstrije, ki sem ga prejel 1. marca 1985 na slovesnosti v Celovcu. SPOMINI PARTIZANA PAVLA MAKA v Življenjska pot koroškega # Slovenca m« »J z- JHk M PLEBISCITNO SLAVJE PRI DEŽELNI HIŠI Kot vedno - praznovanja živijo od sovraštva r no izmed važnejših plebiscit-Lmh praznovanj je vsako leto tudi pred poslopjem deželnega zbora in spomenikom tako imenovane »koroške enotnosti«. Ker ni šlo za okroglo obletnico, se je vse skupaj odvijalo po ustaljenem scenariju, se pravi brez navzočnosti manjšinskih predstavnikov. Tako kot že leta poprej se je na prizorišču poleg obvezno prisotnih zbralo nekaj sto ljudi, pretežno starejše generacije, nekaj radovednežev in nekaj turistov, ki pa so z zmaja-jočimi glavami kaj kamlu odšli. Govori so bili uperjeni v preteklost, vsi govorci po vrsti pa so opevali obrambni boj, ki je Korošce rešil južnih agresorjev. Druga rdeča nit je bila manjšinska politika. Ostrejše tone so tokrat prevzela domovinska društva ter predsednik deželnega zbora, za ščepec mo-deratnejše pa celovški župan in Jörg Haider. Predsednik Hei- matdiensta Josef Feldner je svoje bodice najprej namenil kritikom tega praznovanja. Dejal je: »Bolj ko nas bodo zasmehovali. bolj bomo praznovali in več spomenikov bomo postavili, ne takih, kot je spomenik zmage v Boznu, ampak spomenike enotnosti«. Že v naslednjem stavku pa je manjšino obtožil teritorialnih apetitov. »Če kdo od slovenskih voditeljev misli, da bo celotna južna Koroška označena z dvojezičnimi napisi, potem jim je treba povedati, da so to nacionalistične sanje, ki se ne bodo nikoli uresničile.« Koroške Slovence je pozval, naj se odpovedo politiki provokatorjev, med katere sodi tudi avstrijski politolog Anton Pelinka. Prav tako pa naj se po večinskem vzoru, le ti so se prostovoljno distancirali od nacional socialističnih dejanj, koroški Slovenci distancirajo od Titovih partizanov in njihove tradicije. Feldner je na ta način partizanom odrekel legitimno vlogo osvobodilnega gibanja in jih kolektivno obtožil, da so se borili zgolj za odcepitev od Avstrije in jih okrivil za povojna izgnanstva in pomore. Približno enako vsebino je imel tudi govor predsednika brambovcev Fritza Schretterja, ki je manjšini zagotovil, da je njihovega »koncerta po željah« za vselej konec. Glede dvojezičnih napisov je dejal, da so to markacijski stebri, modroval pa je tudi o nevarnosti razvijanja »sloven- ske identitete«, ki po njegovem pooseblja teritorialne zahteve. Jörg Haider pa je pod drobnogled vzel predvsem manjšinsko politiko in pa nekaj zgodovinskih dejstev, ki jih je prikrojil po koroških željah. Manjšini je sicer priznal, da je leta 1920 bistveno pripomogla k pozitivnemu izidu, vendar je že v naslednjem stavku tudi dejal: »Nikjer v Evropi ni tako maloštevilne manjšine, ki bi uživala toliko pravic kot jih Slovenci na Koroškem«. Omenil je slovensko gimnazijo, dvojezično trgovsko akademijo, manjšinske medije, tiskarne, založbe in milijonske podpore. S tem pa so, tako Haider, izpolnili ne samo vse obljube, dane pred plebiscitom leta 1920, ampak tudi 7. člen avstrijske državne pogodbe. Zato večina pričakuje, da bi manjšina vsaj enkrat lahko za vso to »zagnanost« pokazala nekaj hvaležnosti oziroma izrekla besedico »hvala«. V zgodovinskem ekskurzu pa je deželni glavar navzoče podučil, da ADP ni bila tudi plod oboroženega boja proti nacizmu, kjer je veliko vlogo odigralo prav partizansko gibanje, ampak, da so si pogodbo »prislužili« zato, ker so koroške demokratične sile dosegle, da so jim nacisti prostovoljno predali oblast. Ponovno je napadel tudi ORF-ov dokumentarni film o partizanskem boju na Koroškem. Neuspelo konsenzualno konferenco na Dunaju pa je »obdelal« predsednik deželnega zbora Jörg Freunschlag, ki je manjšini očital, da so zamudili zgodovinsko priložnost, in zagrozil, da bo »to imelo posledice.« 1 oktober - slab dan za I U> Slovence. Ne samo iz zgodovinskega vidika, temveč povsem iz dejstva, kaj so oblasti (skupno s KHD in KAB) iz tega dneva naredile. Nemški nacionalizem, protislovenski šovinizem in splošno sovraštvo do vsega tujega dandanes zaznamujejo ta dan. Antifašisti (tudi slovenska mladina) so zadnja leta - kar se tiče odpora do teh dogajanj -spali, to moramo priznati. Ravno iz tega razloga, se je letos mladina organizirala in organizirala »alternativno« fešto k 10-oktobrskim praznovanjem, kot jih prirejajo KHD, KAB in dežela Koroška. Medtem ko so ti na celovškem dvorišču deželne hiše ščuvali proti Slovencem, je le nekaj 100 metrov stran, namreč na trgu pred stolnico, omenjena fešta. Bila je to prireditev, ki so jo organizirali dijaki in dijakinje raznih šol (seveda tudi slovenskih), na kateri so vse dopoldne (od devete do trinajste ure) kazali, da obstaja tudi drugačna koroška javnost - taka, ki ji je dvojezičnost pomembna. Taka, ki se ne spo-prijazni resignirajoče z nacionalizmom in ki hoče deželo, v kateri živimo, narediti boljšo. Odprto, tolerantno, dvojezično. Kot rečeno, se je fešta