GEOGRAFSKI OBZORNIK in izkušnje pri delu s slepimi so se udejanila v pravilni generalizaciji, ki omogoča hitro osvajanje upodobljenih elementov. Podobno reši- tev so, ne da bi vedeli drug za drugega, hkrati predlagali y centru za slepe v Marbur- gu. Karte Ceneta Zorca so danes nepogrešljiv didaktičen pripomoček pri delu s slepimi. V enaki tehniki sta izdelana razstavljena mestna orientacijska mobilna načrta Mirja in centra Ljubljane. Uporabljata se pri učenju orientacije. Razstavljenim taktilnim kartam in taktilnim orientacijskim mobilnim načrtom so se pridružile makete, ročno izdelane matri- ce in globusa. Pričujoča razstava sovpada z začetki načrtnega raziskovanja na področju izdelave taktilnih kart in taktilnih mestnih mobilnih orientacijskih načrtov pri nas. Tematika raz- stavljenih eksponatov je obiskovalce seznanila z možnostmi posredovanja znanja svetu teme. Taktilne neme in barvne karte in taktilni orientacijski načrti pa bi bili lahko dobrodo- šel pripomoček v vrtcih in osnovnih šolah. Vsaka sprejeta drugačnost privlači, oplaja, bogati in gradi mostove sožitja. OKROGLA MIZA O MLADINSKEM RAZISKOVALNEM DELU Drago Perko V okviru letošnjih Ilešičevih dni je bila na sporedu tudi okrogla miza o mladinskem raziskovalnem delu v osnovnih in srednjih šolah na področju geografije. Pogovor sta vodi- la mag. Darko Ogrin, ki je predstavil najpo- gostejše napake in pomanjkljivosti mladinskih raziskovalnih nalog, in avtor prispevka, ki je v uvodu razložil postopek tekmovanja razis- kovalnih nalog na republiškem nivoju od pri- javljanja nalog pa vse do izvedbe tekmovanja. Republiški koordinatorji najprej evidentirajo prispele naloge, nato pa jih razdelijo v skupi- ne. Pri razdelitvi se pojavi problem razvršča- nja mejnih nalog, torej nalog ki so npr. de- loma geografske deloma zgodovinske, ali pa deloma geografske in deloma ekološke in po- dobno. Da bi se izognili morebitnemu napačne- mu uvrščanju nalog, prosimo mentorje, da v prijavi (najbolje kar na prvi strani naloge) vpišejo področje oziroma skupino, v katero prijavljajo nalogo. Ko so vse naloge razvrščene po skupinah, koordinatorji pregledajo naloge po skupinah in zavrnejo naloge, ki ne ustre- zajo razpisnim pogojem z vsebinske ali tehnič- ne plati. Nato kordinator razdeli naloge oce- njevalcem, ki pa jih je zelo težko dobiti, saj natančno ocenjevanje naloge zahteva precej časa. Po pregledu ocenjevalci, ki so običajno strokovnjaki za temo, s katero se ukvarja naloga, oddajo ocene, ki pa so pogosto zelo subjektivne, saj ocenjevalec običajno nima možnogti primerjave z ostalimi nalogami. Sle- di , "*t5Šjifeik^govor nalog, kjer je največji pro- ča£(WiA omejitev zagovora. Koordinator ima na razpolago dve možnosti: ali sprejme vse naloge, kar pomeni, da bodo imeli mladi raziskovalci za predstavitev svoje naloge le nekaj minut časa, ali pa zavrne večino nalog in tako manjšemu številu sprejetih nalog dodeli več časa za zagovor. Po končanem ustnem zagovoru komisija oceni zagovor, nato pa dodeli skupno oceno, kjer sta upoštevani ocena naloge in ocena zagovora naloge, pri čemer ima večjo težo ocena naloge. Komisija želi naloge oceniti čim bolj objektivno, ne glede na starost, spol, mentorja, šolo ali po- krajino, od koder prihajajo mladi raziskovalci. Na koncu sledi razglasitev priznanj in nagrad ter njihova podelitev. Po uvodnih prispevkih obeh voditeljev okrogle mize je stekel živahen pogovor. Ugo- tovili smo, da so regijska tekmovanja mladih raziskovalcev precej bolje organizirana od republiškega srečanja. V