304 Qccnc in poročila o publikacijah in m /si avali ARHIVI XX 1997 ;¿i/stave Razstava Zgodovlnskega arniva Ljubljana o ožjem mostnem središču Zgodovinski arhiv Ljubljana jc aprila 1997 ob začetku mcseca cvropr.ke kclturi pripravil v atriju mestne hiše razstavo z naslovom Živilski irg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini. Avtorja Jože Subad^lnik in Dragan Mutič sta tako z. razstavo. Se bolj pa s katalogom združila zgodovinsko vedenje o območju med Ljubljanico, Ciril Metodovim trgom, Stritarjevo m Kopitarjevo ulico, tem morda najsliko-vitcjšcm m najbolj "živem' predell našega glavnega mesta, ;cr jo povezala 7 arhitektonsko urbanističnimi zamislimi m udejanjanjem le-te^a skozi čas, kar pogojuje ludí današnjo podobo lega predela. Tako na raz slavo kot kalalog labko zapišemo, da sta rcs arhivska, ker vsebujeta dokumente pralvscni njihove, pa tudi drugih arhivskih ustanov ki Sc niso bili predstavljeni širši javnosti. Začetek prve v seriji teb irukropro-storskib zgv>dovinskib in arhitektonskih raziskav pred štirimi leti se ujema z začetkom prenove Plečnikovih tržnic. V katalogu Ježe Suhadolnik najprej oriše urba nislični razvoj omenjenega predela z najponumb ■ nejšimi gradniami v okviru mesta Ljubljane vse od srednjega veka de pred kratkim, ko so končali / obnovo omenjane Plcčn.kovc umetnine Temu sledi seznam ulic, trgov in stavb, ki je sestavljen lake da imena ulic, hišne številke in imena siavb obravnava od današnjega časa v pretekla.I, zatem sc/.num starejših vedut Ljubljane, kane. drobce iz zgodovine živilskega trga Icr seznam literature o tem ohiročju. Dragan Malic pa jc napisal tilrinke iz starejšega zgodovine lega mestnega predela, s poudarkom, daje bito ravno to območje najpomembnejše kajli za razlike od drugih dveh delov mesta. Novim in Siarim trgom, ki so .se pGzncjc zlih v ecloto jc bilo prav Mesto oziioma Mcsini trg prvo ohzidano. Ob terr poudarja tudi pomen prometnih povezav, od ecsl do mostov. Podrobneje pa se uslavi ludi pri Špitalskcm mostu, danes imenovanem Tromosiovjc, Špitalski, danes Stnlarjcvi ulici, ter znamenitih stavbah v okolici, med drugimi pri McSčanskom .^pilalu, danes imenovanemu Kresija, Siolniei, Semenišču, bivšemu Frančiškanskem sarno-slai.u ir Maorovi trgovski Soli. Kalalog ima ohseícn povzetek v angleščini ler ho-gatc reprodukcijo razšla/Ijcncga gradiva, ¡jtjl Trían Hranilnica In posojilnica v Šempetru pri Gorici, razflavr in kalalng Pokrajinskega arhVa v Navi Gorici, Nova Gorica 1P96, 24 si rani Dclavci Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici z. /.aduvoljslvom ugotavljamo, da si naša dejavnost vedno bolj mira pot tudi zunaj tistega kroga ljudi, ki so vce ali manj naš redni obiskoval a. V preteklem leln ,.mo z veseljem sprcicli pohabilo Krajevne sknpnosti Šempeter, da ob stoletnici Hranilnico in posojilnice v .sempeirj pri Gorici ponovno predstavimo del dokumentacije, ki jo hranimo o lej ustanovi. lxta 1992, ko smo gradivo te bančne ustanove prevzeli v hrambo, jc bila pouobna razstava ž.c pred stavljena v razstavnih prostorih našega arhiva. Takratno postavitev c spremljal skromen v arhivu .zdelan katalog. Tokrat je razsiavii prostor ponudila Osnovna Šofet Ivana Roba v empetu, ki po-.laja cenlcr tovrstnega kulturnega dogajanja v