začela ob devetih zjutraj (zgodnji čas zato, da bi tekla paralelno z dogajanjem pri deželni hiši). Za Janko Messner Foto: Štukelj Dijaki na »fešti« pred celovško stolnico DRUGAČNA KOROŠKA 10. oktober - z mladimi drugačen pester program je bilo poskrbljeno - približno ob desetih (ko se je pred stolnico zbralo kakih 50 ljudi), je po pozdravu na oder stopil Rudi Vouk, ki je imel nekajminutni govor (seve- da v obeh deželnih jezikih) o pravicah tukaj živečih Slovencev, o vključitvi Slovenije v EU, pri čemer naj bi dolgo.pb-stoječa »krvava meja,« (Blut-grenze) končno padla in- bila samo še linija na papirju. Predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar je svoj govor moral kratkoročno odpovedati, ker je dan prej zbolel, vseeno pa se je pojavil na prireditvi in je mladini izrekel pohvalo. Zbolel pa je žal tudi Peter Gri-litz. Zaradi nekaj organizatorič-nih napak sta se branji nemške avtorice Martine Wittels in Janka Messnerja za kako uro za- kasnili, vseeno pa sta bila nedvomno »highlight« tega dopoldneva. Za konec sta nastopila še dva člana skupine »Ted-dy’s Empire«, ki sta prav mojstrsko zabrenkala na svoji kitari in poskerbela za odličen konec vse prireditve. Kljub nekaterim organizato-ričnim napakam, ki pa izvirajo iz tega, da je bil za celotno prireditev na razpolago samo dober teden organizacije (ideja se je rodila samo dva tedna prej!), se je zbralo kakih 100 ljudi na trgu (sicer manj kot pričakovano, pa vendar), ki so praznovali fešto, ki je dokazala, da je drugačna Koroška mogoča in predvsem potrebna. Bolj se je bilo treba čuditi nastopu policije, saj je ta stala vsepovsod in organizatorjem stalno grozila z »rigoroznimi ukrepi«, če se ne bi izpolnili vsi njeni predpisi. Ne samo na trgu pred stolnico, temveč tudi pri deželni hiši, kjer so imeli za »vsak primer« pripravljene pregrade, tako zvane »riotcopse«, so vsem ljudem, ki niso bili »primerno oblečeni«, najprej kontrolirali nahrbtnike, potem pa jih sploh niso pustili blizu. Če pa je kdo vztrajal pri tem, da hoče iti skozi dvorišče ali pa si poslušati govore brambovcev, ga je policija vseskozi »ščitila« (beri: ga obkolila in mu s tem skoraj onemogočila približanje rjavo o-gvantani masi). Mladenko in mladeniča, ki sta imela oblečene znane »Kärnten/ Koroška« majice in sta hotela poslušati govore »oficialne« Koroške, je policija celo pozvala, naj majice takoj slečeta in če »samo eno pisneta, bi takoj ukrepali na Domplat-zu«. Odgovorni policist je to ravnanje označil celo kot »demokratično«. Za zaključek je treba še reči, da to ni bila zadnja akcija kritično usmerjene mladine. Gotovo bodo sledile še druge, saj je bila fešta na Domplatzu prvi začetek. Gregor ŠMIHEL Bogat in raznolik kulturni večer v Q mihelski prosvetni delavci 3 ubirajo nove poti kar se tiče kulturne ponudbe. S sobotno prireditvijo pa so hoteli nagovoriti ne samo slovensko govoreče občane ampak tudi nem-škogovoreče sodeželane. Geslo kulturnega večera se je glasilo: »Domovina: kar je lastnega in kar je tujega«. Že iz naslova samega so domačini lahko pričakovali zanimiv in pester kulturni spored, katerega so oblikovali pripadniki slovenske manjšine z Dunaja in pripadniki drugih narodnosti iz tujine. Zbor Kluba slovenskih študentk in študentov z Dunaja pod vodstvom Anje Kapun, katerega na Koroškem bolj redko Magda Kropiunig Jani Oswald Ursula Hemetek Foto: Štukelj (4) srečamo, je otvoril večer s pesmijo Milke Hartman »Žito valovi«. Zbor z ekskluzivnim repertoarjem obsega razpon od tradicionalnih pesmi različnih narodnosti do sodobnih pesmi. Ambicioniran MePZ pa goji tudi slovenske domače in narodne pesmi. Kakovosten nastop je publika v farni dvorani obdarila z močnim aplavzom. Odrska in filmska igralka Magda Kropiunig je čutno v obeh deželnih jezikih brala tek-Zbor dunajskih študentk in študentov pod vodstvom Anje Kapun ste raznih evropskih avtorjev, med drugim pesmi Ericha Frieda, Milke Hartman, Sabrija Ca-kira idr. Novo zvrst solopetja pa je številni publiki predstavil bosanski pevec Serko Pekmezo-vič, ki živi že deset let na Dunaju in velja za mojstra bosanskih sevdalink. V pesmih je opeval lepoto Sarajeva in njegove gorovnate okolice, ljubezen ... Vmes pa je avtor Jani Oswald, ki prav tako živi v avstrijski prestolnici, bral v obeh deželnih jezikih svoje briljantne besedne igre (Šmihel, Du nevesta, ich nevesta, Jaz/ich idr.). Večerje zaokrožila glasbena skupina »Mandys Mischpoche« z Dunaja, ki jo sestavljajo pripadniki različnih etnij. Predvajali so sefardske, grške, hrvaške in jidiš pesmi. Med udeleženci sobotnega večera je bila tudi predsednica Initiative Minderheiten Ursula Hemetek, ki je bil poleg domačega prosvetnega društva in SPZ soproreditelj tega medet-ničnega srečanja. M. Š. UPI KOROŠKIH ZELENIH Na volitvah za osnovni mandat Qrejšnjo soboto, 5. oktobra I 2002, so koroški Zeleni imeli svoj predvolilni občni zbor, ki je bil v celoti v znamenju izvolitve glavnega kandidata za Rossmann pred