Znan* trma daratTB.
8 tras «t
Taka M at'
Straa Si
Tomllall b objema.
Stran 8t
Četrt ara 1
(Taaere HeMeft ha R!»iil*. ~ RaR JtfftM v boja.
▼ totarlnl.
Dle Posttrebflhr bar bezahlt,
Slovenski dom
PREIS - CERA L 1.50
Leto IX. — Štev. 31	|	TEDNIK	ZA	POLITIČNA	IN	KULTURNA	VPRAŠANJA	|	|	Sobota,	5.	avgnsta	1944
Vimenu pravice!
Kd<> ve, ali bo kdaj mogoče poiskati in prešteti vse neštete grobove, ki .so Jih na naši zemlji in v precejšnjem številu tudi drugod (savojska koncentracijska taborišča, zlasti pa še Rab) izkopali cvetu našega poštenega in narodno najbolj trdnega in zavednega življa komunistični krvoloki, ki so pod raznimi krinkami, zlasti pa še pod krinko največjih »narodnih borcev« pred tremi leti prešli od tihe podtalne agitacije za komunistično stvar v oborožen napad, češ zdaj je nastopil trenutek, ko je našemu narodu za vsako ceno treba priboriti »svobodo« ter boljši, pravičnejši red«.
Krinke, pod katerimi so ti »velena-rodnjaki« nastopali vsa tri leta, so zdaj padle. Slehernik, kdor je med nami Slovenci le hotel, je pač lahko spoznal, da če bi se ta »osvobodilni« boj še nekaj časa tako nadaljeval, bi bila naša zemlja eno samo pokopališče, na katerem bi bili res vsi »osvobojeni« za vselej in tudi vsi enaki vsaj v toliko, v kolikor bi bili vsi pod rušo. Žal le, da je to spoznanje pri mnogih prišlo tako
pozno in da je vprav zato teh nepo-lepozabi “ zemlji še toliko več.
trebnih in nepozabnih grobov po naši
Da, preveč jih je bi prestrahotnl so, da bi mogli iti kar tako mimo njih, ne da bi se vprašali, ali so bili v sedanji krvavi evropski žaloigri res tako zelo nujno potrebni in kdo jih je kriv. Vsaj na ti dve vprašanji zna danes pri nas pravilno in pošteno odgovoriti vsak, komur je res do tega da v družini evropskih narodov tudi mi Slovenci gremo svojo pot naprej in ostanemo pri življeju.
A kakor danes še ni mogoče prešteti po zločinski »Osvob. fronti« izkopanih grobov, tako je tudi še težko povedati vsaj približno točno, koliko je ista komunistična OF, ki je toliko poudarjala, da se bori le proti »okupatorju«, razdejala, požgala ali pa vsaj docela izropala toliko kmečkih domov pe Dolejskcm, Notranjskem, Primor-tnorskem, Gorenjskem in štajerskem, iz njih pa pognala na tisoče in tisoče poštenih, delovnih in najbolj zavednih rojakov. In vprav pri teh slednjih, po krivici in zaradi pravice preganjanih naših ljudi smo se namenili za trenutek ustaviti, pa ne morda zgolj zato, da se ne pozabi njihovo trpljenje in gorje, ki so ga morali prestati, marveč tudi in zlasti zato, da znova pokažemo na neodpustljivo krivdo tistih, ki so te naše nedolžne rojake tako brez Sirca in zločinsko pahnili v to gorje.
Danes tudi ni več potrebno razlagati, zakaj so se ti tisoči in tisoči naših kmečkih mož, fantov, žena, deklet, otrok in starčkov tako hudo zamerili podivjanim komunističnim tolpam. V rokah imamo zdaj le že preveč dokumentov in dokazov, da bi mogli biti glede tega še v kakšnem dvomu. Preveč so nam komunisti sami povedali tudi o svoji taktiki, da bi vse njihovo krvavo početje mogli imeti za nekaj, kar se je zgodilo le po golem naključju. Pa ne samo njihovo ubijanje, tudi preganjanje poštenih ljudi, ki jih nikoli ne bi bilo mogoče pridobiti za komunizem, je šlo natančno po načrtu. Vse komunistično divjanje je bilo premišljeno in zato je njihova odgovornost zn vse to pretehtano ravnanje toliko večja!
Pravično je, da vsakdo, kdor opravlja odgovornosti polno delo, prejme tudi primerno plačilo, če je to njegovo delo zločin, je tudi prav in pravično, da zanj prejme tem hujšo kazen, čim bolj je bil odgovoren zanj! Da pa je bilo vse početje komunistične Osvobodilne fronte na Slovenskem res zločin, zločin brez primere ■— saj naš človek česa podobnega še ni doživel — o tem prehudo prepričevalno govore nešteti znani in neznani gro bovi ljudi, ki nnj bi jih bila komuni' Mičnn OF »likvidirala« samo zato, ker so ji bile toliko pri srcu poštenost, narodna zavednost, pravicn in enakost, ali po morda samo zaradi njenega »neizprosnega boja proti okupatorju«
A prav tako knkor okoli 50.000 nepotrebnih slovenskih grobov v zadnjih treh letih, govori o neodpustljivem zločinu OF nad našim ljudstvom tudi edinstveno razdejanje po naših vaseh in podeželskih mestih ter trgih, nič manj po tisti nešteti begunci in pregnanci, ki so morali brez vsega, brez hrane, brez obleke in v mnogih primerili eelo bosi brž »izginiti«, — izraz res čisto _ iz srca tistih, ki so prišli ljudstvo in njihovo imetje »reševat« pred »okupatorjem« — če so hoteli odnesti golo življenje. In tudi ta zavestno storjeni zločin zahteva kazen, nič drugačno, karšna je tista, ki jo zahteva vsak premišljeni umor!
Kriv zločina pa ni samo tisti, ki ga dejansko stori, ki snm lastnoročno moči, ropa, požiga ali pa preganja nedolžne ljudi z njihovih domov in z njihove s trudom in znojem prepojene grude, ne! Krivi niso samo posredni zločinci, marveč nič manj tudi vsi oni, ki tem stoje ob strani. Jih podpirajo z besedo, z Jim pomagajo povrh še z denarj m, dn bi vodilni komunisti laze in čim
hitreje dosegli svoj končni cilj: no revolucijo in po njej oblast m posest že samo z odobravanjem v n
Štetih primerih je bilo še vse vež da, že samo z odobravanjem tega naj-
Nemčija v znamenju skrajne mobilizacije vseh sil
Zaradi totalne izrabe vseh razpoložljivih sil j« Ftihrer pred tednom odredil splošno mobilizacijo vseh tvarnih in človeških sil, da se podvoji nemški vojni napor na bojiščih in v zaledju. Obenem je bil propagandni minister dr. Gobbels imenovan za pooblaščenca, ki naj ta ukaz izvede.
V ponedeljek je minister in pooblaščenec dr. Gobbels sklical v Berlinu sejo pristojnih ministrov, šefov glavnih uradov, civilnih šefov zasedenih pokrajin in več državnih podtajnikov iz raznih ministrstev. Minister dr. Gobbels je razložil načrt za totalno mobilizacijo. Za uvod je minister dr. Lammers opozoril na sorodnost prvih ukrepov, ki so bili spomladi lanskega leta izdani zaradi totalizacije vsega narodnega vojnega napora, e sedanjimi ukrepi, katerih značilnost je, da je bil v ta namen od Fiihrerja imenovan poselien pooblaščenec. Že lani so bili z ukrepi, ki so odgovarjali tedanjim razmeram, mobilizirani milijoni Nemcev in uvrščeni v vojsko ali v oboroževalno industrijo. S sedanjimi, novim razmeram odgovarjajočimi pooblastili, ki jih je dobil posebni pooblaščenec, pa je bilo ustvarjeno orodje, ki bo omogočilo popolno koncentracijo sil in popolno izirabo rezerv nemškega vojnega potenciala.
Potem ie minister in pooblaščenec dr. Gobbels v daljšem govoru podal
temeljna načela in poti, po katerih se misli ravnati pri izvajanju svojega načrta. Deial je med drugim: »(Naša
njemu vojnemu položaju, mas siH k odločilnim ukrepom. Pogumno se je treba lotiti posla in ve« državni aparat poraibiti za prave vojne cilje in takoj ustaviti vsa dela, ki ne služijo neposrednim vojnim potrebam. Treba je računati tudi z ustavitvijo celih delovnih torišč, kajti le s takšnimi odločnimi ukrepi bo mogoče osvoboditi velike rezerve sil za njih neposredno porabo na bojiščih in za oboroževalno industrijo.«
Minister dr. Gobbels je v lej zvezi poudaril temeljno načelo, da je treba vsa bremena in žrtve, ki bodo nemški narod pri tem zadele, sorazmerno in brez razlike porazcfeliti na vse narodne sloje. Vsi bodo morali bremena složno prenašati. Končno je pozval načelnike vrhovnih nemških oblastev, naj bi z lastnimi pobudami pospeševali, da se bo iz Nemčije ustvarila država, ki bo v pravem pomenu besede »narod v vojni«. »Mi imamo,« je poudaril minister dr. Gobbels, »v svojih rokah odločilna jamstva za zmago, samo da jih bomo znali do skrajnosti izrabiti. Prepričan sem, da bomo dosegli cilj, ki nam ga je postavil Fiihrer, in da bo v pravem pomenu besede ta cilj v sedanji vojni tudi odločil.«
Ukaz Adolfa Hitlerja z dne 25. julija o totalni voini mobilizaciji predstavlja tretje obdobje pri delu za pritegnitev vseh človeških sil za nadaljnje vojskovanje.
