208. številka. Trst, v torek dne 15. septembra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez pril.ižene naročnine ae opravništvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trato se prodajajo posamične 5:evilke po 6 stot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč l Oglas! se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 7, II. nadatr. S5 aročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Torre Bianca 12 Slavnost v Dolini. Mioolo nedeljo bo rodoljubi dolinski povabili rojake na pomembno trojno slavnost. Z velikim navdušujem in neumornim trudom bo se pripravili za to proslavo. Najdestojneje so hoteli proslaviti spomin na ono dobo mi nolosti, ko so rodoljubi jeli vzbujati narodno zavest. Mnogo njih je že leglo v hladni grob. Tudi njih so se rodoljubi dol nski spomnili, ko so sestavljali program za svojo slavnost. Zal le, da oblaki tam gori niso bili naklonjeni prirediteljem slavaoeti. Na predvečer in tudi še na dan slavncsti same za ranega jutra je bilo še nade, da bo vreme ugodno ! Ali proti 6. uri se je stemnilo obzorje in kmalu je zavihralo. da se ti je zdelo, kakor da so se vsi elementi združili proti naši slavno8ti. Lilo je skoro brez presledka, a vihar je bil tjlik, da je moral odl»or prenehati z zadnjimi deli na dekoracijah in je zdivjani element trgal še ono, kai je bilo prirejenega. Pjš je bil tolik, da je privzdigoval mize, prirejene na slavnostnem prostoru. Jako lepo in ukusno je bil prirejen slavolok na trgu z napieom : »Naprej zastava slave!« in »Ne udajmo se!« Po vsej Dolini so vihrale trobojnice. No, predno nadaljujemo, morimo pripomniti, da se je slavje pričelo že na predvečer s sere nado kumici in obhodom ob veselim pokanju topičev. Naslednjega dne so vzlic skrajno neugodnemu vremenu prihajali go?tje od vseh strani. Radi skrajno neugodnega vsemena ee je slavnost blagoslovljenja zastave društva » Vodnik« morala trditi v cerkvi. < erkveni obred blagoslovljenja je izvršil veleč, gospod župnik in dekan Zupan. Zabijanje žebljev v novo zastavo se je vršilo tako le : Prvi je zabil žebelj dekan Zupan iz rekom: Za vero in narod! Kumica, gospa 6 u n č e v a : Krasne barve te trobojnice naj spominjajo Dolinčane vedno, da bo sini majke Slave! Predsednik slavnostnega odbora in društva »Vodnik« gosp. B u nc: Da bi ta zastava pon< sno plapolala v slavo in čast na* šega naroda ! Župan P a n g a r c v imenu občine in društva »L pa« iz Bazovice : Troboinica! Pod tvojim okriljem naj ne bo izdajice ! t PODLISTEK. 7 Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Ko je voz obstal, se je prikazala iz njega ta- oj z vojaško čepico pokrita glava ; kmalu f>a je odprl nestrpen vojak sam vra-t ca, kakor bi hotel postiljona oštet'. Spretnost, s katero je Tourainec popravil pretrgani stremen, je pcmir.la grofa a' Aiglemonta. Vrnil se je k vozu ter stegnil roke, kakor bi si hotel pretegniti svoje odrevenele mišice. Zazdehal je, pogledal okolico ter položil roko na roko mlade, skrbno s kožuhovino ovite dame. »Zbudi se vendar Julja«, je rekel s hripavim glasom, »in oglej si to krasno okolico«. Julija je pomolila glavo skozi okence. Na glavi je imela pokrivalo, podvlečeno s kunino dlako in naguban kožuh, katerega je imela na sebi, je tako zakrival njene ude, da ni bilo raeun obraza ničeBar videti. Julija d' Aiglemont ni bila več podobna oni mladenki, ki je hitela nekdaj srečna in vesela k tuileijski paradi. Njeno še vedno nežno lice je zgubilo rožnato barvo, ki ji je nekdaj dajala tako čaroben blesk. Črni kodri las, raz- Profesor a n d i 6 v imenu pol. društva »Edinost«: Dični »Vodnik«, nastopaj vedno odločno v borbi za narodno pravo pod krasno svojo zastavo! Dr. K y b d r v imenu »Tržaškega Sokola« : Vihraj na čast in slavo našega naroda ! Jernej P i n t a r v imenu »Slov. pevskega društva« : Vihraj zastava vsikdar ponosno v ponoa našega naroda ! Dr. B r n č i 6 v imenu »Del. podp. društva« : Pod tvojo zastavo naj sine solnce svobode tvojega naroda ! Vekoslav K u r e t v imenu pevskega društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji : Ponosno vihraj slovenska zastava v Dolini v ponos in slavo slovenske domovine ! Gregor B a b i č v imenu Čitalnice pri sv. Jakobu: Tržtška slovenska mladina, združena v čitalnici pri sv. Ja&obu v Trstu v trdni zavesti, da Slovencev čaka boljša bodočnost. Kličemo ti: hrabro naprej — slovenska mladina pojde za teboj ! Po blagoslov ljenju je bila slovesna maša za vse umrle in žive taborite. Cerkev je bila prenapolnj«na tako, da je moralo mnogo lju-dij zunaj ostati. O poludne je pričel skupni obed. Prvi se je oglasil gospod nadučitelj B u n c kakor predsednik slavnostnega odbora. Govornik je omenjal, kako je bilo pred 25 leti v teh krajih — ljudstvo ni bilo še narodno zavedno. S taborom v Dolini je napočila nova doba — dramljanja in oživljanja. To delo so opravljali naši stari istrski pr-vaki-sokoli, katerih eden je tu med nami. Govornik je navdušeno napil predsedniku pol. društva »Edinost« in prvoboritelju naroda-trpina v Istri, gospodu profesorju Matku Mandiču. Vse je navdušeno napivalo temu veteranu našemu. Ko se je dvignil g. prof. M a n d i d, da se zahvali na lepi napitnici, so ga pozdravljali vseob5e ploskanje in živio klici. Jedro njegovih izvajanj je bilo: Danes praznujemo v prijazni Dolini redko svečanost, s kakoršnjo bi se mogel ponašati tudi kateri drugi veči kraj. Danes praznujemo tu trostroko slavnost: petindvaj-setletnico tabora v Dolini, petindvajaetletnico tukajšnjega pevsko bralnega društva in bla-goslovljenje društvene zastave. Slavnostni odbor je storil vse možno, da čim dostojneje —————— mršeni vsled vlažne noči, so provzročili, da se je videla medla belota pjenega lica, čegar živahnost je navidezno otrpnila, še bledejša. Vendar so se svetile njene oči z nenaravnim žarom. Pod trepalnicami so se videli na (.rudnih licih vijoličasti obročki. Brez zani-m*nja je gledala na šersko planjavo, na Lniro in njene otoke, na Tours in na daleč se raztezajoče pečine. Potem pa se je, ne ogledavša si krasne doline Cize, vsedla hitro v ozadje kočije, ter rekla z jako slabim glasom, ki se je čul na prostem še slabeji: »Da, to je občudovanja vredno !« Kakor se vidi je slavila zmagoslavje nad očetom v lastno škodo. »Julija, ali bi ne hotela tu živeti ?« »O, tu ali kje drugje«, je odvrnila brezbrižno. »Ali si bolna ?