Johannom — vrstni red tudi pri sedežih v kongresni dvorani predčasne državnozborske volitve 24. novembra 2002. Za to mesto so kandidirali kar trije, in sicer bivši predsednik koroških Zelenih Michael Johann iz Šmarjete v Rožu, na Dunaju živeči Beljačan Bruno Rossmann in agronom Ulrich Habsburg iz Bolšperka. Kar se je nakazovalo že v razpravi, je pri volitvah bilo potrjeno: Bruno Rossmann je prvi kandidat Zelenih na Koroškem. Njegova naloga ni zavidljiva, ker mora osvojiti vsaj osnovni mandat v tej deželi. To mero mu je postavila Eva Glawischnig, zvezna namestnica Alexandra van der Belina. Morda pa le ne bo tako težko preskočiti to oviro, kajti vsaj na celovški občinski ravni so se zeleni in Združeni zeleni pobotali in bojo skupno kandidirali kot »Celovški zeleni«. Sobotni kongres Zelenih je bil tudi signal, da se Zeleni sestri tudi na deželni ravni združita v eno stranko. Franc Wakounig DVOJEZIČNOST ALI IGRICE Z IDENTITETO Zaščitni prostori za jezik in za odkrit pogovor KI iz predavanj v tinjskem IV domu o sporu zaradi krajevnih napisov se bliža h koncu. Zadnje predavanje včeraj, 16. oktobra 2002, je bilo namenjeno krajevnim imenom. Predzadnje, ki je bilo 2. oktobra, pa sta zaznamovala pre- kulturne pestrosti na Koroškem. Štefan Kramer je uvodoma v svoje predavanje »Dvojezičnost - zrcalo moje identitete« dejal, da je Koroška že zmeraj privlačevala psihoterapevte, a je prav tako samoumevno vselej odklanjala vsakršnjo terapevtsko pomoč. To da je napaka, kajti brez aktivnega sodelovanja ozdravitev ni mogoča. Štefan Kramer je prepričan, da je rešitev mogoča le v ustanavljanju zaščitenih prostorov, kjer se po eni strani slovenščina lahko brez pridržkov in omejitev sprošča in razvija, po drugi strani pa so ti Na tinjskem podiju: mag. Stefan Kramer, dr. Reginald Vospernik in dr. Karl Garnitschnig davatelja dr. Karl Garnitschnig z dunajske univerze in mag. Štefan Kramer, teolog ter psihoterapevt iz Dobrle vasi. Predavatelja sta s terapevtskimi pristopi skušala prodreti do jedra koroške problematike, v kateri prav vprašanju identitete pripada osrednje mesto. Dr. Graditschnig, po rodu Korošec, je v prispevku »Pravo in človeškost ali Igrice oblasti» vprašal, kako se iz razlik med vrednotami, jeziki, kulturami in identitetami lahko razvijejo priložnosti za sožitje. Po njegovem je to mogoče na osnovi osmih tez, od katerih prva pravi, da je pravica vseh do enakosti uresničljiva, če so osebki pripravljeni, da akceptirajo pravico vseh. Druga teza pravi, da sta različnost in pestrost pomembni dobrini, tretja teza sloni na spoznanju, da se odpiramo drugim tem bolj, čim bolj poznavamo sami sebe, četrta teza izhaja iz spoznanja, da bogastvo kultur sloni na mnoštvu identitet, peta teza izhaja iz enote v mnoštvu, čim trdnejša je podlaga, tem močnejši smo, je izhodišče šeste teze, sedma teza govori o priznavanju drugega kot etični nalogi, zadnja teza pa izhaja iz vizij, ki naj bi jih dosegli. Takšna vizija je trajna zagotovitev narodne, jezikovne in prostori kraji odprtega pogovora in poslušanja, pač spoštljivega odnosa brez preuran-jenega vrednotenja. V teh pogovorih je treba prodreti do jedra problematike. Dokler na Koroškem to ne bo mogoče, tako dolgo »bremena zgodovinskih travm ne bomo presegli, in tudi ne bomo stopili na novo pot sožitja«, je prepričan Kramer. Ob tem pa je seveda upoštevati, da vaško sožitje ne poteka po receptih politike, ki v tem vprašanju krepka caplja za ljudmi. Svoja izvajanja je Štefan Kramer skušal podpreti s pričevanji štirih oseb, ki so vsaka iz svojega zornega kota in iz lastne osebne izkušnje o-svetlile odnos do slovenskega deleža dežele. Pri tem je bilo opazno, da izkušnje otroštva in mladosti kratkomalo niso prisotne. Mnogi svoje otroške dobe, ki je bila »slovenska«, ne sprejemajo kot samoumeven del osebne zgodovine, ampak jo samoumevno zamolčujejo in odrivajo od sebe. Šele, ko jih nekdo na to opozori, se začenjajo tega zavedati. To potrjuje tudi ugotovitev, da Korošci mnogokrat na kulturno pestrost in bogastvo dežele postanejo ponosni šele, ko nanjo gledajo od zunaj. Diskusijo je tudi tokrat vodil dr. Reginald Vospernik Franc Wakounig O izletu Kot smo sicer že navajeni, je bil tudi letos izlet bralcev in bralk Slovenskega vestnika (tokrat na slovensko obalo) izredno uspešen. Zaradi pomanjkanja prostora bomo v naslednji številki SV objavili kaj več. Le toliko: štirje avtobusi in še nakaj »priva-tizerjev« z avtomobili je uživalo družabnost v Bemardinu. LJUBLJANA Odličen uspeh koroških glasbenikov Pi ruštvo slovensko avstrijske-LJ ga prijateljstva iz Ljubljane, ki letos praznuje desetletnico svojega obstoja (zadnji dve leti je njegov predsednik nekdanji generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj), je priredilo v sredo, 9. oktobra v mali dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani prvi koncert klasične glasbe koroških Slovencev iz Avstrije. Društvo je želelo s tem doseči troje: predstaviti