Kot prvo dejanje v tem smislu je treba šteti povečano mobilizacijo nem-
5kih ljudskih sil z ukazom, H Je bil objavljen januarja lanskega leta im je veljal za vse mošike v starosti od 16. do 65. leta ter za ženske v starosti od 17. do 45. leta. Drugo obdobje predstavlja uvrstitev nadaljnjih množic tujih delavcev v evropsko oboroževalno industrijo, kar je izpeljal pos ben pooblaščenec za izrabo delovi sile.
Kot nosilec novega dela nastopa tudi tokrat »ministrski svet za obrambo države«, to je tisti ministrski odbor, kateremu predseduje maršal Go-ring. V osebi propagandnega ministra dr. Giibbelsa se pojavlja »pooblaščenec za totalno izrabo sil«, ki je dobil obsežna pooblastila, da iz državnih uradov in obratov potegne sproščene eile in jih stavi na razpolago vojski in oboroževalni industriji. Ker še zmerom veljajo vsi dosedanji ukrepi za pojačano porabo človeških sil, ima sedaj najavljeni ukrep značaj totalnega ukrepa. V okviru tega odloka je že bilo ukazano, da se ojači poraba ženske delovne sjle, kar se razvidi iz objave, da se starostna meja za delo obvezanih žensk zviša od dosedanjih 45 na 50 let.
Nabiranje nadaljnjih delovnih sil naj služi v prvi vrsti okrepitvi bojišča in temelji torej na načelu, da Nemčija sama prevzame na 6voje breme poglavitno težo vojnih naporov, da pa ostale evropske narode porabi za to, da z njihovimi delovnimi silami iizpo-olni vrzeli, ki so zaradi totalne mo-ilizacije nastale v vojnem gospodarstvu.
P°
bil
IZ VSEBliEi
Stran li
▼ Imena »ravtee. — HemBJa v saamonjt •krajne uobUtiMiJe .meh HL
Stran It
gnnsnejšega zločina nad lastnim ljudstvom so si nakopali prav tolikšno krivdo kakor dejanski morilci, roparji, požigalci in preganjalci naših kmečkih družin, in ne bo se jim zgodila prav nobena krivica, če prejmejo tudi oni primerno kazen, kazen pregnanstva, s katerim so »oblagodarili« toliko podeželskih ljudi.
Dn, treba bi bilo že enkrat res temeljito počistiti naš Avgijev hlev! Snm so ne bo. Prostovoljnega spreobrnjenja ni pričakovati.
Treba bo le s silo »dvigniti za-..jrnice« in spustiti skozi našo zlagano telo Ljubljano močno vodo, tako moč-
Km el
no, da bo lahko odnesla s seboj vso nesnago, ki se je zadnja leta nabrala ne morda samo po kotih, marveč celo po sredi tega Avgijevcga hleva! Nič pomislekov na levo in na desno, navzgor ali navzdol, zakaj kadar gre za pošteno in pravično stvar, so vsi pomisleki nepotrebni in odveč tudi vsaka
Brizanesljivost, obzirnost in napačna ubezen, ki nas je že toliko veljala!
So mar komunisti po naši deželi imeli kakšne pomisleke, preden so pobili ali vsaj z domov pregnali na deset tisoče Slovencev ki povrhu še ni-
komur niti lasu niso skrivili, kaj Sele da ki imeli na vesti takšne zločine, kakor jih imajo njihovi morilci in preganjalci sami? Kakšno prizanesljivost, obzirnost in bratsko ljubezen do last-
nih ljudi pa so pokazali ti? Zato tudi nimajo pravice, da bi jo od- koga zahtevali, pa bodi da so sami morili, ropali, požigali in preganjali ljudi, ali pa samo stali ob strani in na tihem vse to divjanje odobravali ter si ob vsakem pokolju na deželi, zlasti pa ob vsakem zahrbtnem umoru tega ali onega vaškega stražarja ali pozneje domobranca zadovoljno meli roke.
Naj kakšne popustljivosti in odpuščanja za ta svoj neodpustljivi greh nad narodom tudi nikar ne pričakujejo, ker bo to njihovo upanje zaman, prav tako kakor so zaman upali, da se jim ne bo nič zgodilo, tisti preprosti poštenjaki, ki niso hoteli bežati pred komunističnimi tolovaji češ saj mi vendar ne morejo storiti ničesar žalega, ko nisem ničesar zagrešil. A to svoje zanašanje na poštenost so morali prepogosto plačati s smrtjo.
Proti nasprotniku se uspešno boriš le s takim orožjem, kakršnega uporablja sam. Če mu hočeš to orožje izbiti iz rok, moraš poznati do dna tudi na-
rcaatea • asvjefcfesa rospo
Hvar aamjttjajo mL ta poArlmk« vast v rdeicm
mag rini
Nekal številk v kratkem
Dne 26. julija so patrole iz udarnega bataljona majorja Križa naletele pri vasi Dobeče na tolovajsko zasedo in ubile šest tolovajev, mod temi tri ženske.
Dne 27. julija Je imel udarni bataljon stotnika Meničanina naslednje uspehe: 25 mrtvih tolovajev, 6 ujetih, zaplenjenih 10 pušk in 1 lahka strojnica. Domobranci so bili 3 lahko
ranjeni.
ijeni Dne 28. padle L bataljon brigade pri Srobotnici in uibile 6 to-
JuBja
latffljoi
iste edinice na-15. belokranjske
sprotnikovo taktiko in potem svojo po njej uravnati. To sovražnikovo orožje in njegovo taktiko danes, hvala Bogu, tudi mi dobro poznamo — čeprav na žalost šele po tolikšnih žrtvah. — In vprav zato boj, ki ga bije slovenski domobranec s komunističnim tolovajem obeta skorajšen popoln uspeh. A treba ga je dobojevati ne samo zunaj po gozdovih, koder zdaj v smrtnem strahu pred krvavim obračunom begajo raztepene in razcapane rdeče »brigade«, marveč tudi — in nič manj temeljito — v naši Ljubljani, ki je dala toliko pobud in denarja za nadaljevanje morije med lastnim ljudstvom; tisti Ljubljani ki pri svoji »visoki politiki,« vsa zadnja tri leta ni bila sppsobna doumeti da je politika, ki jo ie vodila ona, bila v resnici samo »politika lastnega pokopališča«.
Pravično je torej, dn nastopi čas obračuna tudi za tiste ljubljanske komuniste »neborce«, ki so še danes lepo na varnem — da so na varnem, bi se morali zahvaliti samo domobrancem — na varnem in nekaznovan, navzlic temu da so vsa tri leta odločilno pomagali sejati smrt in trpljenje med naše Dodeželsko ljudstvo.
Dalja na X strani
lovajev ter 1 ujele.
Pri Velikih Dulah je četa domobrancev padla tolovajem v hrbet in iih pobila 25, ujela pa 5. Sama je imela tri ranjene.
Patrole iz Hotederžioe so 26. julija ubile dva kurirja, horjulska posadka pa je odkrila taborišče rajonskega odpora iz Dobrova
Čete stotnika Meničanina so 27. julija ubile 21 tolovajev in 4 ujele. Zaplenile so 4 strojnice. 2 zaboja težkih min in eno brigadno zastavo ter so imele pri tem samo enega ranjenca. Istega dne so edinice stotnika Rupnika
ubile 3 tolovaje, težko ranile dva tolovajska poveljnika in zaplenile eno strojnico ter dve zastavi
V mesecu juliju so imeli tolovaji na Dolenjskem 744 mrtvih, ki «o jih domobranske edinice preštele. Ujetih je bilo 111, 48 jih je prebežalo, 80 te-r en cev pa je oblast polovila. V istem času so imeli domobranci 9 mrtvih, med njimi dva častnika in 42 ranjenih,	•
»HajraiS bi umrla...«
Ob enem zadnjih spopadov a komunisti v okolici Stične so zaplenili domobranci komunističnega papirja, med njim tudi celoten arhiv nekega bataljona XIV. divizije. Med papirjem so dobili tudi obilo zasebnih pisem, katerih eno je zaradi njegove nepristrano-sti v prikazovanju položaja v rdečih vrstah dobesdno navajamo:
»Tov. Stric, XIV. divizija, UBIT. Ul. Bataljon. 1. četa.
Dragi Strici — Na položaju 27. junija 1944.
Kako zelo hrepenim po Tebi, Ti more povedati samo to, da Ti pišem že šestnajstič, ne da bi prejela od Tebe eno samo sporočilo. Tako težko mi je.
Že četrti mesec teče, ko sva se zadnjič videla. Sama ne vem, ali nočeš, ali ne moreš pisati. Vem, da pošta zelo slabo deluje, odkar se je napodilo sem doli toliko teh prekletih domobrancev. Vendar bi vsaj pozdravček poslal j»o kurirju. Vedno ga tako težko pričakujem, a sem vsakikrat le še bolj razočarana.
Sploh sem že ves ta čas, kar Te ni tako slabe volje. Najraje bi umrla. Vedno znova me nadlegujejo tako čudne slutnje in bojim se, da nisi ranjen.
Veš, pri nas smo vsi poparjeni Tov. Minka dan za dnem joka za Tomažem. Tako se mi smili. Zdaj nas je samo še četrtina, črt je padel, Joco tudi. Zad; njič pa so jih ujeli skoraj polovico. Gotovo si že zvedel. Ubogi revežil Slišala sem tudi, da sta padla Riko in Bozan. In koliko še drugih! Ko bi vsaj ne bilo resi A meni se zdi, da je vse res.