kraju Nai omenim samo, tla jt bila lako' pc zakliučkn naše razstave v istem prostoru predstavitev knjige in opremljajoče razr.lavc domačina Jožka Marici anea z. naslovom . mpclcr skozi ras. Avor je 7^ popravo lega prvega tovrstnega /rodo-vinskcga pregleda o prclckloMi Semprtra veliko časa prebil ludi v našem arhivu. Kocepl in namen nove postavitve razstave o bra nilniei in posojilnici jc osiaJ pravzaprav nespremenien. Z razstavljenim arhivskim gradivom jc hotela avtor ca Aleksandra Pivsič Milost prikazati dejavnost hianil-nicc skozi vsa lela njenega obstoja in s tem osvetlili drobcc zgodovine primorskega bančništva. Ra/.port dilev dokumentov je enaka kol na postavitvi iz. leta 1992 verdar pa jc vclikoM prostora omogočala izdatno obogatitev s fotografijami in razglednicami iz naših zbirk ter / bankovci (hrani jih Goriški muzej), ki so se uporabljali v času delovanja hranilnice. Toknrl sc jv. avtorica zaradi varnosti, pa (udi zaradi večjega učinka, odločila za razstavo reprodukcij (fotokopij in fotog:afij), ki omogočajo poljubne povečavo origi nalov, kar jc Sc posebej dobrodošlo pri slikovnem gradivu. Dopolnjeni razstavi primerno jc po prenovitvi klical tudi kalalog Tokrat je izšel v tiskani obliki. Uvodoma avtorica razlaga vzroke ponovne postavitve razstave in izdaje kataloga, nato preide na kratek oris razvoja bančništva v času pral ustanovitvijo šempe-Irskc hranilnice leta 1896, sc posveti njenim začetkom in orise nicn razvoj vse do hkvidacijc lc,a 1948. Tekst zaključuje pregledna lahela o poslovanju zadruge. Sle di nekaj objavljenih dokumentov 11 seznani vseh eks ponalov. Na otvoritvi razstave 23. januarja 1997 sc jc zbralo ARHIVI XX 1997 Occne in poročila ojnibl ¡kanjah injazstavali 305 velik« šlevilo ljudi, kar priča o izrednem zanimanju, ki praviloma spremlja tovrstne kulturne dogodke lokalnega značaja. Ponovno se je pokazalo, tia jc prav, tla razstavo, ki obravnavajo neko ožjv. lokalno tema liko, predstavimo ne le v samem arhivu, pač pa /Jasli v okolju, na katerega se navezuje. To potrjuje ludi odziv velikega števila obiskovalcev, ki so sc zvrr.liJi v slabih dveh mesecih do zaprtja razstave. Naj na tem mestu še posebej omenim izredno pfodno sodelovanje med Krajevno skupnostjo Šempeter m Osnovno šolo Ivana Krha. ki ima velik posluh razlienc kultemc prireditve za kaiere ne le nudi prostor, aiT-pak tudi aktivno sodeluje s pripravo kuli urnega programa Mc I kit husilorftr Vaksantmč Mostovi PtLija, priložnostna razstrva Zgodovinskega arhiva Ptuj Ptujski kolegi nas vsaj enkiat letno presenetijo s pi ipravo in pcslaviivijo razstave, ki po konceptu in vsebini presega klasično postavilev naših arhivskih razstav. Tokrat imo si lahko mod 2 avgustom in 21-septembrom v Mibcličcvi galeriji na Pluju ogledali priložnostno BSfitavo o moslovih na Ptuju, njihovi vlogi v preteklosti in pomenu v današnjem času, Razstava je bila pripravljena oh otvoritvi novega mostu čez. Dravo namenjenega i/.ključno pevcem in kole sarjem. S tem mostom je Ptuj pridohil z. romantično svetlobo osvetljeno sprehajalno pot čez reko Dravo. Raz-stavljeni eksponati so predstavljeni kronološko, od nastanka naselbine na Pluju pred več kot dva tisoč icii, prek rimskega obdobja, za katerega so ohra nj,ni m p>vi arheološki podatki o