« jo je vprašal polkovnik d' Aiglemont. »Nikakor ne«, mu je odvrnila mlada žena s hipno živahnostjo. Opazovala je svojega moža ter smehljaje dostavila : »Spala bi rada«. Nenadoma se je zaslišalo dirjanje konja. Viktor d' Aiglemont je spustil roko svoje žene ter se ozrl proti ovinku, katerega tvori na tem me3tu cesta. Kakor hitro polkovnik Julije ni več gledal, jej je zginila radost, katero je bila dala svojemu bledemu obrazu, kakor bi ga nehala obavitati kaka svetloba. 1 Ker se jej ni ljubilo še enkrat gledati po- priredi to pomembno trostroko slavncst. Zato izrekam v imenu političnega društva »Edinost« zb hvalo temu odboru in še posebej njega predsedniku, gospodu Buncu. (Živio-klici.) Prejeli smo danes brzojavko s pozivom, naj na tej slavnosti obnovimo staro idejalno narodno borbo. Res je naša dolžnost, da ohranjamo stare idejale in da nadaljujemo borbo, ki so jo zapr čeli oni možje, ki bo pred 25 leti priredili tabor v Dolini. Ali na drugi strani se mi ne smemo omejati le na negovanje starih idejalov. Mi se ne smemo omejati na to, da bi lovili samo muhe po zraku in si gradili zračne gradove. Idejali imajo vrednost za narod le tedaj, ako slone na realni podlagi. Govorniki na dolinskem taboru so bili polni idejalov in fantazije. Ali vse njihove tedanje nade so razpale v nič, idejali so se izgubili, ker niso sloneli na re-alneir temelju. Na taboru jim je bila vsaka druga beseda : Živela vlada! Živela Avstrija ! — To bi bilo vse prav, ako bi ta vlada in Avstrija dajali narodu našemu, kar mu gre po pravu in zakonu (FrenetiČen aplavz). Oni so bili j ideja'isti. Nam p*, ki smot bili v pozneji šoli britkih Bkušenj in de3iluzij celih 25 let, nam je v dolžnost, da idejale popolnimo na temelju realne politike. (Bučno pritrjevanje). Mi moramo z realno politiko neizprosno zahtevati od te vlade in te Avstrije, da dasti narodu njegove pravice ! (Ponovno frenetično odobravanje.) Ako bi njim sledili v zgolj idejalni politiki, ne pridemo do cilja. Mi dopuščamo radi, naj le živiti vlada in Avstrija in naj žive tudi vsi drugi, toda zahtevati moramo — kakor že rečeno — da ta vlada in ta Avstrija in tudi vsi drugi poklicani vrše svojo dolžnost nasproti našemu narodu. (FrenetiČen aplavz). Zato smo se mi odločili za nekoliko spremenjeno taktiko, nego je veljala pred 25 leti. Mi smo pretrpeli grenko šolo, mi se moramo odločiti za trdo delo realne politike, ako hočemo dospeti do uresničenja naših idejalov — do ujedinjenja hrvatskega in slovenskega naroda pod okriljem državnega prava (Vseobče pritrjevanje). • Govornik je zaključil s ponovno zahvalo občini dolinski , slavnostnemu odboru in njega predsedniku in vsem rodoljubom občine dolinske. Vsa družba je hrupno na- krajine in tudi ni bila radovedna, kdo da je jezdec, čegar konj tako vihravo dirja, se je naslonila nazaj v kot kaleše ter nepremično zrla na konjske hrbta brez vsacega življen-skega znaka. Zagledala se je kakor bretonsk kmet, ki posluša propoved svojega župnika. Mlad človek je prijezdil nenadoma iz gozdiča topolovih in glogovih dreves na dragocenem konju. »To je Anglež«, je rekel polkovnik. »Da, res je, gospod general«, je pritrdil poštni voznik. »Ta spada«, je nadaljeval, »med ono vrsto ljudij, ki hočejo požreti Francosko«. Neznanec je bil jeden tistih potovalcev, ki so bili baš na kontinentu, ko je dal Napoleon ujeti vse Angleže za kazen, ker je kabinet Saint James oskrunil mejnarodno pravo, s tem, da je kršil mir, sklenjen v Amiensu. Podvrženi volji cesarske mogoč nosti niso ostali vsi jetniki v krajih, kjer so bili ujeti, ali katere so si smeli v začetku izvoliti. Večina ujetnikov, ki so bivali sedaj v Touraini, je bila premeščena semkaj iz vseh krajev cesarstva, kjer se je zdelo njih bivanje nevarno koristim kontinentalne politike. Mladi ujetnik, ki je peljal v tem hipu na isprehod svojo jutranjo jezo, je bil žrtva birokratične mogočnosti. Pred dvema letoma ga je prisililo povelje, došlo mu od minister-Btva zunanjih zadev, da zapusti podnebje Montpelliera, kjer ga je preBenečilo kršenje zdravljala g. prof. Mandić-u na tem prekrasnem zares rodoljubnem govoru. Gospod nadžupan Pangerc je izrekal zahvalo gostom v ime občine. Izrekal je nado, da se nade, ki so jih izražali govorniki pred 25 leti, vendar-le uresničijo. Zahvalil je ku-mico, blagorodno gospo soprogo Bunčevo, iz-rekši željo, da bi bivala med nami tudi te daj, ko bomo slavili 50-letnico tabora v Dolini. (Odobravanje in živio klici.) G. Maks C o t i Č je opozoril družbo, da daneB ne slavimo trojne, ampak slavimo štirno slavnost. Ravno sedaj je 25 let, odkar deluje plodonosno v Dolini današnji predsednik slavnostnemu odboru, gospod nadučitelj Bune^ Napija mu torej iz srca z željo, da bi še dolgo vzgajal v tej občini mladino v krepostne ljudi in Čvrste narodne značaje. — (Zbrani gostje so priredili g. Buncu prisrčno ovacijo). Zahvaljuj č se je zatrdil gosp. nadučitelj B u n c, da se na svojem stanovskem delovanju vedno drži načela, da človek naj deluje kolikor le more. Potem je govornik v izbranih besedah napil prvoboritelju tržaških Slovencev, dr.u Rybaru. (Ploskanje in živio-klici). Za besedo se je oglasil, prisrčno pozdravljan, dr. Otokar Ry bar, ki je izvajal v glavnem tako le : Po akademičnem običaju se mora oni, kateremu je bilo nazdravljeno, zahvaliti onemu, ki je nazdravil in mu napiti. Ali danes se je to že zgodilo. Mi amo že nazdravili g. predsedniku slavnostnega odbora. Zato bodi mi dovoljeno, da se malce ozrem v mi-nolost in da nacrtam malo paralelo mej tem, kar je bilo tedaj, in mej tem, kar je danes. Že g. predsednik politiČLega društva »Edinost« je omenjal, da se je od tedaj spremenilo marsikaj. Pred 25 leti smo še gojili iluzije, smo še verovali, da nam pomoč pride od zgoraj. Vsaka druga beseda nam je bila v proslavo tega ali onega. Danes pa smo prišli do uverjenja, da od zgoraj nimamo mi ničesar pričakovati (Viharni klici: Tako je!) Danes smo prišli do spoznanja, da se smemo zanašati le na svoje moči, na svoje roke. Od zgoraj ne dobimo ničesar. (Ponovno viharno pritrjevanje). Tudi v nekem drugem pogledu se je mnogo spremenilo nam na škodo. Nekdaj emo imeli na vseh treh škofovskih stolicah — v Trstu, Poreču in v Krku — može, ki so miril, baš ko si je zdravil ondi neko pr3no bolezen. Kakor hitro je zapazil v osebi grofa