Komisar je vedno slabe volje in se
ne zna več tako šaliti kakor včasih. Jaz sem sita vsega. Moj Bog, ne smem se spomniti Ljubljane. Tako dolgčas mi je in tudi učiti se ne morem nič. In čez teden dni bodo izpiti — Tu dva dni nismo na istem mestu. Vedno so nam za petamL Menda ee je zdaj že vse zaklelo zoper nas!
Skoraj bom morala obupatL Im Ti, ki si mi bil včasih vsa uteha, molčiš. Imam vtis, da si me čisto izgubil iz spomina. Če je tovarišica Frida pri Tebi, potem itak vem, kje 6em. A lepo ni od Tebe. Vsaj resnico bi mi povedal. Vendar, Stric, saj to ne sme biti resi Jaz ne morem brez Tebe, Kakor sva si tovariša po duhu, Te prosim iz vsega srca, piši mi, kako je s Teboj. Tudi opiši malo, kako se tam kaj imate. Menda ne dosti bolje. A vztrajati vendar moramo. Prosim, ne kaži pisma drugim.
Te pozdravlja bi poljublja Tvoja sva Lajla
Okrajni komi tet S. K. O. J-a, Zagaberk.«
Navzlic pasjim dnem dežuje na tempelj, in sicer vsak dan močneje, kakor pričajo prav ta zaupna priznanja.
Nadaljevani« * L »trant
Pravica zahteva kazen in ta pravica je na strani tistih, ki so zaradi nje trpeli ia izgubili vse) .Naj bodo vendar vsaj malo dosledni vsi oni, ki so iz Ljubljane tako vneto zagovarjali in z denarjem podpirali preganjanje nedolžnih ljudi z dežele. Naj vendar žrtvujejo tiste svoje »bajte« j>o Ljubljani in jili zapuste, kakor so jih morali »zn domovino« zapustiti nešteti pregnani podeželski ljudje. Teh njihovih ibajt« je brez dvoma neprimerno manj škoda, kakor pa je bilo na tisoče in tisoče kmečkih domov nn Slovenskem, ki so jih razdejali, požgali ali pa vsaj povsem izropali komunistični tolovaji. Njihova žrtev bo zato neprimerno manjša, kakor pa je bila žrtev naše poštene dežele!
Poznamo jih! Ne bodo Sli prostovoljno, ker je bila zanje »žrtev« vedno samo lepa beseda, nekaj, kar »mora biti«', samo pri njih ne. lil če bj te »velike narodnjake« naša oblast nazadnje vendarle nagnala čez ljubljansko mestno mejo, se bodo prav gotovo skušali rešiti z vsemi mogočimi zvezami in posredovanji, samo da bi prišli lepo spet nazaj, kjer bi brez dvoma skušali vse vprek prepričati, kakšna krivica se jim je zgodila in da so tega krivi samo »prekleti domobranci«, ki ne puste Jjudi pri miru. A trpeče podeželsko ljudstvo jih je že sodilo in v imenu pravice zahteva zadoščenja. Prav in pravično pa bi bilo, da jih sodi in kaznuje po njihovem zašluženjn tudi naša oblast, ki ima nalogo in dolžnost, da zločince kaznuje, že zato, da ne bo trpel čut pravičnosti vsaj pri tistih neštetih pregnancih, ki so zamdi komunističnih barab toliko prestali.
Ne zahtevamo ubijanja, čeprav bi bilo pravično, da bi vsi tisti, ki so tri leta po slovenski zemlji tako mirne duše sejali smrt, smrt tudi želi. A pravici mora biti zadoščeno že zaradi onih. ki se jim je zgodila krivica, če nai le kdo še zaupa in veruje vanjo. Vsaj nekaj zadoščenja pa bi dobili ti tisoči in tisoči pregnancev, če bi naša zakonita oblast pognala skozi mestna vrata in dala v roke beraško palico vsaj vsem tistim, ki jim je že davno dokazano, da »o z besedo in denarjem podpirali komunist. OF in da so celo svoje otroke poslali morit lastne brate. Pognala naj bi jih ven v tisto »zlato svobodo«, v kateri je v zadnjih treh letih ugasnilo po nedolžnem toliko poštenih življenj in bilo zn prazen nič uničenega toliko narodnega premoženja. Nobena krivica se jim ne_ bo zgo-diln, saj se bo vse to dopolnilo čisto po načelih, ki so jih še pred_ nedavnim sami tako vneto poudarjali in jim pritrjevali, po načelih: zob za zob, zvestoba za zvestobo!
Nehote se človelc ob tem »pomni besed, s katerimi je v starodavnem Rimu sloviti. Cicero začel svoj ognjeviti govor proti-izdajalcu in zarotnikn Katilini: »Kako dolgo boš še izkoriščal, Catilina, našo potrpežljivost? Koliko časa nas bo tisti tvoj bes še izigraval? Kako daleč boš še šel v svoji nesramni predrznosti?... Senat se tega zaveda, konzul vidi.
To je zgodba o Izdajalcu Katilini, zgodba, ki pa se po dveh tisočletjih tako čudovito ujema s tisto o ljubljanskem komunističnem izdaialcu iz leta 1944. Tudi ta še vedno izkorišča našo potrpežljivost, zlasti pa še potrpežljivost tistih, ki so |>o njegovi zločinski krivdi izgubili svojce in svoj dom ter vse, kar so si bili * poštenim^ trdim delom pridobili, a so zdaj samo še pre-stradani in razcapnnl begunci, ki morajo beračiti za košček kruha in vogal strehe. Tudi on še vedno sredi Ljubljane izigrava našo dobrodušnost in kaže svojo nesramno predrznost, kot da se mu nič ne more zgoditi. In tale nas Katilina iz leta 1944 ne samo dn se vedno živi, marveč se celo udeležuje raznih posvetovanj, čeprav ne v senatu ki ga nimamo, temveč v plennmn OF, in s svojimi očmi zaznamuje še naprej za smrt vprav rešitelje našega toliko preskušenega naroda.
Kar je kdo sejal, zlasti še po lan-»krm 8. septembru, naj tndi žanje. Če je sejal siprt in razdejanje, naj ne pričakuje, da bo kdo z njim prizanesljiv in usmiljen, že zaradi pravice ne. Kdor je preganjal ali pomagal preganjati poštene kmečke družine z njihovih domov, naj ho pošten in naj voljno sprejme na svoje rame tegobe pregnanstva. Naj ve, da pregnanemu kmetn ni bila nič manj draga njegova preprosta hiša, kakor je komunistu iz Ljubljane njegova razkošna vila. Od nje se ni nič laže poslovil, kakor bi se — in pravično bi bilo. dn bi se, zlepa ali zgrdn — nepoboljšljivi ljubljanski komunist.
Naj vsi, ki so krivi ali v*aj sokrivi gorja In trpljenja v zadnjih treh letih na Slovenskem, prav razumejo in resno vzamejo k sren te, zanjo vse premile besede. Mera krivic, ki so jih prizadejali našemu podeželskemu ljudstvu, je bila že zdavnaj polna, in zdaj naj bo polna tudi mera kazni in zadoščenja. Mestna vrata pa so zanje tudi odprta. Naj gredo, čimprej gredo in tako store svojemu narodu vsaj eno resnično uslugo, če ne, pa naj_ se jih požene, in sicer v imenu pravice!
Invazija ni zahodu stopa v tretji mesec
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite ga
*	ureduištvn »Slovenskega doma«.
Boji na francoskem vdornem pasu so za opazovalce v zaledju zašli v tisto obdobje, v katerem izgubljajo svojo zunanjo privlačnost Od 6 junija, ko se je po vsem svetu razlegel glas, de se je začel udar proti Evropi, m se je pozornost vsega človeštva obrnila v Normandijo, so se boji i.s posest tega polotoka tako zavlekli da so vzlic silovitosti, ki je pojenjala le od iasa do časa, izgubili na zanimivosti, ker pričakovanih in napovedanih presenečenj m bilo. Obramba se je na tem odseku Ukazala in dokazala, da je sposobna kosati se tudi z nasprotnikom, ki ima ogromno premoč v orožju. Vdcrniki so vse svoie napore strnili za en cilj, da bi namreč razširili svoje mostišče proti zahodu in vzhodu in si e tem odprli pot za prodore, kajti šele tedaj bi prav za prav mng'e zadihati nagrmadene diviz. i, katere angleška in ameriške mornarica neprenehoma dovaža na zasedeni pas. Zato napadalci niso oklevali in niso štedili s silami ter so južno od Caena in St. Loja neprenehoma napadali. Dan za dnem smo v uradnih poročilih brali o smereh, v katere so pritiskali napadalci, pa tudi o uspehih in neuspehih njihovih nastopov.
Osem tednov, ki so že pretekli, pomeni za vdornike nenadejano dolgo dobo, v kateri so morali porabiti dosti več sil, kakor so pa ra‘tinali. Zelo pozno je bil dosežen uspeh ki ga je nemško uradno poročilo 1. avgusta označilo takole: »Sovražnik, ki je vd^l ne zahodnem krilu globoko v naše položaie, je bil zadTžan s protinapadom južno tik A/ianchesa«
Ta uspeh so pc strašnih žrtvah in naporih mogli zapisati Amerikanci. Angleži na vzhodnem krilu predmostja pa so imeli manj sreče, čeprav niso vrgli v boj nič manjših sil in prav tako malo štedili z oklepnik’ in topovskim strelivom. Na sleherni njihov prodor je branitelj odgovoril s protisunkom in največkrat vdor zapahnil ali tudi odstranil.