obstoju mostu, do spidnbvcSkcga obdobja in mostu, ki jc hil zgrajen okoli leta 1330 in jc na istem mestu stal vse dc srede ¿0. slplcij„. Spremljevalni tekst .so oliogatile čudovite vedute Ptuja od 17. stoletja dalje. Skozi stoletja so seveda meščani mosi temeljito obnavljali, saj jc bil zaradi lesene konstrukcije, hudih poplav in zmrzali neprestano ogrožen Konec 19. stoletja so mestni očetje resno razmišljali o postavitvi novega železnega mostu, vendar je do realizacije lega projekta prišlo šele rredi našega stoletja. Poleg lesenega mostu je dobil Ptuj v drugi polovici prejšnjega stoletja še eno prometno vez s svetom, zgraicn ;c bil namrcc ¿elezniški most čez Dravo, kar j^ pomenilo velik gcspodaiski napredek za kraj in okolico. Poleg dveh glavnih mostov pa je imel Ituj konec prejšnjega stoletja (udi dva manjša. Prvega v centru mesta, mest preko Grajene, drugega pa na desnem bregu Drave, mosi čez. Studenčniro. Med obema vojnama jc bil mosi kljub pooravilom žc v zelo slabem stanju, a jc kljuh temu dočakal začetek 2. svetovne vojne, vendar ga jc jugoslovanska vojska ob svojem umiku podrla. Ncmci so seveda mosi potrebovali, zato so že leta 1941 zgradili novega, ki pa ni imel dolgega i.ivljema, saj so ga Ncmci ob umiku 194,5. porušili. Prav tako jc hjJ v letalskem napadu porušen ludi železniški most Po vojni jc bilo petrebne zgradili nova mcsicva. Železniški most so kmaiu obnovili m usposehili za promet, leseni niosl pa jc bil te začasna nSiicv. Nasilnost m^stu jc bila le 5 ton, kar jc zahtevalo dodatne prometne ukrepe na mestu, kot enesmern promet iti omejitev hitrosti na 15 kilometrov na uro Na mostu jc h:l nepopisen drenj, saj sc ic sredi pci desetih let čezenj prepcJjalc čez 3000 kolesarjev dnevno, veliko pa jc bilo tudi pcšccv, vprcžmb vozil in tudi že avtomobilov. Izgradnja novega betonskega moslu jc bila nujno potrebna 1 jeta 1957 jc bila podpisana pogodba o izgradnji novega mostu, že čez slabi dve leti, natančneje ?.2. 2. 1959, pa jc stekel promcl picko novega ptujskega mosta. Avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukiič jc s postavitvijo razstave skušala prikazali življenj-: ptujskih meščanov in njihovo povezanost z mcslom. Kt.mu-nikaoja prek reke Drave jc v raznih obdobjih po menila vez s svetom, pa tudi možnost zaslužka in s tem povezanega razvoja kraja. Razstavljenih jc bilo 190 dokumentov, od tega jc bilo 90V' slikovnega gradiva. Razen prvih slik (rimski kamen), starih vedut mesta (Pokrajinski muzej i*tuj) in nekaj fotografij (zasebri zbiralce razglcdnic g. Golob) je hilo ostalo razstavljeno gradivo iz Zgodo"inskcga arhiva Ptuj Zanimivo jc najnovejše gradivo, gradivo peš mostu saj jc avtorica poskrbcia, da je v arhivu ustvaiila zbirko, iz katere jc izbrala razstavne eksponate. Na ta način jc peskrbela, da sc v arhr u brar.ijc podatki, ki sicer tja nc hi pnšli. Ob postavitvi ra>^(avc jc Zgodovinski arhiv Ptuj i/dal zloženko, posnet jc bil film (sprehod po razstavi) z naslovom Moslo"i Ptuja v dolžini 25 mn.ut. Razstava bo na povabilo postavljena (udi v Mariboru, kjer bo na ogled od 20. oktobra dc 20. no-vemhra 1997. Tudi v Ljubljani si bomc razstavo o ptujskih mostovih lahko ogledali, *n to v prostorih Arhiva Republike Slovenije od 27 no /embra dalje. Branko Radubvtč