d' Aiglemonta vojaka, se je podvizal izogniti se njegovemu pogledu ter precej hitro obrnil obraz proti travnikom reke Cize. »Vsi ti Anglež: so neznosni, kakor bi bil Bvet njihov«, je rekel polkovnik mrmrajoč : »K sreči jim bo naložil Soult dovolj batin«. Ko je prijezdil ujetnik mimo voza, je pogledal vanj. Vkljub naglemu pogledu je lahko občudoval otožnost, ki je dajala raz-mišljenemu obrazu grofice nek nerazumljiv čar. Mnogo moških je, katerim se pri samem pogledu na žensko bol omehča srce; njim se zdi bol nekako zagotovilo zvestobe in ljubezni. Popolnoma zatopljena v opazovanje jedne voznih blazinic ni zapazila Julija niti konja niti jezdeca. Stremen je bil brž in trpežno popravljen. Grof je Btopil zopet v voz in poštni voznik, ki si je prizadeval, da pridobi izgubljeni čas, je hitro vozil Da strani doline, katero obrobljajo strme pečine, sredi katerih zorijo vouvrayska vina in od koder ee že v daljavi vidijo razvaline znamenitega samostana Marmontiers, zavetje sv. Martina. »Kaj neki hoče ta suhi milord od nas?« je rekel polkovnik obrnivši glavo, da bi se prepričal, če je jezdec, ki je bil od Cizi-nega mostu sem sledil kočiji, oni mladi Anglež. (Pride še.) Imeli toplo srce za napredek našega naroda. Bili so to naši škofje. (Frenetičen aplavz). Danes pa Bedita na dveh teh škofovskih stolić drugorodca {Pojavi og rčenja), ki nimata srca za narod naš. ker nista izišla iz tega naroda. (Vriše, raznovrstno vsklikanje)- Še nekaj si moramo poklicati v spomin e tabora v Dolini pred 25 leti. Ttdaj je govoril tudi v imenu vlade tedanji c. k. komisar v Kopru vitez Jettmar. Z laskavimi besedami je bil pozdravil zbraoi narod in želel je v menu vlade obilo vspeha, našim narodnim in kulturnim težnjam. Danes pa ne bi govoril tako, ne on, ne noben avstrijski birokrat. (Viharno pritrjevanje.) Danes bi gospod Jettmar, ako bi bil tu, le prežal na vsako nsšj besedo, da bi nas, ako le možno, ujel in prijel za vrat. Tako vidimo, da je razmerje postalo drugače na vsej Črti in v vseh pogledih. — Kamor koli se oziramo, vidimo, da nas hočejo pjtlaeiti. Ali nekaj je vendar ostalo od tedaj do danes. Na taboru v Dolini pred 25 leti so govorili slovenski in hrvatski govorniki. Podpirali smo se vzajemno že pred 25 leti. Moogo se je spremenilo od tedaj na političnem in cerkvenem polju, in tudi v nas seje mnogo spremenilo, kakor je dobro povedal g. profesor M a d d i c. V enem pogledu pa smo ostali stari. Naši predniki so klicali na taboru v Dolini Hrvatom in Slovencem : Ljubimo se! Ta ljubezen je ostala nespremenjena. (Viharen aplavz). V tem je tudi naša nada (Frenetično pritrjevanje). V tej ljubezii je jamstvo za naš napredek. V trajnosti te ljubezni je znamenje, da vendar pridejo boljši časi, je zagotovilo, da ne propademo. Ne, mi ne propademo, dokler bomo zložni, en narod! — Dokler bomo delovali skupno, dokler bomo nastopali tesno rama ob ramo, dotlej ne poginemo. — Jamstvo nadaljnega trajanja vzajemnosti med Hrvati in Slovenci je v okolnosti, da imamo tudi danes med seboj nrlih hrvatskih gostov iz Istre. Na prihodu teh gostov občutimo najiskreneje veselje. Govornik je zaključil z navdušeno napite o bratstvu in edinstvu med Hrvati in Slovenci. (Ta napitn ea je napravila globok utis na vso družbo, ki je na prisrčen način dajala izraza svojim Čutstvom.) Zadnja je govorila kum;ca, g^spa soproga B u n č e v a. Zahvalila se je na na-pitn ci. V Dolini je našla svoj drugi rojstni kraj. In tudi če bi prišlo kedaj, da ne bi več bivala v Dolini, v svojem duhu bo vedno v Dolini in v ljubezni se bo spominjala Dolincanov in njihovega društva »Vodnik« (Vseobče nazdravljanje). (Pride še.) Politični pregled. T Trstu, 15. septembra 1903. Deželni zbori in pridržanje dosluženih vojakov v vojaški službi. \ čersj se je o pridržanju dosluženih vojakov v vojaški službi preko 1. oktobra govorilo v deželnih zborih spodnjeavstrijskem, šlezijskem in koroškem. Deželni zbor nižjeavstrijski odobril je nujni predlog posl. dr. Luegerja, ki zahteva, naj se dosluženi tnletniki pošljejo na dopust in naj se takoj skliče državni zbor. Tekom razprave izjavil je namestnik, da ta zadeva ne spada v področje deželnega zbora. Namestnik je na to dodal, da si je vlada v svesti odgovornosti, ki jo je na-ee vzela z izdanjem naredbe glede pridržanja v službi dosluženih tretjeletnikov. Ta korak da je bil izsiljen po velevažnih političnih motivih, Bicer pa da je vlada pripravljena ublažiti dispozicije, v katere je bila prisiljena. V šlezijskem deželnem zboru je stavil poslanec Hrubv nujni predlog, ki poživlja dež. zbor, naj protestira proti pridržanju pod orožjem dosluženih vojakov. Predlog se je izročil posebnemu odseku. V koroškem deželnem zboru stavljen je bil po poslancu Dobernigu v tej stvari sličen predlog kakor v nižjeavstrijekem deželnem zboru po poslancu dr. Luegerju, namreč, naj se nemudoma skliče državni zbor. V Dober-nigovem predlogu je izražena nada, da se ne bodo Ogrski dovoljevale koncesije na stroške Avstrije ter da se store vse potrebne priprave za gospodarsko in politično ločitev od Ogrske. Predlog se je po3tavil na dnevni red naslednje seje. Nemške mahinacije. Še se noče potolažiti valovenje med Nemci radi dejstva, da ni bilo ustreženo zahtevi onih štirih gospodov, ki vodijo politiko nemške »geoieinbiirgschaftc, zahtevi namreč po nemudnero sklicanju državnega zbora. Razvnemanje nemške gospode bi bilo vredno vse hvale in priznanja, ako bi bilo iskreno, pravo, pristno, ako bi jim bil povod, o katerem govore, res pravi povod. Ali opravičen je sum, da jim je bil ta povod dobro došel kakor pretveza za dosego drugeg*a ne ravno lepega namena. Skrb za tretjeletnike, ki morajo ostati pod orožjem, jih je gnala baje, da so šli k ministerskemu predsedniku z zahtevo, naj nemudoma skliče državni zbor. Svet pa govori, da so jih v resnici vodili le Cehom sovražni nameni. Od todi vsa Bedanja srditost, ker se jim načrt ni posrečil. Na vseh koncih in krajih govore sedaj in rezolvirajo ostro proti vladi. Zaani prof. Hi ffmann Wellenhof obdolžuje v »Gra-zer Tagblattu« Koerberja, da nima nikacega spoštovanja pred javnostjo in pred parlamen-tariškimi ustanovami. To valoveoje med Nemci, izlasti med onimi nemške ljudske stranke, bi moglo na-pravljati utis, da je med Nemci in Koerber-jem došlo res do resnih, nepopravljivih diferenc in da so Nemci