Potek bojev v preteklem tednu
2(6. julija je nemško uradno poročilo povedalo o invaziji tole:
V	poteku hudih bojev južno od CaeS* je uspelo sovražniku, da je vdrrzahodtio od ceste Caen-Falaise v naše položaje ter dovedel tja nadaljnje pehotne in oklepniške sile. Naše zagrizeno se boreče čete so onemogočile vsako povečanje sovražnih vdorov ter pričele v popoldanskih urah s protinapadi. Po ogorčenih bojih so bile stare postojanke zopet povsem v naših rokah. Sovražnikove izgube so velike. Uničenih je bilo 18 oklepnikov.
Tudi severozahodno od St. Loja divja obrambna bitka velikega obsega. Potem ko so bili odbiti prvi sovražni napadi, ki so bili izvedeni s podporo zelo močnega topništva in letalstva, je uspelo sovražniku vdreti na nekaterih jnestih ,V naše bojižče 'in prekoračiti cesto St. Ld-Periers. Protinapadi že potekajo.
Od današnjih jutranjih ut so se razširili boji z veliko silo tudi na področje severno od Perlersa.
27. julija:
Južno od Caena so bili včeraj nazaj pridobljeni položaji ojačeni in obdržali smo jih proti obnovljenim krajevnim napadom. Vzhodno od Caena smo razbili z osredotočenim topniškim ognjem oklepniške pripravljalne postojanke.
Na področju zahodno od Caumonta je dosegel sovražnik malo krajevnih vdorov, ki so bili po uničenju 45 oklepnikov zapahnjeni.
Ameriški oddelki so nadaljevali e napadi močnejših sil ns področju zahodno od St. Lo-ja, Neki sovražni napadalni skupini, ki ie štela 20 oklepnikov s pehoto, je uspelo, da je sunila do področja pri Canisy)u. Pet oklepnikov izmed teh je bilo uničenih Ogorčeni boji trajajo tukaj in na področju pri Marignyju.
Severno od P«’ier*a so obdržale naše čete svoje položaje proti vsem sovražnim napadom.
28. julija;
Na področju n* obeh straneh St, Loja so Amerikanci ves dan nadaljevali s svojim velikim napadam. Medtem ko so jim vzhodno od St. Is ja uspeli le nebistveni vdori, so bile naše čete jugozahodno od mesta potisnjene nazaj dalje proti jugu in jugozahodu v ogorčenih, obojestranskih izgub polnih bojih. Protinapadi za strnitev na nekaterih mestih raztrganega bojišča so v teku. 75 oklepnikov je bilo uničenih.
Na odseku pri Caena je izvedel sovražnik le brezuspešne napade majhnega obsega.
Oddelki lovskih In bojnih letal so sestrelili v bitkah 10 sovražnikovih letal.
Torpedni letalci so potopili v noči na 27. julij v zalivu Selne sovražnikovo petrolejsko ladjo s 4000 tonami ter poškodovali 4 prevozne ladje s 25.000 tonami in rušilec.
29. julija:
V	zahodnem delu normansketfa predmostja se je včeraj še bolj razširil sovražnikov veliki napad. Vzhodno od St. Loja so bili odbiti močni krajevni napadi razen majhnih vdorov in južno od mesta pri Moyonn in Villebaudonu so bile v protinapadu razbite sovražnikove napadalne osti. Zahodno od tod je uspelo sovražniku po dovedbi novih sil prodreti po ogorčenih bojih dalje proti jugozahodu. Na zahodnem krilu predmostja so se naše divizije v borbi z močno pritiskajočim sovražnikom umaknile na področje na obeh straneh Coutanceja. V novih postojankah smo odbili v*e sovražnikove napade.
30. julija!
Probojni poskusi Amerlkancev so ee nadaljevali včeraj ve« dan na obah straneh Vire, pri Moyonu in n» odseku Beau* coudray-Peroy. Bili eo v ogorčenih bojih povsod krvavo odbiti Oddelki vojske eo pri tem uničili 28 oklepnikov in ssetrelili
7	letal. Na zahodnem krilu »o prebile naše divizije, ki so bile mimogrede odri«
njene od glavnih sil, pri Coutanncesu sovražnikove črte proti jugu ter za žele nove postojanke na področju Gavray-Trelly. Na ostalem bojišču predmostja je izvedel sovražnik le južno od Juvignyja brezuspešen krajevni napad.
31.	julija:
Sovražnik je razširil v Normandiji včeraj svoj veliki napad, ki ga je izvedel z veliko koliično vojnega blaga na celotno bojišče od jugozahodno od Caena pa do zahodne obale polotoka Cotentina, V teh bojih se berita obe strani s stalno naraščajočim ogorčenjem Južno od Hottota so bili razbiti vsi sovražnikovi napadi. Na obeh straneh Caumonta je dosegel sovražnik globlji vdor v naše bojišče. Lastni protinapadi so tamkaj v teku. Se-vernozahodno in zahodno od Torigni-sur-Vireja so se izjalovili močni ameriški pre-bijalni poskusi. S posebno silovitostjo so zadivjali boji južno od Sourdevala in južno od Cerencesa. Proti globoko vdrlemu sovražniku so predli v napad oddelki oklepnikov. Iz področja severno od Sour-devala se je prebila neka oklepniška skupina vojaških SS oddelkov, ki je bila začasno odrezana od svojih zvez do naših glavnih sil.
1.	avgusta:
V	Normandiji so vzdržale naše čete v hudih bojih vse sovražnikove napade med Hottotom in Viro. Nato so se pa umaknile na nekaterih odsekih nekaj kilometrov proti jugu. V novih položajih so odbile vse napade močno pritiskajočega sovražnika. Tudi severnovzhodno od Per-cyja so se izjalovili sovražnikovi napadi, ki so jih podpirale močne oklepniške sile in silovit topniški ogenj. Sovražnik, ki je vdrl na zahodnem krilu globoko v naše postojanke, je bil zadržan s protinapadom južno tik Avranchesa. V večernih urah so na vsem bojišču potekali hudi boji. Na vzhodnem delu predmostja je sovražnik ponoči stopnjeval svoje topniško delovanje do neprestanega topniškega ognja.	°
Ponoči eo izvedla težka bojna letala uspešne napade proti sovražnikovim zbirališčem čet in pripravljalnim položajem severnozahodno od Avranchesa. Torpedni letalci so . poškodovali v zalivu Seine dve trgovski ladji s 15.000 tonami.
Pomorske izgube vdornikov
Nemško uradno poročilo je 1. avgusta sporočilo:
Vojna mornarica bi letalstvo sta potopili v mesecu juliju 25 tovornih in prevoznih ladij s 149.000 tonami. 20 nadaljnjih prevoznih ladi' s 110.000 tonami je bilo poškodovanih. Od sovražnikovih bojnih ladij je bilo potopljenih: 2 križarki, 10 rušilcev, 1 fregata, 1 iskalec min, 2 straž-ni ladji in 11 hitrih bojnih čolnov. Ena bojna ladja, 4 križarke, 11 rušilcev, en torpedni čoln, 2 posebni Ukrcevalni ladjir; in več,hitrih čolnov pa so dedoma hudo poškodovale bombe, torpedi 'in topniški zadetki.. Pomorske vojne sile. protiletalsko topništvo na tTgovskih ladjah in mornariško protiletalsko topništvo 60 sestrelili v času od' 1. do 31. julija 196 sovražnikovih letal
Angleži brez obrambe proti orožju »V 1«
Po »Deutsche Adria Zeitung« posnemamo:
Po zanesljivih podatkih Angleži za pobijanje prvega nemškega maščevalnega orožja stalno uporabljajo najmanj 2.000 lovskih letal- K temu je treba prišteti še vsaj 700 težkih in srednjih bombnikov, ki so zaposleni izključno s to nalogo in z neprestano točo ^omb obsipavajo kraje, za katere menijo **? ,v ni'^ priprave, s katerimi Nemci pošiljajo »V 1« nad London. Celo letalsko armado z najmanj
10.000 letalci in 100.000 možmi letališkega osebja ter z okroglo 3.000 letali, na tisoče ton bencina in olja, na tisoče ton bomb in streliv^, vse to je nasprotnik porabil in rabil, da bi se učinkovito boril proti novemu povračilnemu orožju. K temu je treba prišteti še sto in sto protiletalskih baterij, ki so jih sestavili na novo in katerim strežejo deset tisoči topničarjev, kakor tudi razsežne pomožne organizacijo, katere so morali poslati v London.
Nemško ravnanje pri uporabi novega orožja povzroča angleški obrambi vedno nove preglavice. Sprva so mislili, da prihajajo leteče bortbe iz obmorskih pokrajin Franclje, nato so pa izstrelišča iskali v Belgiji In Holandiji. Sedaj kaže, da iščejo ta kraj v okolici Pariza. Sprva so mislili, da so strelj&lne naprav« globoko pod zemljo, sedaj pa so prišli do prepričanja, da so premične in da lahko neprenehoma menjajo kraj.
Doslej se nasprotniku ie ni posrečilo najti odgovarjajočega pratlorožja in zato so tudi vsi obrambni ukrepi pokazali le malo haska. Angleži niso našli še nobenega nepoškodovanega vzorca novega orožja, čeprav je angleška vlada obljubila visoko nagrado letalcem, ki bi novo orožje nepoškodovano spravili na tla. Lovcem se sem pa tja posreči, da tako letalo sestrele. Tedaj gre zaradi silne eksplozije v nič tudi napadajoče letalo.
Število žrtev novega orožja mora biti precejšnje.. Britanska vlada drži število v tajnosti. Londonski listi so napad preteklo sredo označili za najmočnejši in zapisali, da protiletalsko topništvo še ni v 24 urah nikoli oddalo toliko strelov kakor ta dan.