koroške slovenske glasbenike tudi ljubljanski publiki, predstaviti del koroške slovenske ustvarjalnosti v matični Sloveniji (n.pr. skladbe Janeza Gregoriča, besedila Januša in Ku-chlinga) in seveda nuditi trem slovenskim glasbenikom koncert v elitni, zelo akustični mali dvorani Slovenske filharmonije, ki je letos praznovala 300-letnico svojega obstoja. Vse to je uspelo! V nabito polni dvorani (stole so morali dodajati) pred poznavalsko publiko, med katero sta bila tudi nekdanja državna sekretarja za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in dr. Janez Dular ter predstavniki avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani ( dr. Harald Stranzl in mag. Maximilian Eichinger) so pripravili zelo kvaliteten in raznolik koncertni program trije učitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, ob sodelovanju pianista Johannesa Brummerja, profesorja na deželnem konservatoriju v Celovcu. Kot prvi je publiko navdušil baritonist Gabriel Lipuš. Ob klavirski spremljavi Johannesa Brummerja je zapel samospeve K. Maška (Pod oknom), F. S. Vilharja (Ukazi in Mornar) in F. Gerbiča (Kam?), vsi so komponirani na besedila dr. Franceta Prešerna. Lipuša odlikuje prodoren lirični bariton, odlična pevska tehnika in zelo dobra izgovorjava. Vse samospeve je Lipuš izvedel občuteno na visokem nivoju. V drugi točki programa je flavtist Kristijan Filipič še izboljšal svojo zelo dobro tehniko, njegova solo izvedba Debussyjeve skladbe Syrinx je bila zelo dobra, mogoče ji manjka še več dinamike v pianissimu. Kitarist Janez Gregorič se je ljubljanski publiki prvič predstavil tudi kot skladatelj. Njegova skladba Lepa Vida, ki jo je zelo občuteno zapel Lipuš ob avtorjevi kitarski spremljavi, je bila prvič izvedena v Ljubljani. Poznana zgodba Lepe Vide in črnega zamorca je na besedilo Martina Kuchlinga požela nedeljen aplavz navdušene publike. V nadaljevanju je Gregorič na kitari solo suvereno izvedel Preludios Americanos južnoameriškega skladatleja Abla Carlevare in svojo skladbo Bottle post. Če je bila prva skladba vsa prežeta z latinskim temperamentom, je v Bottle post sicer navzven zelo mirni Gregorič predstavil svoj smisel za kitarske efekte. Na koncertu so bile zlasti zanimive kombinacije raznih instrumentov in tako je naslednjo točko zahtev- nega programa izvedel Filipič ob Gregoričevi kitarski spremljavi. Sonatina Mexicana Carla Domeniconija v treh stavkih je, čeprav je sorazmerno mlada skladba, zvenela precej klasično. Oba glasbenika sta bila odlično uigrana, Filipič je presenetil z igranjem na pamet, navdušenje občinstva seje stopnjevalo. In že je bil ponovno na vrsti baritonist Gabrile Lipuš, ki je ob zelo dobri klavirski spremljavi Johannesa Brummerja zapel tri pesmi slovenskega skladatelja Tomaža Sveteta na besedilo Gustava Januša: Kozmopolit, Demonarhija in Metulj. Ker sem leta 1990 v ORF Studiu v Celovcu prisostvoval krstni izvedbi teh treh vsebinsko zelo aktualnih skladb (takrat je pel basist Neven Belamarič), sem še bolj z zanimanjem poslušal Lipuševo izvedbo, ki je bila pevsko odlična in interpretacij sko zelo učinkovita. Kot zadnja sta flavtist Filipič in pianist Brummer izvedla tehnično zelo zahtevno Balado za flavto in klavir švicarskega skladatelja Franka Martina. Ob umetnika sta z dobro skupno igro ponovno navdušila polno dvorano in aplavzov kar ni bilo konca. Ker je celoten koncert snemal Radio Slovenija, Televizija Slovenija je pa za drugi večerni dnevnik pripravila izčrpno poročilo o koncertu ( z intervjujem organizatorja koncerta Lovrom Sodjo in posnetki nekaterih izvajalcev), je ta prvi koncert klasične glasbe koroških slovenskih umetnikov v Ljubljani imel tudi velik medijski odmev. Po koncertu je avstrijsko veleposlaništvo priredilo sprejem za nastopajoče in za člane upravnega odbora Društva slovensko avstrijskega prijateljstva. Lovro Sodja Veletrgovska firma s sedežem v Celovcu, ki trguje z industrijskimi polizdelki na področju prehrane po vsej Evropi in želi razširiti poslovanje na vse kontinente, zaposli: sodelavca -sodelavko za nedoločen čas DELOVNO PODROČJE: spremljanje dobav; raziskovanje tržišča KVALIFIKACIJE: trgovska akademija ali podobna izobrazba; znanje vsaj nemškega, slovenskega in angleškega jezika (govor in pisanje); praksa ni pogoj NUDIMO VAM: odprto in kreativno delovno področje; veliko samoizobraževanja; stimulativno nagrajevanje OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: samoiniciativnost; kreativnost; dobro koordiniranje s sodelavci in na tržišču. Vloge z dokazili pošljite na: TARIS Handelsgesellschaft mbH, Bahnhofstraße 24/5 A-9020 Klagenfurt/Celovec CESTA OD TREŠLJA NA KOMELJ Minončani in evropska zrelost 1/četrtek, 26. septembra V 2002, so Minončani, prebivalci Nonče vasi pri Pliberku, praznovali zaključek gradnje nosti pozdravil visoke deželne uradnike s pliberškim županom Rajmundom Grilcem na čelu in se njim ter občini zahvalil za kooperativno sodelovanje. Izgradnja gozdne ceste je stala 130. 