slednjič prišli do spoznanja, da je gospod Koerber prevaril vse njihove nade. Varujmo se pred takim domnevanjem, ker že jutršnji dan bi nam gotovo prinesel dokaz, da smo se krvavo motili. Vse to pehanje nemške gospode proti vladi je le lov za popularnostjo — in je zato neiskreno ! Saj se širi celo govorica, da se je sedanja nemška gonja proti Kcerberju uprizorila v glavnem v Bporazumljenju z — gospodom Koerberjem ! On da potrebuje kakor berač kruha nekoliko nemških groženj, ki naj mu služijo v ščit proti zahtevam Ceh ov. Ali četudi ne bi verjeli taj govorici, ostaja še vedno notorično dejstvo, da je ravno načelnik nemške ljudske stranke, g. Deršchatta, najintimneji politični somišljenik in parlamentarični zaupnik dra. Koer-bnrja. Za ljudij, ki imajo kaj kriterija, zadošča menda to ! Ne, ne, g. Koerber ne bo krivil las našim Nemcem in dr. Deršchatta in družba bodo že skrbeli, da vlada ne bo krvavela radi sedanjih nemških protestov in resolucij. Naše uverjenje je torej tako, da Nemci tudi sedaj, v toli resneh časih, uprizarjajo le nelepe mahinac'je v prevaro sveta. Demonstracije proti pridržanju vojakov v vojaški službi. V nedeljo sta bila na Dunaju dva socijalistična protestna shoda proti pridržanju dosluženih vojakov še nadalje v vojaški službi. Na jednem, ki se je vršil blizu arzsnala, govoril je pesi. Ellen-bogen, na drugem, ki Be je vršil na Rudolfs-hu^eln, pa posl. Seitz. Eilenbogen je rekel med drugim : »Zakaj morajo vojaki trpeti radi nesposobnosti državnikov, kateri ne znajo rešiti krize ? Cemu se izgublja čas v brezplodno barantanje ? Za ogrskim parlamentom stoji veB narod; zaman je %*se vabljenje in spletkarenje«. Vsprejeta je bila resolucija, ki protestira proti pridržanju dosluženih vojakov v službi. Po shodih priredil se je sprevod, v katerem so se nosile zastave, na katerih so bili napisi proti sedanjemu parlamentu, proti militarizmu in na splošno volilno pravo. Na Dunaju je vsa manifestacija mirno iztekla. Ne pa tako tozadevna manifestacija v Šopronju na Ogrskem, kjer bo se vršile viharne demonstracije. Po shodu so se po mestu priredile demonstrac je, katerih so se poleg dijakov in druzega občinstva udeležili tudi vojaki. Slednji bo upili : Nočemo dalje služiti! Ko je prišel precej močan oddelek vojaštva, so se demonstranti razšli. Pozneje pa bo demonstrujoči vojaki pobili okna stotniku Fischerju. Množica se je napotila v Deakov park, kjer stanujeta general in pol-polkovnik. Vojaki bo se poskrili v grmovju in bo s kamenjem bombardirali okna. Ob 9. uri zvečer so prišle čete, ki so razgnale demonstrante in odstopile dotična poslopja. Vsled teh dogodkov bo vojaške oblasti uvele strogo preiskavo in je zabranjeno zapuščati vojašnice. Češki narodni svet je ustanovljen. Načelnikom je izvoljen dr. Herold, njegovima namestnikoma pa baron Pražak (za Moravsko) in dr. Stratil (za Slezijo). Ustanovnega shoda so se udeležili zastopniki iz poslanske in gosposke zborniče, deželnih zborov in vseh strank. Istotako eo v odboru zastopniki vseh strank. Ustanovljene so nastopne skupine: 1. za Moravsko in Slezijo, 2. z* na- rodne manjšine, 3. jezikovna Bkupina, 4. sekcija za novinstvo, 5. finančna sekcija in 6. gospodarska in socijalna sekcija. Saj mi bi radi zaklicali na izvestno bližnjo adreso: »Fiat applicatio !« Ali vemo, da bi nič ne pomagalo in po vrhu bi bila še zamera! Onim pa, ki niso še postali povsem nepristopni za pametne izglede bolj naprednih narodov, nego smo mi Slovenci, kaže razde-lienje gori naštetih skupin narodnega sveta češkega, kako široko je polje za skupno delovanje ceI6 tudi takim narodom, ki imajo najizraziteje strankarsko življenje, ki so torej bogati na različnih političnih strujah, in katerih poliLično življenje je bogato nijansirano v razne politične barve. Socijalno-demokratična stranka na Dunaju in dogodki na Ogrskem. Včeraj je priredila socijalno-demokratična stranka na Dunaju velik shod na planem. Referent dr. Ellenbogen je nastopil najostreje proti vojni upravi in se je izrekel za gospodarsko ločenje od Ogrske in za ljudstvu prijazen parlament na podlagi Bplošne, jednake in direktne volilne pravice. Hrvatska sodba o »čistih« na Hrvatskem. Dr. Ante Radić je priobčil v Bpletskem »Jedinstvu« pismo, v katerem oj-Btro in verno riše svojstva, taktiko in cilje slavnih »čistih« z dr.om Frankom na čelu. Takoj uyodoraa izjavlja dr. Radić, da na Hrvatskem ne pride do združenja opozi-cijonalnih skupin, ako se tudi dra. Franka prišteva v opozicijo. Dr. Radić odklanja vprašanje, da-li je res, da je dr. Frank zopet začel mešati, kajti, ako bi odgovarjali, bi izgledalo, da je bil sploh kedaj kak čas, ko Frank ni mešal. On je imel vsikdar svoje namene, in kdor tega ne vidi, naj se ne peča s hrvatsko politiko. Od onih, ki vidijo to, so bili mnogi vendar za slogo ž njim, ali le zato, ker so menili, da potem, ko bo Frank notri, ne bo mogel več izvajati svojih nakan. Radić ne more umeti, kako so mnogi mogli smatrati dra. Franka resnim politikom, ko se isti vendar pod tujo zastavo bori za svoje nakane — katero zastavo pokazuje narodu in terorizuje stare pravase. Dr. Radić ui nikdar smatral dra. Franka resnim, četudi ga je smatral nevarnim, kakor so sploh nevarni ljudje, katerih obraz more prenašati še tršo masko. A maska je za to, da ni videti obraza — pak ni čudo, da mnogi ne vidijo obraza. A taki so mnogi dobri ljudje okolo Franka, btez katerih ne bi bil Frank — nič ! Frankovo delovanje je polno samih manevrov. »Cista« stranka je prekrstila svoje glasilo v novine »hrvat3ke stranke prave«, kateri niti ne pripada, kakor da kater* stranka izdaja novine za — drugo stranko ! Drug tak manever je, da se Kumičić, ta desna roka Frankova, smatra členom hrvatske stranke prava, da si niti pristopil ni k t«j novi stranki ! Dr. Radić oporeka mnenju, da je dr. Frank hrvatski izdajica, ker izdajica hrvatskega naroda more biti le tisti, ki je — Hrvat ! Franka ne treba torej ne najeti in ne plačati v to, da pobija dobro hrvatsko politiko : njemu je vse to v misli, v vzgoji, v krvi. Dr. Radić navaja tu izrek, ki ga je storil dr. Frank v osrednjem odboru, daje namreč Rusija največi sovražnik Hrvatov. Frank si domišlja — pravi dr. Radić dalje —, da brez njega ne more biti niti govora o hrvatski politiki. Vara se, kakor se varajo drugi, ki njegovi osebi pripisujejo vrednost. Ni