Po poročilu lista »Dally Mali« iščejo
50.000 novih delavcev za amerikanske tovarne granat, ker je poraba streliva v Angliji dosegla vsa pričakovanja in račune. »Daily Ekspress« je smatral ca potrebno pomiriti Londončane z besedami, da vzlic uporabi bombnikov na norman-skem bojišču in *a napade na Nemčijo ni bilo zmanjšano napadalno delovanje na tiste kraje v Franciji, ca katere se domneva, da Iz niih prihajajo maščevalni
I izstrelki. Na vprašanje, ali ni pri angle-
ški obrambi nekaj v neredu, je list odgovoril, da se v vojni pač vrstijo dobri in črni dnevi.
Računati je treba s tem, da bodo leteče bombe še naprej deževale na London in da tega zla še ne bo kmalu konec.
•	• *
»Deutsche Adria Zeitung« ponati-skuje poročilo londonskega dopisnika švedskega lista »Svenska Dagbladet«
o	trudu angleških vojaških oblasti, da bi našle kolikor toliko učinkovito obrambo proti maščevalnemu orožju »V 1«. Poročilo pravi med drugim;
»Kako je z bojem britanske^ obrambe proti »V t<? Dopisnik »Sven-ske Dagbladet« odgovarja na to vprašanje s popisom svojih lastnih vtisov. Imel je priliko, da je iz svojega_ skrivališča gledal ta zanimiv dvolroj.
Dogodki so potekali pred nekim obmorskim mestom v južni Angliji, ki leži na področju kamor so se vsipale leteče bombe »V 1«. Bistvo njegovih vtisov se cTa povzeti v ugotovitev, da Angleži ni>o dosegli niti približnega odstotka odstrelov, ki bi odgovarjali zagonu obrambe in dajali upanje na uspešen boj proti »V 1«.
Dopisnik ugotavlja, da prihaja za obrambo v poštev le ožji obrežni pas, kajti maščevalno orožje ima brzino, ki se med letom neprenehoma zvišuje in je tedaj, ko preleti obrežje, že tolikšna, da postane nedosegljiva za sleherno obrambo, pa naj bodo to lovci ali n-rotiletalsko topništvo.
»Nesporno je svojevrsten doživljaj, ako moreš boj proti letečim bombam spremljati s prostora, koder se boj najprej začne, namreč z obrežja Rokavskega preliva. Zlasti pa je to silno napeto, tako napeto, da človek često pozabi, da sleherna'leteča bomba, ki se prebije skozi zračno zaporo, pomeni uničenje in smrt mnogih Londončanov.«
Angleška cenzura dopisniku ni dovolila, da bi navedel ime kraja, odkoder je opazoval boj. Reče pa lahko le to, da je ležal v nekem zalivu ob Rokavskem prelivu. Tam se vsako noč odigravajo silno napeti prizori. Začenjajo se z bobnenjem, ki prihaja vedno bliže in narašča tako svojevrstno, da dobiva človek vtis, da nad njim ropoče poljski traktor.
Potem se pokaže ognjena krogla, ki med silnim sikanjem drvi proti kopnemu. Le nekaj kratkih sekund je mogoče opazovati njene obrise. Tedaj z bliskovito naglico nastopi obramba. Začne se splošno streljanje. Bele čeri in skale na obeh straneh kopal iškega kraja so natrpane z protiletalskimi baterijami, katerih cevi so obrnjene proti morju. Okrog letečih bomb se nenadoma zgosti mreža svetlih izstrel-ko.v, ki potem z rdečimi bliski eksplodirajo. Ždi se, kakor da bi so s tal prtfti'promrnjoCi polasti sprožile cele vijuge ognja. Celoten pogled je pošasten. Človek spričo vsega tega onemi, odprtih ust stremi v nebo in ima občutek, da prisostvuje silnim strelskim vajam.
Dve možnosti sta:	da	se posreči
topništvu, da zadene, in tedaj »robot« eksplodira s silnim oranžno rumenim plamenom; ako pa se to ne zgodi« — in dopisnik ne prikriva, da tako po navadi tudi je — »potem je nastopil trenutek za lovske pilote. Topništvo v hipu ustavi ogenj. Od nekod planejo jate lovcev proti leteči bombi. V nekaj sekundah izgineta bomba in pilot, ki ji je bil najbližji. Gledalci na terasah brez diha prisluhnejo: Ako zaslišijo močno bobnenje, tedaj se jim obrazi zjasne. To pomeni, da je bomba treščila v gozdnat in sorazmerno redko naseljen prostor med obrežjem in Londonom. Ako pa tega tolažilnega zamolklega ropota ni, petem vedo, da si je leteča bomba priborila dostop na področje Londona.«
Cenzura dopisniku ni dovolila, da bi navedel razmerje med odstreli in praznim streljanjem.
Naj boefo topništvo in lovski piloti še tako spretni in odločni ter balonska zapora še tak0 gosta in premeteno razvrščena, vendar je vsakomur jasno, da te granate ni mogoče uničevati z granato, pa tudi ne z lovskimi letali ali z balonskimi zaporami. Na tem delu angleške obale človek skoraj nima občutka nevarnosti. Čisto drugače je v London«. Sedaj najbrž ni prijetno životi v angleški prestolnici.
>»♦♦*»♦»>«>»♦»»♦♦♦*»«*»♦♦♦>»»»»♦♦♦♦♦< Zatemnitev je od 6. avgusta od 21.30 do 5
Petrolej za obrtnike
Obrtniki, ki prejemajo pri Gospodarskem pokrajinskem svetu bone za petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca avgusta dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh:
mizarji: A—O 1. avgusta, od P—Z
2.	avgusta,
slikarji in pleskarji: 3. avgusta, urarji, torbarji in knjigovezi: dne
4. avgusta,
mehaniki: 9. avgusta,
kleparji in ključavničarji: 7. avg..
elektrotehniki in steklarji: 8. avg.
Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na oni dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati. Bencin se kot pomožno sredstvo za obrtnike za avgust ne bo nakazoval.
TEDEN 8 SfEIU
Na vzhodnem bojišču se je stanje pretekli teden precej spremenilo. Sovjeti so vrgli močne sile na srednji odsek in prenesli težišče napadov na odsek med Lublinom in Siedlcami. Tod so pritisnili proti Varšavi, a so naleteli na močan odpor. Med izvirom Dnjestra m velikim kolenom reke Visle so nemške oklepniške divizije vrgle Sovjete na več krajih nazaj, pri čemer so uničile veliko sovražnih oklepnikov. V velikem zavoju Visle so se Sovjeti pripravljali, da bi se prebili čez reko. Vsi probojni poskusi
* so jim spodleteli razen enega, kjer pa se boj še bije. Med srednjim Bugom in Avgustovim se je pred pritiskom Sovjetov nemška vojska umaknila na reve črte. Po padca nekdanje litvanske prestolnice Kovna so Sovjeti močno pritisnili proti zahodu, na obeh straneh reke Memel. Tod so bili odbiti. Vzhodno od reke Dvine so bili boljševiški napadi razbiti.
Južno od Apeninov v Italiji se je nemška obramba zadnje dni ojačila. Nasprotniki so z največjimi silami pritisnili na odsek pri Florenci. Nemška vojska sama se mesta ogiba, ker velja za važno in zgodovinskih spomenikov polno kulturno področje. Boji potekajo v okolici. Več poskusov, da bi se Angleži tod prebili z oklepniki, je iz-podletelo. Napadalci so imeli hude in krvave izgube. Boji oh Jadranskem in Tirenskem morju so za nekaj dni pojenjali:
Močan pritisk nn Turčijo so začeli izvajati združeni zavezniki. Turška vlada je imela zadnje dni več posvetov in je sklicala na dve zasedanji tudi veliko narodno skupščino. Nemški uradni krogi so o dogodkih v Turčiji povedali svoje in posvarili Turčijo, naj se ne vda pritisku, temveč se zave resnice, da bo vojna vihra zadala Turčiji nepopravljivo škodo, ako ne bo poslušala pameti in pustila v nemar lastne koristi.
Predsednik poljske londonske vlade Mikola jezvk se mudi v 'Moskvi in se razgovarja s Stalinom o sporazumu glede oblike nove oblasti v poljskih krajih, katere je sovjetska vojska neduvno zasedla. Sovjetska vlada se je po starem običaju požvižgala na svoje zaveznike in je sklenila dati ohlast v zasedenih krajih nekemu komunističnemu »Osvobodilnemu odboru«, ki kajpak stoluje v Moskvi in ima v njem poglavitno besedo poljska komunistka Vanda Vasilevska. Sovjetska vojsika je tudi že začela iz teh krajev na debelo vlačiti Poljake v Sibirijo. Sovjeti dozdaj niso hoteli ničesar slišali o zbližan ju
•	Poljsko, razen ako bi Poljaki iz vlade zmetali ministre, ki so znani po svojem protisovjetskem razpoloženju. Poljaki tega do danes še niso storili. Sovjetsko znano glasilo »Pravda« je pred sestankom Stalina z MHkolajczvkom odkrito zapisalo, da bodo Poljaki morali brezpogojno sprejeti sovjetske precFloge, sicer je vsako prizadevanje za sporazum zaman.
Prvi predsednik finske republike Svinnufvud, ki je umrl 25. februarja letos, je napisal zanimivo oporoko, ki jo zdaj objavljajo švedski listi. V oporoki svari Fince, naj nikar ne zaupajo kakim ameriškim obljubam glede politične pomoči Fincem. Združene države so že leta 1941 šarile s tako pomočjo, če bi Finci nehali s tedanjo uspešno ofenzivo proti Leningradu in pustili v miru murmansko železnico, po kateri je prihajala ameriška pomoč v Sovjetijo.