000 evrov, od tega je EU prispevala 45 %. Glavna gradbena bremena je nosilo domače podjetje Sad-jak. Ne samo gozdna cesta, tudi njeno odprtje naj bo vzgled deželi in državi. Saj je potekalo vzorno dvojezično ter tako Predsednik Blaž Kordež pred dvojezično tablo v krogu gradbincev in sodelavcev in odprtje gozdne ceste od Trešlja na Komelj. Blaž Kordež, predsednik interesne skupnosti »Gozdna cesta Tre-šelj Komelj«, je ob tej prilož- potrdilo evropsko zrelost Mi-nončanov. Viden dokaz tega je lična dvojezična tabla na začetku poti. wafra PRIREDITVE ČETRTEK, 17. 10.______________ ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel, K KZ Lutkovni festival »CIKL CAKL« 09.00 »Lalanit«. Gostuje lutkovno gledališče; predstava za šole in vrtce. Nadaljnja predstava ob 10.30 19.00 Otvoritev lutkovnega festivala nato lutkovna predstava »ela hop«. Gostuje lutkovno gledališče Piki (SK) 21.00 »David in Goliath«. Gostuje Puppentheater Peter Ketturkat, Dunaj ŠENTJANŽ, k & k - k & k 19.00 Odprtje razstave Christofa Šubika »und wir zogen nach Friaul/in odšli smo v Furlanijo« PETEK, 18. 10.________________ ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel, K KZ Lutkovni festival »CIKL CAKL« 08.30 »Im Königsschloss ist der Teufel los«. Gostuje Puppentheater Bavastel, Gradec; predstava za šole in vrtce. Nadaljnje predstave ob 09.30 in 10.30. GRADEC, galerija Kämmerer, Miinzgrabenstr. 7 19.00 Odprtje razstave del Draga Druškoviča - »Srečanje s tibetanskim budizmom« ŠMIHEL, v ljudski šoli - Občina Bistrica nad Pliberkom, MoPZ »Kralj Matjaž« 20.00 Koncert »Š pesmijo v jesen«. Nastopajo: Doppelsextett Velden, Kranjski kvintet, Glasbena šola (Monika Thurner in Nataša Koncilija), MoPZ »Kralj Matjaž« ŽELEZNA KAPLA, v zdravilišču -Občina Železna Kapla-Bela in zdravilišče Železna Kapla 20.00 Literarno branje in koncert. Nastopajo: kvintet Smrtnik, Josef Mihaljevič bere dela domače avtorice Erne Wobik PLIBERK, v gostilni DOM 20.00 Vernisaža Herberta Paulitscha »čas v zlomih«. Kulturni spored MoPZ »Valentin Polanšek SOBOTA, 19. 10._______________ ŠMIHEL, fanra dvorana - KPD Šmihel, K KZ Lutkovni festival »CIKL CAKL« 11.00 »Sinjemodri Peter«. Gostuje lutkovna skupina Navihanci, Celovec 14.00 »Miška smetiška«. Gostuje lutkovno gledališče Papilu, Ankaran. Nato delavnica »miška«, za otroke od 6. leta naprej. 22.00 »Nylon«. Gostuje lutkovno gledališče Koruzno zrno, Slovenska Bistrica BELJAK, Widmanneum, Ringmauergasse 3 - CIFEM 19.00 Minderheitenschutz zwischen Konfession und Nation; predava Antony Alcock PREVALJE, družbeni dom 19.30 Koncert »Pesem zbledele zemlje«. Nastopa MePZ Rož CELOVEC, v Domu glasbe 20.00 Srečanje s prijatelji. Nastopajo »Quintett Petzen«, tamburaški ansambel V. Lisinski, »Stadtchor Klagenfurt« in Annelies Wernitznig OBIRSKO, pri Kovaču 20.00 Koncert in ples. Sodelujejo: Trio Pegrin, Koroški Jeklarji. Za ples igra ansambel Pavlič NEDELJA, 20. 10.______________ ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel, KKZ Lutkovni festival »CIKL CAKL« 11.00 »Snežna kraljica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor PETEK, 25. 10.________________ LJUBLJANA, v operi - KKZ in Društvo prijateljev slov. Filharmonije Ogled opere Nabucco. Prijave: KKZ, tel.: 0463/516243 RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.30 Dober večer, sosed! Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše, MePZ Grebinj, Ensemble Manfred Schölle; slavnostna govornica: Dr. Gabriele Šchaunig-Kanduth DOBRLA VAS, v Kulturnem domu - SPD »Srce« xx.xx Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar; nastopajo Karpf in Polainer, Happy Familiy, , skupina Pomlad, Habakuk brothers iz Zambije, otroški zbor Srčki, Srce; slavnostni govor Rainhold Dottolo, glavni urednik Kleine Zeitung ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja 19.30 Dober, večer sosed! Guten Abend, Nachbar. Sodelujejo: Kärntner Vocalensemble, Smrtnikovi bratje, tamburaška skupina Tamika, Bläsergruppe der Vellachtaler Trachtenkapelle, recitatorska skupina in Glasbena šola Železna Kapla BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Dober večer, sosed! / Guten Abend, Nachbar!. Sodelujejo: Doppelquintett Singerberg, Kvartet Borovlje, Manuel in Roman Oraže, Komorni zbor SPD Borovlje in Ansambel Drava BILČOVS, Velinja vas, pri Kna-berlnu - SPD Bilka 20.00 Bilčovska jesen. Glasba »Jazzity«. Nastopa Duo Schnabl-Staudacher ROŽEK, na Muti - KD Peter Markovič 20.15 Dober večer, sosed! / Guten Abend, Nachbar! Nastopajo: domači mladinski pevski zbor Didldumdaj, Friedbert Kerschbaumer (pastirska flavta), MoPZ Jepa-Baško jezero, folklorna skupina Bohinj SOBOTA, 26. 10.______________ BILČOVS, Velinja vas, pri Knaberlnu - SPD Bilka 20.00 Bilčovska jesen. Literarno branje z Majo Haderlap in Aloisom Hotschnigom ŠMIHEL, v farni dvorani -KPD Šmihel 20.00 Komedija »Butalci«. Gostuje gledališka skupina ZIK Črnomelj NEDELJA, 27. 