tu Frank glavno, ampak tujinske struje so, katerih je bilo in jih bo vsikdar pri naB. Mi smo obkroženi od močnih kulturnih in političnih tvorb, ki navdušujejo milijone ljudij kakor naj bi se torej tudi pri nas ne občutilo njihovo delovanje? Tako je bilo od vekov in tako bo tudi odslej. Tudi naš pol. napredek ne obstoji v drugem, nego v emancipaciji od tujega vplivanja. Ni pol težave ni, ako imamo posla z resnimi ljudmi, ki stoje pod utisom tujih struj ; ali mučno je in prava nadloga za naš narod, ako si s tu-jinstvom zadojeni ljudje na-devljejo najnarodnejo, n a j p o -pularnejo masko, kateri se — smejejo tudi oni sami! Vendar se dr. Radić nadeja dobremu. Neresnim politikom je po zadnjih dogodkih delo precej otežkočeno in ni dvoma, da nastaja nova doba, katera hoče naprej! Ta doba ustvari skoro narodno-napredno stranko : narodno ozirom na ves narod (Hrvate in Srbe) in na jedro naroda, kmečki stan ; napredno ozirom na preživelo našo politiko in na družbine ideje, katerih pomanjkanje smo občutili do sedaj tako, da je moglo biti pri nas komaj govora o modernem mišljenju. Ustaja na Balkanu. Iz Soluna javljajo* da se iz neštevilnih znamenj da s popolno gotovostjo sklepati, da ne bo več daleč do bolgarsko-turške vojne. Poklicali so se predvsem pod orožje tudi zadnji letniki re-serve, na bolgarsko-turški meji se vedno bolj koneentrujejo turške vojaške čete, dovaža se neprenehoma orožje iz Carigrada v mace-donska mesta in peki po večjih macedonskih mestih neprestano pečejo kruh za turško vojsko. Turška vlada je z neko veliko tvrd ko napravila pogodbo za dobavo moke tekom enega leta. Turčija računa z vso gotovostjo, da izide kakor zmagovalka iz te v^jne. Včeraj se je zopet dogodil poskus di-namitnega atentata na nekem grškem par-niku. V Burgasu so se namreč na parnik »Marguerita« vkrcali trije elegantni gospodje, ki so protestirali proti temu, da so jim hoteli preiskati prtljago. Ker je kapitan kljubu njih protestom dal preiskati prtljago, skočil je eden izmed onih treh gospodov v morje in pobegnil, druga dva pa sta bila aretirana. V kovčegih našli so več bomb in peklenskih strojev. Bolgarska vlada je takoj zahtevala izročitev obeh aretirancev. V ustaških pokrajinah evropejske Turčije nahaja se sedaj 250.000 mož turške vojske in sicer v okraju druzega voja (Dri-nopolje) 65.000 pešcev, 3000 konjenikov in 342 topov ; v okraju tretjega voja (Solnn) pa 167.000 pešcev; 3700 konjenikov in 444 topov. Iz Carigrada poročajo, da so poslaniki nasproti grškemu diplomatičnemu odposlancu Gryperisu izjavili, da sedaj ni niti govora o kaki intervenciji velesil na Balkanu. Iz Pulja javljajo, da so avstro-ogrske vojne ladije »Habsburg«, »Arpad«, »Wien«, »Szigetvar«, »Panther« in »Magnet« popolnoma pripravljene, da odpljujejo proti Carigradu. Tržaške vesti Odbor politieneera društva »Edinost« imel bo v četrtek, dne 17. t. m. ob 8. uri in pol zvečer svojo se'o, na katero sa vabijo odborniki in namestniki. Pogreb Giorgia Bennssija vrši se je včeraj popoludne iz pokojnikovega stanovanja naravnost na pokopališče. Za pogrebom korakala je velika množica ljudij, a tudi ob straneh ulic, pa katerih se je pomikal pogrebni sprevod, bilo je vse polno gledalcev. Pred pogrebnim vozom nosili so mnogo vencev raznih društev in korporacij, ob vozu in za istim pa eo razun pokojnikovih sorodnikov stopali mestni svetovalci s županom dr. Sandrinellijem na čelu, oleni trgovinske in obrtne zbornice s predsednikom Dimmerjem in zastopniki društev in korporao j. Na pokopališču imeli eo nagrobni govor prvi podpredsednik mestnega sveta, dr. Venezian, podpredsednik društva »Patriac, kateremu je pokojnik predsedoval, dr. Spadnni, nadalje neki delavec občinske plinarne, katerej je bil pokojnik istatako predsednik in slednjič v imenu italijanskega političnega društva za Istro, predsednik istega, dr. Bannati. Ne moremo si kaj, da ne bi se spodti-kali nad govorom dr. Veneziana. Tako, kakor je govoril Venezian, ne bi mogel govoriti niti pokojnikov politični nasprotnik, ne pa njegov pristaš in sorodnik. Dr. Venezian je oči vidno hotel simpatije, katere je užival pokojnik, izrabiti v svojo korist in je pov-darjal, kako rad je imel pokojnik njega, Veneziana. Na grobu"je pač primerno govoriti o tem, kako so drugi ljubili pokojnika, nedostojno pa je, da He govornik ponaša z resnično ali izmišljeno ljubeznijo, katero je pokojnik izkazoval govorniku, posebno pa, ako je govornik precej kompronvtirana politična oseba. Nadalje je Venezian nekako očital pokojniku, da ni bil ravno najboljši politik. Sploh je iz vsega Venezianovega govora izzvenevalo nekako ta-le : Umrl nam je sicer izvrsten mož, a ostali smo tu še nekateri — mnogo boljši. No, sicer se na tem ne moremo preveč čuditi, l^er, kakor so nekateri Benussija izrabljali v svoje namene, dokler je bil še živ, tako so skušali izrabiti tudi priliko njegove smrti. Na adreso slovenskih starišev je napisal zadnji »Slovenski Narod« v uvodnem članku med drugimi tudi nastopne besede, katere pokladamo živo na srce tudi izvestnim tržaškim »Slovencem« : »Nam ne prihaja na um, da bi bili nasprotni, da ee otroci uče nemškega jezika ; ne mi smo prepričani, da čim več jezikov kdo zna, tem več mož velja; vendar pa bodo mnenja, da je velika sramota in naroden škandal, ako Slovenci samo z ozirom na to, da se otroci privadijo nemškega jezika, da-jajo ist* v nemške šo'e. Torej da ee slovenski otroci priuče nemščine, mora se zapostaviti materini jezik slovenski. Nemščina Be ko je postala Tržačanka, podarila 10 K za »Narodni dom« in 5 K za družbo sv. Cirila in Metodija. Posnemanja vredno ! Tržačani so postali g£. Ivan Hrovatin iz Obrova pri Podgradu, Mate Krtševič iz Račič pri Podgradu in Marija vdova De kleva iz S.ške. Urad političnega društva »Edincst«. Resolucija, predložena po jrospotfu mora znati perfektno, za slovenski jezik pa Antona Trobcu od 8T. Ivana na taboru v naj zadostuje ono rudimentarno znanje, ki si Dolini se je gladila : gm je otrok pridobil v najzgodnejši mladosti ? ! Smelo lahko trdimo, da so na krivi poti 1. Naj visoka vlada, ako želi blagostanje našemu narodu, predlaga in dela na to da zadobimo zasluženo zedinjenje Slovenije. oni. ki mis'ijo, d* se otroci najhitreje in naj- j 2. Naj visoka vlada predlaga in dela na to, bolje nauče nemščine, ako jih sprva pošiljajo da se volilni sistem tako predrugači, da bo v nemšKe šile. Prav nasprotno je res, kakor našemu narodu vsaj bolj pravičen. 