Zavezniki tudi po konen vojne ne mislijo Italije več prepustiti Italijanom, temveč jo bodo imeli zasedeno, dokler ne bo italijansko ljudstvo docela vzgojeno, da bo zrelo za angloško-amerikanske politične zamisli, je izjavil ameriški polkovnik Poletti, ki je bil po zasedbi imenovan za rimskega guvernerja. Poletti je izdal odlok, po katerem so sklepi italijanske vlade in ukrepi raznih uradnih italijanskih ustanov veljavni le, če jih podpiše tudi on.
50 ameriških letal je 8. julija poskusilo napoisti japonsko oporišče Guam, ki je bilo pred začetkom vojne važna letalska postojanka Združenih držav v zahodnem Tihem morju, Japonsko poročilo pravi, da jo obramba sestrelila 16 ameriških letal. Pri napadu, ki so ga Ameri-kanci izvedli na isti otok prejšnji dan, pa je bilo uničenih 8 letal.
Pot v Tokio je še zelo dolga ter bo
trda in draga, pišejo ameriški listi, ko razpravljajo o zadnjih, nič kaj razveseljivih izjavah predsednika Roosevelta glede poteka vojne proti Japonski.
Lastna bomba je nblla v Budimpešti 22 ameriških pilotov, ki so se zdravili v neki bolnišnici, katero so njihovi tovariši pri naslednjem napadu bombardirali.
»Indija, kakršno vidim dane«, je ena
šotna velika jetnišnicaj v kateri koprni 400 milijonov ljudi. Angleži ste pa v njej jetničarji,« ie izjavil indijski voditelj Gandhi, ko so ga Angleži po dolgih mesecih izpustili iz zapora.
Ameriški vojni minister Stimeon je
dopotoval v Rim. Trdijo, da zaradi tega, da »e bo na lastne oči prepričal o neizmernem razdejanju, ki ga je angleško-ameriško letalstvo povzročilo na raznih nenadomestljivih kulturnih spomenikih * ItaliiL
Znanstvena resnica o sovjet gospodarstvu
V času, ko Slovenci na lastni koži cuiirno morda najbolj pristno obliko holjseviškega gospodarstva, ki so ga uvedb rdeči razbojniki na »osvobojenih ozemljili«, je Peter Poljanec izdal v knjigi tudi izredno poučen znanstveni prikaz o sovjetskem gospodarstvu vojnih im nevojnih oblik.
Obravnavati sovjetsko gospodarstvo kot zgolj gospodarski sistem, je . ® J težko, kajti kjer koli človek preizkuša njegovo vzdržnost ob tovrstni znanstveni analizi, ti sistem odpove, »zrok za to je v tem, ker sovjetsko gospodarstvo — o čemer pričajo že mnoge njegove dosedanje obliike — od vojnega, preko nove ekonomske politike do kolektivnega in do skrajnega teoretičnega komunističnega ideala — Hi v prvi vrsti gospodarski sistem, ki tmj bi ruskemu narodu prinesel toli-K° potrebni in zaželeni gospodarski napredek, da bi ga dvignil na ravčn ostalih evropskih narodov, temveč je to zlasti politični gospodarski sistem, ki hoče doseči bistveno druge cilje; od leh jih pripada le manjši del področju gospodarskega udejstvovanja človeka, vočji pa spada v območje narodnostnih, kulturnih im moralnih vprašanj.
V skladu s tem tudi pričujoča razprava ne more mimo mnogih vpra-®anj, ki se odpirajo kot posledice' ali *ot vzroki in nagibi k posameznim dejstvom in učinkom sovjetskega go-fPodarskega ustvarjanja, čeprav leže izven meja čistega gospodarskega udejstvovanja. Toda to ne moti niti znanstvenega značaja razprave niti golega opisa stvarnega stanja. Še prav nasprotno, ravno v tem, ko razprava Pokaže na gospodarske elemente, ki
5,0	bistvena označba sovjetskega sistema, zaživi ta pred nami v polni in edino pravi luči. To je posebna odlika loljančeve razprave, kajti s tem zadeva v bistvo stvari, ki se ga mnogi drugi pisci tako radi ogibajo, ne da ni pri tem tudi le malo trpel povsem znanstveni značaj dela.
Od Buharinovega teoretičnega programa za uvedbo komunističnega go-sPodarstva podaja razprava zaporedo-. ma vsa razdobja, ki jih je gospodarno na šestini zemeljske oble moralo Prehoditi v 25 letih boljševizma, da bi končno našlo najpopolnejšo obliko.! ’°jni komunizem in NEP (Nova ekon. ruska politika) sta se končala z neuspehom, ki so ga sami boljševiški mogotci ob koncu obeli dob ugotovili jako odkritosrčno, da nas to začudi •em bolj danes, ko iz bližine poznamo prednost kakršne koli njihove izjave, krvi kakor drugi sta se končala skoraj v popolni zmedi, v lakoti in smrti milijonov nesrečnih kmetov ter v neizmernem trpljenju drugih sto milijonov zapostavljenega delovnega ljudstva.
Po opisu obeh navedenih dob pisa-"dj posebej pojasni še oblike in pojme, k j jih znova srečavamo tudi v poznejših dobah sovjetskega gospodarstva, v dobi nnčrtnegu gospodarstva, midi izobražen bralec ima pri tem Priliko poučiti se o pravi vsebini pojmov, kakor so: komuna, sovhoz, kol-hoz, strojno-traktorska postaja itd., ki Jih sicer pogosto slišimo na ulici, pa ?e vemo, kaj naj si pod njimi mislimo. •Poljančeva razprava je že brez ozira n® znanstveno-kritični del, ki ga bo morda ta ali oni zagovornik skrajnega materializma odklanjal, vredna, da jo Prebere vsak slovenski izobraženec.
15	let gospodarjenja po novih nače-Ph uvidevno dovoljuje pisatelj Sovje-mn radi tega, češ da je šlo zato, da bi P.risli do potrebnih podatkov, ki naj j'tu omogočijo smotrno izvajanje gospodarskega načrta, šele 2. petletni Uacrt (1952-57) podvrže stvarni, znanstveni kritiki. Toda naj izbere kateri koli način za raziskovanje, pozitivnemu uspeha ni moči ugotoviti, u Kje tedaj tiči vzrok za to? Ali mor-"a Sovjeti nimajo pri roki dovolj in *°r)ovitne zemlje? Ali nimajo doma uajyečji|, zakladov vseh potrebnih surovin? Ali nimajo morda neizmernih virov energije in delovne sile? Odkod tedaj to, da niti v industriji, ki je v *°vjetskem sistemu tako privilegirana, m.1} v kmetijstvu niti v denarništvu mh nikjer drugod ni bilo mogoče doreci uspehov, ki bi dvignili življenjsko uven sovjetskega prebivalstva vsaj ® ono višino, ki jo je nekoč pred svo-?vno vojno že doseglo, da ne govo-imo o tem, da ob enakih pogojih teh 'spehov ni moči primerjati z onimi, ,'J'n dosega gospodarstvo po evrop-Kih vzorcih?
< e je v razpravi prikazan delni napredek industrije v sovjetski državi, in ^r?v' 5,a. ie t||rl> pojasnjeno, odkod u s kakšnimi žrtvami ter odpovedmi metskega prebivalstva je bil tak ne-•arlovolju joči in negospodarski n upre-dek dosežen. Nedvomno je dokazano, la je življenjska raven sovjetskega prebivalstva _ in snmo (() je meri,0
za presojanje gospodarskih uspehov -v sovjetskem sistemu podla pod višino, Ki jo dosega v vsakem drugem gospo-darskem sistemu kulturnih narodov.
'»staneta tedaj le dve možnosti: ali je sistem sam vzrok, da ne morejo biti doseženi uspehi, ki bi odgovorjali *drnvim go-podarskim načelom o *Uiotrnosti. ali pa je sovjetski sistem *e pred davnimi leti nalašč pričel pripravljati sedanje svetovno klanje z 'dgruvnn jem vojne industrije ter z '"dvnrianiem brezvoljnih proletarskih
*U n ož i e.
, Najjasnejši dokaz, da je glavna *rivda zn neuspeh v sistemu, je prav Uujstvo, da se takoj pokažejo večji U^Pehi. čim bolj Sovjeti v posameznih *?zvojnih razdobjih odstopajo od dolžnega izvajanja svojega načrta. °<evilo glav živine pri priči pade sko-,?) na nič. brž ko živino proglase za *Kupno last:	ko pa sistem ta svoj
^rop umakne in aovoli delno zaseb-
Dnknmrnti o poskusih Osvobodilne fronteza uvedbo sovjetskega gospodarstva pr! nas. Prva stopnja tega gospodarstva Je brezobzirno uničevanje vsega, kar Je ustvaril
stari, boljši red: domov, gospodarskih ustanov, Javnih poslopij, občekoristnlh naprav ln prometnih sredstev, ki služijo ljudstvu, ter njegovim potrebam. Vse zaradi tega, da se lz gospodarsko samostojnega ter človeško In narodno zavednega Slovenca naredi brezimen, razcapan, beraški proletarec, ki M mu sužnjevanje v rdečem kolhozu ali fabrlkl pomenilo edino rešitev. Majhen dokaz o tem načrtnem uvajanju rdečega gospodarstva pri nas so slike o razdejanju, ki ga Je Osvobodilna fronta povzročila letoa spomladi po vaseh okoli Ribnice na Dolenjskem (Dane, Jurjeviča) ln v Ribnici sainl. Isto sliko nudijo danes vsi predeli naše domovine. Uničiti je treba vse, šole, društvene domove, župnišča, večje domačije, skratka vse, kar spominja na našo lepšo In boljšo preteklost In na to, da smo Slovenci evropski narod. Vse to doživlja danes na lastne oči In na lastni koži tudi Gorenjska. In temu blaznemu ter načrtnemu uničevanju našega narodnega premoženja pravi Osvobodilna fronta »boj proti okupatorju« ln »osvobojenje«. Kdor pa hoče svoj dom, nič drugea, braniti pred uničenjem, ta je za OF »Izdajalec«. Toda danes vsi vemo. da je naša bodočnost odvisna samo od
tega, če bomo čim prej vsi postali taki »Izdajalci«, to Jc, branilci svojega doma ln domovine, domobraucl.