10._____________ BAJDIŠE, pri Lenčiji -SPD Herman Velik 14.30 Pevsko srečanje. Nastopajo: NOMOS, Trem z Obirskega, kvartet Svit iz Slovenije in Dekleta iz Glinj DOBRLA VAS, v farni cerkvi -SPD Srce in fara Dobrla vas 19.30 Gospel koncert. Nastopajo Habakkuk brothers iz Žambije SREDA, 30.10.________________ BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka 19.00 Premiera otroške gledališke predstave »Oblaček pohajaček». Nastopa otroška igralska skupina ŠPD Bilka; režija A. Hain ČETRTEK, 31. 10._____________ BOROVLJE, na pokopališču - ZKP 14.00 Spominska svečanost ob dnevu mrtvih in odkritje spomenika 180 partizanom. Kulturni spored: Komorni zbor SPD Borovlje, Pihalni orkester Jesenice in recitatorji EL Pliberk vabi na JESENSKI IZLET na Štajersko, Slovenijo in po vinski cesti kdaj: v nedeljo, 20. 10. 2002 odhod: ob 7. uri izpred Zadruge Market Pliberk Prijave do 16. 10. 2002 na 04235 2583 ali 0664 1818613 Ne pozabite potnega lista!!! SLOVENSKI VESTNIK PRAZNUJEJO: Lenci Novak z Obirskega - 70. rojstni dan; Elizabeta Dobnik z Doba - rojstni dan; Milan Piko iz Vidre vasi - rojstni dan; Andrej Wako-unig z Dvora - rojstni dan; mag. Berti Wutte iz Celovca - rojstni dan; Micka Miškulnik iz Velike vasi - rojstni dan; Tone Kajžnik iz Rožeka - 83. rojstni dan; Marta Schellander iz Rožeka -rojstni dan; Nanki Krautzer z Baškega jezera - rojstni dan; Milka Blažej s Suhe pri Šmihelu - rojstni dan; Urška Krištof iz Vidre vasi - rojstni dan; Bri- gita Pesjak iz Štebna - rojstni dan; Rezi Hafner s Sinj - rojstni dan; Uršula Markovič iz Vinogradov - rojstni dan; Peter Setz iz Gorič - rojsthi dan; Terezija Kanauf in Agnes Berlot iz Globasnice - 90. rojstni dan; Kristl in Mici Jug z Borovnice - rojstni dan; Hanza Kelih iz Sel - rojstni dan; Pepca Oraže s Kota - rojstni dan; Urši Male iz Borovelj - rojstni dan; Urša Ojster z Obirskega - rojstni dan; Heidi Tumnitz z Reke pri Šentjakobu - rojstni dan; Ruth Huber iz Vetrinja - rojstni dan. Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost Usta seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/5143 00-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at UREDNICA Sonja Wakounig................................(-50) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ................Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TtSK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50556 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 17. 10.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 18. 10. I 18.10 Utrip kulture______ SO 19.10.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 20. 10.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 21. 10. I 18.00 Kratek stik________ TO 22. 10. I 18.10 Otroški spored_____ SR 23. 10. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 20. 10. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA • Iz doslednosti raste uspeh: Privatni večjezični vrtec v Borovljah je razširil vsebinsko in prostorsko ponudbo • Ziljskemu rojaku, rodoljubu in narodnemu buditelju Matiji Majarju Ziljskemu so koroški Slovenci na glavnem praškem pokopališču Olšane postavili spomenik • Lutkovni Cikl Cakl: V Šmihelu so spet zavladale lutke • 3. Supertrim južnokoroških vasi: Drugi tekmovalni dan v znamenju lahke atletike.._____________________ PO 2110.14.20 ORF 2 15.55 IV SL01 (Pon.) RADIO DVA - 105,5 DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žur-nal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant________ NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 17.10.119.00 Zrcalo kulture Delphine Blumenfeld: Sätze über die Verrücktheit (pon. 18. 10., 1.00) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin 24.00 Soundtrack iz filma »September Songs« SO 19.10.119.00 Special: »Dvojezičnost na manjšinskem radiu« Mercator Media Aberyst-wyth/ Wales 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s področja nekdanje Jugoslavije 23.00 Siesta oddaja kabareta, zabave in nonsensa NE 20. 10. 1 19.00 Musič for the Masses nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 21.00 Nedelja drugače Intendant »Štajerske jeseni« Peter Oswald o vlogi »Pavlove hiše« v Potrni 22.00 For those about to Rock vse to, kar drugi ni-koli ne bi vrteli_______________________ PO 21. 10.118.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Inzko 21.00 Take the Jazz Train 24.00 Forum Stefan Schulmeister: Verant-wortung und Sozialstaat_________________ TO 22. 10.1 19.00 Politični pogovori Or. Marjan Šturm - pogovor vodita Reinhard Ka-cianka in Katarina Gutownig-Fürst (pon. 23. 10., 1.00) 20.06 Kakkoi Oddaja o anime pesmih in japonskem popu 21.00 Noche latina Carlos vodi skozi svet južnoameriške glasbe SR 23.10.1 19.00 Literarna kavarna (pon. 24. 10., 1.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio Oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbe-at, jungle and ragga____________________ ČE 24. 10.1 19.00 Po Koroškem o projektu »Wuggiwugg« (pon. 25. 