3. Naj na* sbušoja uči ! Taki otroci, ki takoj od vis. ka vlada natančno in vestno pretrese začetka pohajajo nemške šole, se pač hitro okoliški lanski protest gledč obširnega razšir- nauče površ no nemščine, toda nikoli jenja mesta. tako, da bi jo imeli popolnoma v svoji oblasti. Glede okoliČan?kega šolstva je gospod In to je lahko umljivo ! Kako pa naj se Trobec dodal k govoru pok. dekana Jana, otrok nauči tujega jezika, ako ne zna svojega da za zboljšanje naših šol ni druzega pripo- materinega jez ka, na temelju kate- moČka, nego da visoka vlada predlaga in rega se še le da ustvariti teme- dela na to, da tržaška okolica zadobi lasten ljito znanje tujinščine! Tako se šolski svet, kajti ni mogoče, da se naše slo- d gaja, da otrok, zapustivši šele, ne zna niti venske šole pod italijanskim šolskim svetom nemško niti slovensko ; svojega materinega zboljšajo. jezika se ni nifcdar učil, nemščine pa se ni Odpisi davkov O nastopa trtne uši. mogel dovolj n 3 priučiti, ker mu je v to nedo- C. k. finančno ravnateljstvo je doznalo, da tožni klopi tudi naši ljudje. Da si govore dotični toženci edino hrvatski, so bili vsi zapisniki sestavljeni edino v italijanskem jeziku. Na razpravi je bilo čnti le glas tolmača — bivšega sodarja, ker ni predsednik, ni Bodniki, ni porotniki niso znali ali pa niso hoteli znati hrvatski. Bivši sodar je torej razlagal sodnikom in porotnikom, kar so govorili toženci in hrvatske priče ! Z druge strani se pa ni niti z eno besedo pojasnilo tožencem, kaj so govorile .talijanske priče in italijanski sestavljeni zapisniki! Kakor da se to nimalo ne tiče tožencev. A kako da je bilo tolmačenje bivšega sodarja, priča najbolje dejstvo, da so njegova tolmačenja tu pa tam popravljali cal<5 porotniki sami in poleg njih cekS kak rovinjski odvetnik, ki baje — ne zna hrvatski. Mi vprašamo, kakor smo vpraševali že tisočkrati : Soli taki odnošaji dostojni moderne države?! Kje OBtaja glavni princip modernega sodstva, princip ustireno3ti in neposrednega občevanja med toženci in njih sodniki?! Ali ne nasprotuje to načelu pravičnosti in humanitete, ako je na kazenskih razpravah najbolj bagateliziran oni, za čegar ' kožo gre ? ! Odgovor na ta naša vprašanja bo najbrže ta, da bo na prihodnjih razpravah v Rovinju zopet tolmačil — bivši sodar ! X Razglas dražbe. C. kr. finančno nadzorništvo v Pulju daje na javno znanje, vsled orkana. Vihar divja sedaj v Alabama in Louisiana. Krvave demonstracije v Atenah. ATENE 15. (B.) Povodom municipalnih volitev se je razvila živahna agitacija. Na včerajšnjih demonstracijah je prišlo do krvavih pretepov, na katerih je bilo 14 oseb ali ubitih ali ranjenih. Deževja in povodnji. INOMOST 15. (B) Radi povodnji in poskodeb po povodnji je za kakih 8 dni zaustavljen ves promet na progi Stuhlfelden-Kriml pinegau^ke lokalne železnice. LIENZ 15 (B) Vsled trajnega deževja je Drava pri postaji Nikolsdorf prodrla obrežje. Obrat na železnici je zaustavljen. Tudi reka Isel je močno narasla in je preplavila cesto in podrla en most. VELIKOVEC 15. (C) Radi povodnji ni možno hoditi preko mostu črez Dravo. Poštni promet se vrši po celovški državni cesti. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNI*. Lastnik konsorclj lista „E d i n o 81". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Zahvala. Družini Bizjak-Verč izrekati tem potom vsem, ki so spremili njihovo preljubljeno pokojnico, gospo Justino Bizjak stajalo potrebne podlage. In tak človek je posestniki vinogradov, okuženih od trtne uši, potem kakt r bilka na vodi, katero veter čestokrat zamujajo pravočasno naznaniti kom- da 88 bo dne oktobra t. 1- ob 10. uri g bije semtertja. Slovenec ne more biti, ker petentni oblasti o obnovljanju vinograda ali predpoludne na istem uradu, javno in za ne ume slovenskega jezika. Nemec pa tudi nasajenju druz.h kulturnih rastlin, da bi bili P^ene ponudbe, vršila dražba za prevzetje k večnemu poSitku, najpnsrčnejšo^ zahvalo, ne, da si je vzgojen v nemškem duhu, ker p0tem deležni odpisov na zemljiščnem davku, ga je rodila slovenska mati: poslane renegat kakor so določeni po zakonih ^d 15. junija prevažanja soli iz solnih skladišč v P.ranu P°aeb8j 8e ^hvaljmeti p. n. darovalcem Pre-r krasnih vencev: Citaln'ci pri sv. Jakobu, v sklad šča oddajanja soli na Voloskem za gospicam pevkam Čitalnice, kakor tudi vsem n. in poturica, katerega rojaki so vraž,jo; na- 1^90. št. 143. in 4. aprila 1902. št 87. — leta 1905 in 1906- Množina soli, ki B0r0dnikom. Zthvaljujeti se p. n. pevcem sprutniki pa, da ei jim dobro služi, zani- Opozar a se torej, da opušSenje tega nazna- 8e ima prevoziti na leto, znaša kacih 1500 Čitalnice, Bratovščine sv. C. in M. in Slo- čujejo.* nila ima za posledico izgubo odpisa na kvintalov. — S.daj sa plačuje za prevoz vanskega pevskega društva, ki so združeni v »Narodove članek zaključuje z na* pnim davku v dotičnem let«, do katerega odpisa enega kvintala soli 48 stot. - Podrobneje ^hvaTa I^S™« ^iZ'pevce^ P<>«ivom: imajo sicer pravico. P Bog pla6aj vaem> ki so nam bili v deco v slovenske šole! Kdor pa greši proti ništvo našega lista, dobila je vsled nove ure- finančnem okrajnem ravnateljstvu v Zadru, trenotkih groznega udarca na kakoršen bodi temu načelo, taninaščlovek, tani ditve uličnih številk št. 7, mesto številke 8, na županstvih v Rovinju in v Pulju. nsčin v pomoč in tolažbo, več Slovenec! Bjdimo vendar do- kakor je nosila do sedaj. Upravništvo našega eledni ! Sramota je za nas, da si sami v liBta je toraj od sedaj naprej v ulici Molino V@Sti IZ KFSinjSrv©« nai sred ni vzdržujemo ponemČevalnics, ka- piccolo št. 7 (prej ŠL 3.) | * Nota deželnozborska dvorana T tere raznarodujejo naše otroke. Temu se mora Pevsko društvo »Kolo« bo imelo za Lju5Jjaui je dogotovljena. Dvorana ima naj ravlti energično konec! Sram bodi Slo- naprej tudi ob sredah redne pevske vaje za (lye gaierjjj 8 tremi ložami. Nadesno in levo po- vea<-a, ki bi še nadalje dal vzgoje vati svojo mešani zbor. deeo v tujem, nam nasprotnem duhu in s tem p idpiral umetno ustvarjenje nemške po- pa ti peslednji (ki sd že preveč nemarni) —, *ic ;e ! Nemci naj imajo svoje šole sami za-se da redno z&hajajo k pevskim vajam. — Pri- in tudi vzdržu ej > naj jiu sami!