Uspešen boj proti rdečim tolovajem na Gorenjskem
Iz Cerkelj na Gorenjskem poročajo:
Naša udarna četa nima za seboj bog-ve kako dolge preteklosti, a vendar se lahko ponaša z lepimi uspehi v tej kratki dobi, odkar je bila v našem kraju ustanovljena varnostna posadka. Povod za ta njen odločen nastop so dali komunisti sami. Bilo je takole:
Prejšnji torek zvečer so tolovaji ugrabili ženo in sestro nekega našega domobranca. Seveda se je domobranska udarna četa takoj drugi dan odpravila za njimi, čeprav je deževalo in čeprav večina izmed njih ponoči ni spala, ker je bila v zasedi. Odšli so dobre volje proti femartnem in Viševci. Po poti se je poznala še precej sveža sled, kje so prejšnji večer tolovaji gnali tudi pokradeno živino.
Okoli poldneva so se domobranci že približali Viševci. Upali so, da bodo tu naleteli na tolovaje. Previdno so se pripravili na to »srečanje«. Medtem je eden domobrancev že opazil tolovaja, ki je stal na straži. Ker pa ni zatrdno vedel, ali ga oni stražar vidi ali ne, ga je rajši mirno vzel na muho. To je bil kajpak vzrok, da so jo »štabovci« — mudil se je namreč tu štab kurirske in terenske čete za Gorenjsko, kar smo kmalu ugotovili — jadrno popihali čez drn in strn. Da bi pa laže tekli, so pustili tam tudi svoje čevlje, obleko, svoja »krasna« pokrivala s »slavno« peterokrako zvezdo, da druge njihove opreme sploh ne omenimo. Vse to je padlo v roke domobrancem in iz tega plena ni bilo težko sklepati, da so se tu potikale »višje živine«.
Domobranec, ki se je udeležil tega nastopa, je pripovedoval: »Ko sem v diru pritekel tja, sem najprej zagledal pred seboj lepo osedlanega konja, malo naprej pa skledico z južino, s katero se je pravkar hotel okrepčati bataljonski komandant Grošelj iz Podgorja. Zraven pripravljene južine je v strahu pred domobranci pustil tudi svojo »maršalsko« sabljo, ki^ jo je bil najbrž dobil od kakega bivšega jugoslovanskega častnika.
Nekoliko vstran je bil potem pisalni stroj, iz katerega je kukala še ne do kraja napisana »odredba o likvidaciji tistih teren<€v, ki so premalo agilni«. Vsa ta štabna pisarna je bila pod nekim kozolcem, na katerem je — da ne pozabim povedati še to — vihrala tudi z rdečo peterokrako zvezdo popackana komunistična zastava.
Ko so prišli domobranci v vas, se jim je nudil zares lep prizor: po tleh so ležali natrpani nahrbtniki, vojaške jopice, kape, torbice, puške, strelivo, pasovi, skledice itd. V neki hiši so dobili še tri pisalne stroje, tako. da so vsega skupaj zaplenili štiri. Zraven teh strojev je bilo v hiši kup listin in propagandnega materiala, svinčnilii, radirke, pisemski ovitki, pisemski papir, dnevni pečatnik in nekaj drugih stvari. Več listin je bilo tudi po aktovkah, za ka-
•	tere se je dalo celo ugotoviti, Čigave so. V neki drugi hiši, kjer je bil sedež štaba, je bilo pripravljenih vse polno krožnikov. Očividno so tudi tu domobranci s svojim nenadnim prihodom pripravili »štabovce« ob dišeče kosilo: kašo z gobami in črno kavo.
V	vasi so domobranci rešili tudi neko dekle, ki so jo bili očrnili domači terenci in jo je potem komunistična »oblast« obsodila na smrt. K sreči se je to zgodilo šele malo pred prihodom domobrancev, zakaj drugače bi to dekle prav gotovo doletela enaka usoda, kakor je doletela že nešteto drugih, ki so jih bili tudi po Gorenjskem vzeli »na piko« terenci in jih pognali v smrt bodisi sami, ali pa jim dali vsaj »priporočilo« za »trinajsti bataljon«... Terenci iz Zaloga naj vedo, da tudi to ne bo pozabljeno in da bodo tudi za to dajali odgovor, čeprav je njihova žrtev ostala —- po srečnem naključju — pri življenju. Naj se spokorijo, dokler je čas.
Najbolj pa vas bo vsekakor zanima-
lo,	da se je tik pred prihodom domobrancev v to gorenjsko vasico mudil tam tudi »velespoštovani gospod« iz plenuma in izvršnega odbora OF Tone
♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»»♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦a
no lastnino, skupno število naraste približno ravno toliko, kolikor živine sme poedinec rediti z,a lastno porabo. Enako v tovarnah kljub priganjaštvu ni uspehov, dokler povsem ne izgine načelo o pojiolni enakosti in se ne uvedejo po vzoru zahodnih držav najrazličnejše vrste in stopnje delavstva ter tarifne razlike, letne ali drugačne nagrade itd. Ne glede na neizmerne možnosti za korupcijo, ki jih skriva v sebi sistem sovjetskega državnega gospodarstva, ter na nepopolnosti, ki so |wisledicn nesposobnosti državnega birokratizma uradniškega stroja, je že iz zgoraj omenjenega jasno, da je krivda za neuspeh prav v sistemu, ki se upira človeški- naravi in jo poleg neštevilnih drugih nasprotij tudi v bistvenem nasprotju z načeli smotrnega gospodarstva. Zato je razumljivo, tudi za vsakega gospodarskega človeka, da katoliška cerkev in papež tako dosledno in neizprosno odklanjata boljševiški sistem, ki je človeštvu v pogubo na vsakem področju, kjer koli se pokaže.
prepričevalni argumenti in dokazi loljančeve razprave lahko vsakogar, ki ima voljo in jiošten namen, priti do resnice, o tem ponče,
«’e pa naj smatramo vse sovjetsko RWpodarsko dogajanje z vsemi petletnimi načrti, katerih zadnji je že J	kazal svoj pravi zna-
čaj. kot sisteme vojnega gospodarstva, Kot zgolj priprave za vojno, potem moramo po dosedanjih uspehih vojne tudi to ugotoviti, da Sovjeti kljub vsem
pogojem, kljub obilju surovin in množini tehničnih pripomočkov, ki j uh večjemu številu in daljšemu času vojnih priprav niso mogli niti po kakovosti niti po količini ustvariti vojnega stroja, ki bi bil vsaj enako vreden stroju njihovega glavnega nasprotnika. Kajti upoštevati je treba na eni strani oskrbovanje mnogih velikih front, na drugi pa pomoč zahodnih zaveznikov Sovjetom, da lahko primerjamo vrednost in uspehe enega ali drugega gospodarskega sistema. Pač prav posebno svojska ie smotrnost gospodarskega sistema, ki že v mirnem času zahteva od prebivalstva vse samo zato, da mu po izbruhu vojne vzame še življenje! Prav posebna je tudi miselnost ljudi, ki morejo v takem sistemu še videti vzori
V	opombah k razpravi prinaša Poljanec poleg mnogih prepričevalnih laistnih zaključkov tudi Številna dognanja tujih znanstvenikov ter izredno obširne informativne podatke iz kar najbolj zanesljivih virov. Zato ta knjiga ne bo služila le izobrazbi in pouku poedincev, temveč mora ta znanstveno izbrani in preverjeni material v veliki meri izčrpati, pokazati v pravi luči sovj. gosp. stvarnost. Knjiga je pravi gospodarski učbenik, ki ga bo vsakdo z veliko koristjo za svojo splošno izobrazbo znova jemal v roke.
(Knjiga »Sovjetsko gospodarstvo« je
izšla v samozaložbi pisateljevi ter se dobiva v tiskarni »Merkur«, Gregorčičeva ulica.)
Fajfar, po domače Peterčev iz Spodnjega Brnika. Biti je moralo res lepo gledati, kako jo je ta »slavna gospoda« gologlava pobrisala pred domobranci v grmovje in bežala, kolikor so jo nesle pete. Tone Fajfar je najbrž že kar med potjo sklenil, da mora zaradi tega poraza slediti čimprej nov sodni »proces«, s kakršnim se je bil tudi že prej na Dolenjskem tako zelo proslavil, da zatrdno ne bo kar tako pozabljen...
Vseh štabovcev je bilo tam 57. Ostalo tolovajsko moštvo pa je najbrž razkropljeno po cerkljanskih in komendskih gozdovih, kjer zdaj v strahu pričakuje, kdaj ga bodo kje zagrabili in razbili »ti prokleti domobranci«.