več primerih šole za vsako raziskovalno nalogo dobijo določena materialna sredstva, prav tako so nagrajeni mentorji in ocenjevalci. Dobra je obveščenost in tudi organizacija je na visoki ravni. Prav nasprotno pa je na republiškem nivoju, kjer šepa organizacija, kritično je obveščanje, delo koordinatorjev, ocenjevalcev in drugih je pov- sem prostovoljno. Učitelji so bili kritični do ocenjevalne komisije in so menili, da so neka- teri člani komisije ocenjevali preveč subjektiv- no in da so na zagovoru destruktivno vpliva- li na mlade raziskovalce. Spregovorili smo o neenakomerni zastopa- nosti posameznih geografskih panog, saj sko- raj v celoti prevladujejo naloge s področja družbene geografije, nekaj je še nalog s pod- ročja regionalne geogrtafije, fizična geografija pa je popolnoma zanemarjena. Učitelji so bili mnenja, da k temu precej prispeva študijski program geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, ki ne pozna več usmeri- tev v fizično geografijo. Beseda je tekla tudi o najpogostejših napakah pri raziskovalnih nalogah: napačnem citiranju, nepravilni ali pomanjkljivi opremlje- nosti slikovnega gradiva, predolgih uvodih, pretiranem prepisovanju iz literature itd. Za večino teh napak so bolj koL mladi raziskoval- vcoi odgovorni njihovi mentorji. Kustosinja Zemljepisnega muzeja Slovenije je sporočila, da lahko šole v muzeju pripravi- jo razstavo z rezultati svojih raziskovalnih nalog in priredijo srečanje s predstavitvijo nalog. Zemljepisni muzej Slovenije ima s takš- nimi predstavitvami zelo dobre izkušnje. Pogovarjali smo se še o drugih proble- mih, vendar bolj na splošno, saj je za podrob- nosti zmanjkalo časa, čeprav smo imeli na razpolago dve uri. Glede na veliko števrio pri- sotnih, množico krilik in zanimivih predlogov ter veliko število diskutantov bomo morali podobno okroglo mizo še kdaj ponoviti, morda že na naslednjih Ilešičevih dnevih. Ob koncu okrogle mize smo sprejeli nekaj sklepov, ki jih bomo posredovali vodstvu 38 \ GEOGRAFSKI OBZORNIK republiškega srečanja mladih raziskovalcev in nekaterim geografskim institucijam. Nekateri pomebnejši sklepi, zahteve in že- lje: • bistveno izboljšati obveščanje osnovnih in srednjih šol (razpis za republiško srečanje naj bo javen, po možnosti naslovljen na dijake in učitelje), • za republiško srečanje naj se po strogih kriterijih izbere le 10 do 15 nalog, te pa naj imajo pravico vsaj do 20-minutnega ustnega zagovora, • kriteriji ocenjevanja naloge in zagovora naj bodo čim bolj objektivni in javno objavljeni, posebej za osnovne in posebej za srednje šole, • v vsebinskem smislu naj imajo prednost naloge s področja fizične in regionalne geo- grafije, • Oddelek za geografijo FF naj daje večji poudarek usmeritvam v fizično in regionalno geografijo, • smiselno bi bilo razpisati posebne teme (npr. s področja geomorfologije) z nagradami sponzorjev, da bi tako povečali število nalog s področij, ki se redko pojavijo, • potrebno je najti sponzorje za geografske raziskovalne naloge, • želimo si večje število nagrad za mlade ra- ziskovalce, ki pa naj naj ne bodo v obliki denarja, ampak v obliki knjig, ekskurzij, izle- tov, predvsem pa v obliki objave najboljših nalog, • Geografski obzornik naj nadaljuje z objav- ljanjem najboljših nalog, • podobno, kot je uspelo pridobiti določena sredstva za raziskovalne neloge na maribor- skem, celjskem in kranjskem območju (in še ponekod), naj se poskuša tudi drugje. Če imate še kakšne dodatne predloge za izboljšanje mladinskega raziskovalnega