10., 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona glasbeni maga-zin z novo ameriško glasbo______________ li il inuli konec tedna bo v IVI zgodovini koroških Slovencev in v knjigi slovensko-čeških odnosov zapisan s posebnimi črkami. V soboto, 12. oktobra 2002, je bil namreč na olšanskem pokopališču v Pragi odkrit spomenik Matiji Majar-ju-Ziljskemu (*7. 2. 1809 v Vi-tenčah na Zilji- + 31.7. 1892 v Pragi), velikemu Korošcu, slovenskemu rodoljubu in narodnemu buditelju, borcu za enakopravnost in za pravice Slovencev in za slogo med slovanskimi narodi, slavistu, etnologu in pa vidcu Zedinjene Slovenije. V spomenik so vklesane Majarjeve misli: »Kar je človeku duša, to je narodu prirodni jezik«. Že v petek, 11. oktobra 2002, pa je bil na Karlovi univerzi v Pragi mednarodni simpozij o delovanju in pomenu Matije Majarja. Sodelovali so predavatelji iz Koroške, Slovenije in Češke. Simpozij v Pragi in odkritje spomenika so priredili in omogočili Slovenski narodopisni inštitut »Urban Jarnik«, Slovenski znanstveni inštitut, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza ter Dom v Tinjah »Sodalitas«. Posebne zasluge za odkritje Majarjevega groba pa imata svetnik na slovenski ambasadi v Pragi Matjaž Puc in njegova žena Veselka. Simpozij na Karlovi univerzi Simpozija na univerzi in odkritja spomenika na olšanskem pokopališču seje udeležila velika delegacija koroških Slovencev, med njimi številni Ziljani. Spomenik Matiji Majarju-Ziljske-mu v Pragi je bil postavljen in odkrit ravno 110 let po njegovi smrti. S tem so tesni zgodovinski stiki med Slovenci in Čehi dobili dodatno razsežnost. Borca za zedinjeno Slovenijo je Majarja na začetku simpozija imenoval Matjaž Puc. Vse do nedavnega je veljalo prepričanje, da za Majarjem v Pragi ni ostalo nobene sledi; nihče ni vedel, kako je umrl in kje je pokopan. Po 110 letih je bil njegov grob najden in je s spomenikom živ spomin na veliko vseslovensko osebnost. Dr. Stane Granda, zgodovinar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, je osvetlil pomen Matije Majarja v slovenski zgodovini: Majar je bil narodni buditelj in ljudski tribun, ne pa politik. Slovenija Leta 1845, torej že pred 1848, letom marčne revolucije, je uporabil pojem Slovenija za ozemlje Slovencev. To je dežela ob Zilji, Dravi, Savinji, Muri in Beli, Koritnici in Nadiži. Zavedal se je pomena šolanja in izobrazbe predvsem v materinem jeziku. Majar je vselej pozival k samopomoči in samo-organiziranosti Slovencev. Bil je odločilna osebnost pri formuliranju programa Zedinjene Slovenije, ki je bil predstav- bil stolni kaplan v Celovcu. Slovenščino v šole V posebnem članku za Bleiweiso-ve Novice je zahteval uvedbo slovenščine v šole in urade. S tem je kot prvi »dvignil glas in predstavil slovenske narodne zahteve«. Zaradi svojih zahtev in delovanja je Majar prišel navzkriž s svojim bivšm učiteljem Antonom Martinom Slomškom in s krškim škofom Lidman-skim. Premestil SPOŠTLJIV POKLON VELIKEMU SLOVENCU V Pragi odkrit spomenik Matiji Majarju-Ziljskemu Župnik Stanko Trap ob blagoslovitvi spomenika ÄlATtJA MAJAR ■’ zjtjsia. - *S?J 7 Tin '■ j«, iVztifrint' tar it tlovtku 4 U prirsJxi jezik Jj.j mr ljen leta 1848. To je storil samostojno, mimo vseh ostalih Slovencev. V posebni peticiji se je Majar zoperstavil vključevanju slovenskih dežel v Nemško zvezo, v posebnem letaku pa je zapisal, »Kaj Slovenci terjamo?« Nacionalno vprašanje Majarjevo delovanje postavlja na laž znano koroško nemško trditev, da je bilo slovensko narodno gibanje importirano na Koroško s Kranjske. Matija Majar Ziljski je bil eno samostojnih središč pri oblikovanju slovenskega narodnega programa. Po zaslugi Matije Majarja-Ziljskega je Koroška izvažala slovensko narodno gibanje, ne pa uvažala. O delovanju Matije Majarja na Koroškem s posebnim ozirom na leto 1848 je spregovoril prof. Štefan Pinter. Srž njegovih izvajanj je, daje Matija Majar v prelomnem letu 1848 prav zaradi svojih sposobnosti in dejavnosti »odigral prvo vlogo v tedanjem slovenskem političnem življenju«. V mnogonacionalni monarhiji se je po marcu 1848 prav narodno vprašanje izkazalo kot najbolj dinamično. Majar je vest o revoluciji marca 1848 sprejel z velikim navdušenjem. Takrat je ga je na Sv. Višarje. Celovški Nemci so v Majarju videli »realno politično nevarnost«. Majar se je zelo zavzemal za sodelovanje slovanskih narodov na načelih enakopravnosti. V Pragi naj bi imeli svoj slovanski zbor (parlament). Zahteval je, da Slovani politično nastopajo kot en narod. Konfrontacija Dr. Teodor Domej je spregovoril o Majarjevih pogledih na jezikovna vprašanja. Po zaslugi spirituala in učitelja slovenščine Antona Martina Slomška, poznejšega lavantinskega škofa, se je v celovškem bogoslovju ogrel za slovenski kulturno-emancipacijski program in se potem vseskozi dosledno zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika. Pri tem je opozarjal na pravice drugih narodov, ki jih tudi Slovenci