« hodnjo nedeljo treba nastopiti na veselici Ta apostrofa nas spominja na vnebovpijoče »Zavoda sv. Nikolaja«, zato upa podpisani, dejstvo, da imamo v Tistu nad 40 nemških da ta poziv ne ostane brez odziva, razredov, za katere skrbi država, da si so ODBOR Neme: v Trstu le kolonija, dočim se avtoh- pevskega društva »Kolo«, umno siovensao prebivalstvo mora že dve Zaustavljeno kazensko postopanje, desetletji brerzvspesno bor ti za eno bomo Sodno postopanje proti strojevodju Jakobu *tt**n*X*K K X X Svoji k ivojim! ZALOGA M 33 pohištva| dernl sestav. Konkurenčne cena. Album pohlitev brezplaSea. K n dvorane so nameščeni: soba za kadilce, Vabljeni so pevke in pevci, — osobito 8vetovainiea> buffet, bralna soba, garderoba fg in klubove sobe. Prirejeni sti pripravi za ^ električno luč in centralno kurjavo. Dne 22. J{ dobro P°znane $$ t. m. se bo vršilo blagoslovljene. )t tOTM MrStO ZclllriiP Y (jOHC! (SOltfUi) *f * Ta pa je krepka ! Neka ženska v vpisane zadruge z omejenim poroStvom Ljubljani je trikrat vrgla redarja, ki jo je nrgj CemiCTOi B hotel prijeti. Sele s pomočje dveh vojakov JJ i J Z1 3 J jo je mcgel ukrotiti. Iq gledajoče občinstvo £ Trst, Via^Piazza vecchja (Rosario) g "Jo L'Z'Vr^T'To'u irtili'raUie" * HajTečja toTama DohiStTa pruaorsie dežele. | slovensko šolo, Vračkotu, katerega so bili aretirali, ker je , QtU.L. _ - <%» Solidnost zajamčena, kajti les ae osuši . . . sKa atietstca moc. ^ y tQ pripravljenih prostorih a tem- l bosa irredenta ! Svoječasno smo po- Qa 9um"- (ia Je na svojem stanovanju v * jn tako ^ajje ? »Slovenec« poroča JJ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, «e-roča i i v ntišrm listu o pretepu, ki se je do- Bojanu umoril svojo mlado komaj 22-letno pod na9jovom >Nemški naskoki« : »Graška god 1 dne 21. aprila 1.1. v naši luki med itali- ženo, je državno pravdništvo zauatavilo in je ,Tage9p03t« pravi, da bodo slej nemški po- JJ jan-icimi rib č: iz Pirana in onimi iz Italije hil Vraeko takoj izpuščen na svobado. rotniki v Ljubljani zahtevali, naj se pouk in - e r na piranezki ladiji »Filomena«, kamor Nedostavljena pisma in postne de- porotnikom, pripega itd. vrše tudi v nemao vs i ;>repira prič i rit> č iz italijanske narnc pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno škem jeziku. Koliko časa pa bodo slovenski la i e »Ce^are Augu^to«. Najprej je prišlo ravnateljstvo v Trstu priobčuje seznam ne- odvetniki Š9 poslučali nemška poročila sod-d.t bes-d radi neke za levice, beeedam je sle- dostavi enih in tekom avgusta ravnateljstvu njj9kih izvedencev ? — V Huth Han9ovem d:lo metan e razn;h predmet v iz jenne ladije dopcslanih pisem in denarnih pošiijatev. Po- zavodu v L";ubljani ustanove Nemci nemško proti m ž-m na diu^o ladjo, a pravemu pre- šiljatelji dobijo lahko ista nazaj, ako na pri- učiteljišče za dekleta. Vodil bo ta zavod tep i, v katerem b l>ilo kmalu prišlo do po- j stoj ni h poštnih uradih ali na tukajšnjem poŠt- prtf. Binder. Dalje ustanove Nemci v Ljub-bojaf je i>;Ia psovka, katero so Piranci zalučali nem ravnateljstvu dokažejo lastninsko pra- Ijani nemško dekliško trgovsko šolo, katero regnicoiom, namreč ^Maledetti italiani e la vico. Popolni imenik se priobči v uradnem vodil Josip Roger, uradnik kranjske vo-tra i>andiera!c To psovko pa bo tukajšnji »Osservatore Triestino«, mi se moramo radi hranilnice. Kdaj bodo neki Slovenci že usta-l&čki irredentistični listi previdno zamolčali, teanosti proatorja omejiti na seznam nedostav- uovili slovensko trgovsko šolo, o Kateri je ker n ?ejo, da bi njih bratci v Italiji izve- ljenih denarnih pošiijatev, čijih naslovi se bilo toliko govorjenja. Nemci bodo imeli dt-li, na kako slabih n< gah stoji tu laška glasijo : sedaj v Ljubljani dve trgovski šjli, Slovenci irredenrst čna ideja, da celo sinovi istega Pi- Virginia Suligoj, Trst (pismo veebina 2 pa nobene !« rana, ki slovi kakor najbolj italijansko mesto kroni), oddano v Trstu ; Bepi Zupan, Lju- Ubili In vrgli v Savo. V Dvorjah Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzs - ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilusrtovan cenik brezplačno ln franko. na Primorskem, preklinjajo bratce iz Italije in — horribile dietu — celo italijansko tri- koloro ! ! Zgoraj omenjena kletev je regnicole tako razkačila, da sta bratca Tarsi poskakala na piranežao ladijo in začela nabijati Pirance. Ti pa so bili močnejši in brata Tarsi bi bila skoraj gotovo se svojim življenjem plačala drzaoat, da niso prihiteli piloti, ki so napravili konec pretepu ter težko ranjena brata Tarsi in še nekega lahko ranjenega Italijana spravili v bolnišnico. Vsi trije so pozneje ozdraveli. Piranski ribiči in sicer 29-letni Julij Mara^pin, 26-1. Jurij Rujzier in 28 1.1. Ruzzier morali so včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem odgovarjati radi tega pretepa in so bili vs> trije obsojeni vsak na 3-mesečno težko ječo. Njih branitelj, odvetnik dr. Fillinich, je proti razsodbi priglasil pritožbo ničnosti. Živela! Gospa udova Marija Dekleva bljana, (pismo, vsebina 1 K), oddano Jese- ao se kmetje stepli. V pretepu so pa enega niče ob Savi; Luigia Fiorini, Milan, (pismo, kmeta ubili. A to jim že ni bilo dovolj, mar- vsebina 10 K), oddano Pulj ; Danvel Polau, več so truplo ubitega vrgli v narastlo Savo. Trst, (nakaznica, 80 K), oddano Komen- Osem kmetov so že priveli v Ijubljan- Istvan Gsekelv, Uv Pest, (nakaznica, 19 K sko ječo. 88 st.), oddano Cirknica ; dr. Victor Skodler, j * Nov poštni urad. Z dnem 1. oktobra Linz, (nakaznica, 80 K), oddano Ljubljana ; prične poslovati v Trnovem, politični okraj Johann Essig, Gaberje Cilli, (nakaznica, 6 K), Postojna, nov poštni urad, ki se bo bavil s oddano : Postoina. pisemsko in vožno poštno Blužbo, ki bo po- Vremenski vestnik. Včeraj toplomer sloval kakor nabiralnica poštne hranilaice in ob 7. zjutraj 19.6, ob 2. uri popoludne ** b° ^ 8 vlaki» kl vozlJ° med St- 25.0 C. — Tlakom« ob 7. uri zjutraj 752. Petrom in Reko. — Danas plima ob 6.47 predp. in ob 4.17 pop.; oseka ob 10.56 predpoludne in ob 11.42 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. Brzojavna poročila. Velikanski vihar v Ameriki. JACKSONWILLE v Floridi 15. (B.( O orkanu, ki je te dni pustošil po južoi X Zapostavljanje našega jezika na Floridi, pr.hajajo ie le sedaj poročila. Vlaki okrožnem sodiščn ▼ Rovinju. — Koncem prihajajo z velikimi zamudami. Potniki, ki meseca avgusta ao ee vršile ni tem sodišču prihajajo iz prizadetega ozemlja, pripovedu- * Š.