dela, jih lahko pošljete na Geografski obzornik, ki jih bo posredoval na odgovorna mesta. OKROGLA MIZA "OBMEJNOST" Darko Ogrin Sredi januarja 1993 je Zgodovinsko druš- tvo za južno Primorsko v Kopru organiziralo okroglo mizo z naslovom "Obmejnost". Zelja prireditelja je bila, da bi na okrogli mizi s strokovnega vidika obravnavali aktualna vpra- šanja o tem, kako so na razmere v Koprskem primorju in širše, v Istri in bližnji Tržaški pokrajini, vplivale politične in družbene spre- membe v Sloveniji in na Hrvaškem. Prireditelj je tudi želel, da bi svoj pogled na to proble- matiko predstavili strokovnjaki z različnih znanstvenih področij, ki se ukvarjajo s pro- blemi obmejne lege, iz vseh treh držav, ki se stikajo ob zgornjem Jadranu. Žal se je ta del načrta le delno uresničil. Kot nosilci razprave so na okrogli mizi sodelovali: Salvator Žitko iz Pokrajinskega muzeja Koper, ki je v str- njeni obliki predstavil zgodovinska dogajanja v Istri od antike do najnovejših sprememb, dr. Bojko Bučar iz Fakultete za družbene vede, ki je pripravil uvodni prispevek o evrop- skem čezmejnem sodelovanju, in geografa dr. Vladimir Klemenčič (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete) in mag. Milan Bufon (SLORI Trst), ki pa sta spregovorila o geopoli- tičnem položaju Severnega Jadrana, perspek- tivah njegovega razvoja in o pomenu manjšin pri tem. Razprava, v kateri je aktivno sodelovalo tudi številno občinstvo, je pokazala, da bi moral biti razvoj regij v Sloveniji sistemsko opredeljen, saj so regije plod različnih geograf- skih danosti in zgodovinskega razvoja. Potre- ba po regionalizmu je bila utemeljena tudi na primeru uspešnega čezmejnega sodelovanja z Italijo po letu 1954, ki je v dobri meri teme- ljilo na institucionaliziranem regionalizmu ob meji, kjer sta obe manjšini pomenili motor medsebojnega sodelovanja. Izražena pa je bila bojazen, da čezmejno sodelovanje s sosednjimi hrvaškimi pokrajinami ne bo zaživelo, ker je nova meja zajela območja, ki so za čezmejno sodelovanje slabo pripravljena. Poleg tega pa po novi slovenski ustavi nove občine in more- bitne regije ne bodo imele ustreznih pristoj- nosti in izvirnih prihodkov, ki so nujno po- treben temelj za sodelovanje. Tudi s hrvaške strani predstavlja močne ovire za morebitno sodelovanje izrazita centralizacija, ki lokalnim skupnostim jemlje možnost odločanja. Prispevki nosilcev razprave na okrogli mizi bodo objavljeni v posebnem tematskem sklopu v tretji številki zbornika Annales - Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, ki bo predvidoma izšel konec letošnjega leta. GEODETSKI VESTNIK 37/1 Drago Perko Zadnje vrstice tega GO pa namenjamo prvi številka 37. letnika Geodetskega vestni- ka, ki je glasilo Zveze geodetov Slovenije in tokrat obsega 82 strani. V okviru rubrike Iz znanosti in stroke so objavljeni štirje prispevki, od katerih je za geografe še posebej zanimiv članek mag. Bože- ne Lipej z naslovom Možnosti vzpostavljanja topografskih podatkovnih baz v Sloveniji, ki predstavlja podsisteme, ki naj bi sestavljali topografsko bazo podatkov (relief z referenč- nim sistemom, pokrovnost tal, hidrografija, infrastrukturni objekti in naprave, zgradbe, teritorialne členitve prostora, zemljepisna imena - toponimi). V rubriki Aktualnosti je osem prispev- kov, v rubriki Tehnološki dosežki pa dva. Zadnja je rubrika Novice s sedmimi prispev- ki. Med njimi naj opozorimo na poročilo Boža Demšarja z naslovom Slovenija v računalniku in na ponatis uvodnika dr. Vladimirja Kle- menčiča iz GO 40/4. 39