hočejo imeti. Začetki njegovega političnega delovanja segajo v zadnja leta predmarčnega obdobja. Majar je »šel v konfrontacijo s prevladujočo varianto uradne jezikovne politike v avstrijskem cesarstvu, ki je dajala nemškemu jeziku tudi v slovenskem delu Koroške prevladujoče mesto«. Sooblikoval je razvoj koroških Slovencev in se vključeval v debato o razvoju južnih Slovanov znotraj in zunaj avstro-ogrske monarhije in ne nazadnje Slovanov sploh. Prvič seje Matija Majar javno oglasil leta 1843 k vprašanju javne jezikovne rabe, ko je kot 34-letni kaplan v Žabnicah zahteval od celovškega škofijskega konzistorija, da naj se uvede v osnovne šole slovenskih krajev Koroške slovenski učni jezik s slovenskimi učbeniki. Po marčni revoluciji je jezikovne zahteve razširil na druge ravni izobraževanja, v letaku »Kaj Slovenci terjamo?« pa zahteva, da mora slovenščina postati tudi uradni jezik. Matija Majar-Zilj-ski je jezikovno vprašanje postavil v središče slovenskih političnih zahtev. Taborsko gibanje Dejavno se je vključil v taborsko gibanje, prvo masovno slovensko narodnopolitično gibanje in je prevzel eno od vodilnih odborniških mest pri koroškem slovenskem političnem društvu »Trdnjava«. Govoril je na taborih v Žopračah (18. 9. 1870) in v Zgornjih Veronika Gotthardt Buhljah pri Grabštanju ( 6. avgusta 1871). Njegovo zavzemanje za čim večje poenotenje slovanskih jezikov je sporno, razumeti pa ga je treba kot izraz časa in tedanjih pogledov na jezik. Majar je to zbližanje skušal doseči s slogo in vzajemnostjo. Domej pravi, da je Majarjevo zavzemanje za skupni slovanski jezik treba gledati z vidika Koroške, kjer je slovenščina bila vse bolj odrinjena v defenzivo in ogrožena v obstoju. Takšen skupni slovanski jezik bi bil po njegovem sredstvo emancipacije Slovencev. Profesor Jurij Fikfak iz Lju-bljanje je predstavil narodopisne kolege Matije Majarja, ki je bil sam tudi vnet in priznan etnolog ter zbiratelj narodnega blaga. Češki slavisti Kamil Val-šek, Alena Šamonilova, M. K. Nedvedova in David Blažek pa so predstavili Majarjeve zasluge pri emancipaciji slovenskega jezika in njegove odnose do Cehov. Spomenik velikemu Slovencu Zadnjih deset let svojega življenja je Matija Majar Ziljski preživel v Pragi,. Tja se je preselil v upanju, da bo pri bratskem češkem narodu našel uteho, ki je zanj na Koroškem ni bilo. Upal pa je tudi, da mu bo operacija na očesu popravila vid. Umrl je leta 1892. Pokopali so ga na olšanskem pokopališču. Tu je bila v soboto dopoldne dostojna in spoštljiva svečanost odkritja spomenika Matiji Majarju-Ziljskemu. Matjaž Puc, svetnik na slovenski ambasadi v Pragi, je na kratko obrazložil zgodbo odkritja Majarjevega groba, za katerega so menili, da ga ni več. V pismu iz leta 1892 Jurija Kleinmayerja, ki ga hrani NUK, narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je vest, da je Majarjev grob v oddelku X. pokopališča. To je bila prva konkretna sled, ki pa se je izkazala kot zamotana, saj ima olšansko pokopališče več oddelkov X. Treba je bilo torej pregledati vse sezname pokopanih. Končno so Majarja odkrili pod imenom Matej Majar. Ker je njegov pravi grob zaseden, so se pobudniki postavitve spomenika, med njimi tudi Teodor Domej in Janko Merkač, odločili, da v njegovi neposredni bližini odkupijo opuščen grob in tam postavijo spomenik, ki ga je načrtovala Veselka Puc. Pogled v prihodnost Svečanost pri spomeniku se je začela s polaganjem venca, zatem je Majarjev naslednik Stanko Trap, župnik v Gorjah, blagoslovil grob in spomenik. Predsednik KKZ Janko Zerzer je prebral govor Janka Mer-kača, v katerem le-ta pravi, da se pri spominu na Matija Majarja »spominjamo korenin, iz katerih črpamo moči za življenje«. Njegov pogled da je bil »usmerjen daleč v prihodnost«. Globoke misli o Majarju je Janko Merkač zaključil z njegovimi besedami, da sta »slovenski jezik in slovenska narodnost za nas conditio sine qua non!« Mladenka Veronika Gotthardt iz Dul pri Melvičah je v ziljski narodni noši prebrala Majarjevo pesem in pred spomenik položila slovenski nagelj. Majdi Bliiml in ravnatelj v pokoju Franc Wiegele sta brala iz Majarjevega letaka »Kaj Slovenci terjamo?« Priložnostni zbor pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča pa je slovesnost olepšal s petjem. Vsem je bilo jasno, da so bili priče zgodovinskega trenutka. Potovanje v Prago se je zaključilo v nedeljo, 13. oktobra, z mašo v Plečnikovi cerkvi na Vinohradih. Pri maši je so-maševal Stanko Trap in imel tudi kratek nagovor v slovenščini, na koncu maše pa je zadonela »Marija, pomagaj nam«. Potovanje v Prago ob priliki odkritja spomenika Matiji Majarju Ziljskemu in simpozija na Karlovi univerzi ter seveda ogled »zlate« češke prestolnice bo vsem ostal v spominu kot izjemen dogodek z velikim in kulturnim sporočilom ter novih spoznanj o našem koroškem in vseslovenskem velikanu Matiji Majerju-Ziljskemu. Franc Wakounig. SLOVENSKI VESTNIK s [m' .~Jr* WF j ■ • -fm. . 1 |li/[ '