ške, spadajoča v Materijo, je', o priliki, porotne razprave. Na žalost so sedeli na za- jejo, da je mnogo ljudij zgubilo življenje Os vezij iva pijača prve vrste jesama na sebi. kakor pomešana z vinom ali sadnim sokom staroznana lattoBijeva Mca SanerUrm Umetno napravljena voda z ogljenčevo kislino ali drugimi dodatki ne more nadomestiti prave kislice. ^sccccccc? TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razst aa pohištva in tapetarij -= TRST ^ ulica Malcanton štv. po zelo nizkili cenah. I. Fran Antonič Campo Belvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnica j e stvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spadajoči h predmetov. Specijaliteta: * Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Telita zaloga Tin ? bnteljfcai, piva. likerjev in liuralnil yoda. Postrežba na dom. = Kavarna Rossi t*. podoK »Mice^. križe«-' in ^vt-tinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetuih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajt čih k bogoea^nu, izvršijo v<-z nja (ncami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. ^ Karočitre se izvršijo točno in hitro. j Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ) Z odličnim spoštovanjem Ali t OII J. Vogrič. > 0 # # * € ##jf # Precizijska ura „GlasMUe' Najboljši tek! Popolnotna plo-senata kavalir-»ka remontoir-ura ua sidro za srospodt*. 1'ra je her-meiično prta in je to-raj obvarovana pred pra-iom in vodo ter vsi d tepa ni izpo«tav-1 ena spremembam temperature. Imn 15 rubinov in je tek «dr« vidb'iv na s rednjej kazi Inej plošci. Petletno pi-meno jamstvo za pravilen tek Jeklena stane K. srebrna 35 K. iz d ojnatega duble zlata (pokrove M) prebleeeni s* solidno in pristno zlato ploščo i raj ne pozlaćeni jamči »e. da ta ura 2."> 1 t izgleda kakor p- polnoma zlata, stane le 4'» K Zlaia (14 karatno zlato stane 110 K. Verižice iz dvojnega duble ▼ najmo er ej*ih oblikah po 8 K in 12 K, v razmerju z njih iefo. Kazpo-ilja franko in carine prosto po povzetju ali preplačilu Uhrenhaus ^Cllronos Basel. Švica. m! ii t dopt—irf TRGANJE XX K A S £ L J v rokah in nogah preneha vsa- ^^ "^f ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ želodčne bolezni^ trpotčevega soka in franco- težka prebavljanja pri po- služi antirheumineSa-^ težka prebav)janja - X skega čaja. cena „poštnino mazila, Cena steklenici .. . . . , . . ako se deuar napre' pošlje 8 točnim navodilom J/T manJkanJu teka' končanju, reomd gia. li40. Pri za8ta. in s poštnino, ako^^^ m bruhanju grče in prenapeti želodec. relih bolečinah se denar naprej zasliženje, D8Val krvi V glavi, črevesne bolezni ^^^ trelia nadaljuj pošlje, gl T"**" t V^-po 'aooisioau auzo^, aBnjp ui z t; t5 ^ »fuaqjs oro^ ^^^ f Hrvatsko) * * '* s «»nnj an^jAosrssA nt Mitom vz 9|HZ 'aBad 8U0|0S 'Oi|OJ 'a0|| BZ NIHVOIJ3 vaviMOd vAONvnn S"» pir 1« St"t. Dopisuje v vseh Jezikih. Automatična past za p dgnne gl. 2. — mi^i gld 1.20: ▼lovi brez na izorovanja v e i sami noči do 4<> k«>-madov. 9-e nastavlja siima od sebe in ne daj a niba- j kega duha Past »a ščurke -Erlipse vlovi 1 ščurkov in frriljrv v eni noči, stane gld 1.30. Pošilja po povzei j u | Schiiller. Dunaj II. Kurzbauergasse 4. Neštevilno zahvalnih in pritnalnih pisem. Trst, Corso 28. G.DOPLICHER Velika zaloiru klobukov in r-epic vsake vrste od gld. la50 do 3-50. Poprave in moderniziranje se izvrši najtoenejše. 3van Scmulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. podpirajte družbo Cirila in Metoda! L. imev oliliž za tnriste. Prij.oznano najboljše zdravilo pn ti kurjim očesom, žu ijein itd. Glasna zaloga: Lekarna L. SCHWENK, 1> L* N A J - M E1DLLN G. - Liser-j" ■ 2)elo je zastajalo gospodinjam, » bolje.....» » 36 > > » najfineje II. . . » » 40 > > » > I. ..>»44» Namizno olje.......» » 48 > » > bol;e.....» > 52 > » » iz Ženeve ...» » 48 » » »iz Bari . . . . » » 48 » » »iz Aixa ...» » 60 » » »iz Niče . . . . » » 68 » Milo za kuhinjo.....od 18—22 nvč. » » pranje......> 26—30 > Velik izbor toiletnih mil, škroba, sveč, kisa, voščila, vžigalic, sode in drugih potrebščin za perice. Pošilja tudi na deželo po pošti ali železnici od 5 klgr. naprej. V zmislu ges'a: Svoji k svojim! se priporoča IVAN MILLONIG Trst, Trg Barriera vecchia št. 2. Iščem, v Trstu v bližini glavne pošte s 1. oktobrom meblovano sobico s posebnim vhodom, ako mogoče s brano. Pogoji naj se pošiljajo do 20. t. m. na naslov : Sve-tozar Koser, e. k. poštni praktikant, Mokronog, Dolenjsko. 30 malih stanovanj ss^Tt.,!; kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v bišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui št. 20 A, L na'istr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Cariatia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regoiatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Pavel Gastwirtli Trst, ulica Madonnir.a 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Bele"je. — Podrbe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Iiidustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogulne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. tOOOOOOOOOOCKHKK« Sodar prodaja veliko partijo novih in rabljenih sodov od 30 do 900 litrov. Ulica dei JWo-reri št. 103 v Hojanu. Z dnem 20. septembra tudi na sejmu v Kopru. I ! V korist ! ! ,Osrednji šolski Matici Humpuleška sukna - - - in lodni. - - - Moderno blago za obleke iz čisto ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol ftocian tovarna sukna Humpolec Češko Uzorci zastonj in franko. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital • Špitalske ulice Štev. 2. - K 1,000.000 Zamenjava in eakomptnje Daje predujme na vred. papirje. K U D U i e in orodaja izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ^ L • - . i. - kupone. = i -= izgubi - - ne Trste rent, zastavnih pisem, pnjontet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz. VInkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Promeće izdaja k vsakemu žrebanju. Eskompt in inkMSso menic, Boruta naročila, m Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema y tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestmi. Vloženi denar obreatuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet ■ čeki in nakaznicami.