Domobranski plen v Viševci je bil res lep: naložili so poln voz s samimi dragocenimi stvarmi. Polnih nahrbtnikov je bilo 36, en radijski aparat, dva daljnogleda, en fotografski aparat, nekaj pušk, mnogo streliva, moke, masti, olja, margarine, fižola in drugega. Trije komunisti so padli v boju, nekaj pa je bilo ranjenih.
Dekle, ki so jo domobranci rešili, je povedalo, da so njeni sodniki poskakali kar čez okna, ko so se vasi približali domobranci in je padel prvi strel. To je res lep dokaz njihove borbenosti in poguma!
Ko so se domobranci po tem svojem nastopu vračali spet v Celje, so nekateri prikriti simpatizerji in simpatizerke kar s solznimi očmi gledali plen, ki so ga bili domobranci zasegli njihovim ljubljencem iz hoste. Upamo, pa da bomo tudi te solzne oči kmalu obrisali po zanesljivem in dobro preskušenem receptu ...«
Boj se torej nadaljuje, povsod in ob vsakem času in vedno z večjo neizprosnostjo 1
*
V	okolici Hotavelj, prijazne vasice v Poljanski dolini, ljudje še vedno tu in tam najdejo truplo kakega komunističnega tolovaja, ki je pedel pri zadnjem velikem napadu na domobransko posadko v Hotavljah. Kljub temu. da so imeli komunisti dvajsetkratno alt pa ie večjo premoč, so jih pogumni fantje odbili in pričakali pomoč, potem pa celo prešli v izpad ter pregnali komuniste iz okolice. Ker je bila postojanka skoraj razrušena, so se hotaveljski fantje začasno preselili v Gorenjo vas. Gorenjski domobranci, ki so na hotaveljskem zgledu videli, kaj zmore majhna pogumna skupina, bodo odslej še z večjo smelostjo udarili na celo tolovajsko brigado, če bo treba.
*
Varnostne straže iz Kranja hodijo na daljše ogledne pohode V zadnjem tednu so prišli prav do gorske vasi Gozd pod Storžičem. V vasi se je držala večja skupina komunistov Domobranci so jih dolgo obstreljevali, ko pa so videli, da na ta način komunistov ne bodo spravili iz vasi, so navalili z ročnimi granatami na komuniste, ki so se prestrašili drznega naskoka in jo kar moči hitro odkurili v hosto. Obležalo je 20 tolovajev. Domobranci so bili silno zadovoljni z uspehom in so rekli med seboj: »Odslej bomo preganjali tolovaje samo še z naskokom. Juriš se najbolj obnese!«
*
Razen redkih izjem je gorenjsko ljudstvo spoznalo, da prinašajo »gošarji« samo nesrečo. V celi vrsti vasi so le pokazali svoja zločinska nagnjenje s tem, da so požgali šole in prosvetne domove, ki so bili ljudje nanje tolikanj ponosni Tudi župnišč so uničili že celo vrsto. — Zadnjič so bile Rateče na vrsti; komunisti so Rateče osvobodili župnišča, šole in prosvetnega doma. Ljude so bili silno ogorčeni in so se upali tudi javno zgražati nad brezvestnimi komunističnimi
požigalci. Isti posel so hoteli opraviti komunisti tudi v Predosljah pri Kranju, a tamošnji prosvetni dom je bil tako zgrajen .da ni hotel goreti. Poslej ga komunisti tudi ne bedo zažgali, ker so Predoslje prišli čuvat domobranci.
Kakor povsod, tako so tudi na Gorenjskem terenci nekakšne tipalke komunistične pošasti. Če pa te tipalke postrižeš, se komunistična zver kar ne znajde in postane veliko manj nevarna. Zato posvečajo tudi gor. varnostne straže veliko skrb terenskim organizacijam. Prav zadnji čas so pospravili terenske odbore na Kokrici, v Šenčurju in v Naklem,
•
Tudi, drugod po Gorenjskem se protikomunistična misel vedno bolj širi in varnostne posadke rastejo vsak dan bolj. Tako je posadka v Gorenji vasi, ki je v začetku bila majhna, narasla na 150 mož, ki so dobro izvež-bani in vneti ter odločni protikomunistični borci. Na svojih stalnih pohodih preganja komuniste in jim ne da miru. Ti pohodi niso skoraj nikdar brez uspeha, vedno pade domobrancem kaj v roke. Tako je posadka ujela v Sovodnju komunističnega sekretarja Gantar Alojza, s tolovajskim imenom »Gašper«. Ko je prišel domov kosit, je naletela nanj patrola petih domobrancev in ga kot dobrega znanca povabila s seboj. »Gašper« je bil velik strah v škofjeloškem okraju in se je ves okraj oddahnil, ko se je znebil takega nasilneža.
Drugič se je domobrancem iz Gorenje vasi ponudila prilika, da eo dobili v roke dve kurirki. Patrola je na pohodu ustavila dve ženski. Ena je začela bežati in ker na klice stoj! ni obstala, je morala obstati pod kroglo. Druga je raje počakala in in so jo domobranci pripeljali na postojanko, kjer je domobrancem izročila zanimivo pošto.
Tudi r komunistično »kospirativ-nost« pod zemljo so gorenjske varnostne straže prodrle. Spomladi so komunisti izropali trgovca Mejača iz Komende. Sled je peljala v bližnji gozd, kjer je bil dobro skrit bunker. Na njem je rasiej borovec, toda skrbnim očem zasledovalcev ni nič ušlo. Bunker so odkrili, poleg tega pa še sedem drugih, ki so jih izdali tudi borovci, ki so rastli na vsakem bunkerju. Bunkerji so bili med seboj povezani z rovi. V skladišču so dobili še vsa blago, ki so ga bili komunisti spomladi odpeljali trgovcu Mejaču, več komunistov in komunistk.
Dober plen je bil tudi v Žireh. Vas so obkolili in po kratkem boju je obležalo osem komunistov, trideset pa jih je bilo zajetih. Med padlimi je bil tudi »proletarec« Lustig, žirovski trgovec. On je bil glavni temneč in je odgovoren za vse umore in požige.
Domobranci so imeli v zadnjih pohodih velike uspehe. Ujeli so čez 200 tolovajev jih mnogo pobili in uničili mnogo bunkerjev, kjer so imeli zatočišče terenci, krvniki in strahovalci vse Gorenjske.
Tudi na Gorenjskem gre razvoj isto pot naprej, kakor je šel pri nas. Tako ljudje počasi le uvidevajo, kako je z »izdajalci« kar so komunisti vedno očitali »beli gardi«. Tudi Gorenjci »poznavajo in bodo še bolj spoznali, da so »izdajalci« tisti pošteni slovenski fanjje in možje, ki niso pustili, da bi komunisti do kraja uničili slovenska življenja in domove, tudi Gorenjci spoznavajo, zakaj so »izdajalski« »belogardisti« prijeli za orožje in se uprli ubijalcem, požigalcem, in uničevalcem.
Talco si stvar zamišlfafo oriil
Sodba Komunistične parlije o vlogi in usodi Osvobodilne fronte, o revolucij in o koncu vojne
Pravemu komunistu, t. j. partijcu, je debata - razprava - vse. komunist naravnost hrepeni po debati, zato jo ifcee na vsak korak in ob vsaki priložnosti. Nekateri partijci so v razgovoru zelo odurni in nasilni. Tip oblastnega in nasilnega debaterja je K i d r i č.
Politično izživljanje komunistov v debatah izvira iz njihpve politične vzgoje. Komunizem jih vzgaja v duhu dialektičnega materializma in vsak partijec je nekako primoran to privzgojeno dialektiko tudi praktično spreminjati v življenje.
Večina partijcev misli, da je njihova naloga vedno in povsod razpravljati o komunističnih naukih. Čeprav je že komunistična pisana agitacija zvito dodelana je vendar njeno pogla-vitno težišče v živi, govorjeni besedi. Od tod izvira torej silna želja po debatah.
Star partijec razpravlja o političnih vprašanjih z vsakim človekom, naj bo njegov pristaš ali nasprotnik, samo da ga posluša. Res je, da kažejo komunisti v debatah precej spretnosti, ne pa temeljitosti. To je posledica njihove politične šole.
Partija vsakega člann izšola tako, da si pridobi obsežno polit, besedje, nekoliko zgodovinskega znanja in seveda Marksovo in Leninovo teorijo o socializmu in boljševizmu. Toda vse to znanje je tako površno, neznanstveno, enostransko, da ne vzdrži stvarne resoje. Čeprav je politična šola vsa-ega partijca dolgotrajna — poprej je trajala dve leti, pa tudi štiri — vendar ima dve temeljni napaki. Manjka ji prave strokovnosti in svobode v presoji, to pa zaradi tega, ker je komunistična vzgoja po eni strani diktatorska, po drugi strani pa usmerjena v to, da sme učenec samo poslušati in kimati.
Kakšen nesmisel je, da predava po trojkah slovenskemu izobražencu ves komunističen nauk n. pr. mehanik, tapetnik, kovinar, mizar itd. Na ugovore glede tega odgovarjajo komunisti, da njihove nauke razlaga lahko vsakdo ne glede na poklic, samo da obvlada snov. A kako naj idejno razloži tapetnik komunistične nauke vseučili-škemu profesorju? In to se jfe res primerilo! Jasno je, da se vsakdo slej ko prej nauči ta ali oni predmet, toda razmerje med »učečim« tapetnikom in »poslušajočim« vseučiliškim profesorjem bo še vedno tako, kakor je približno med praktičnim mehanikom in inženirjem, med zobotehnikom in zobozdravnikom, med padarjem in kirurgom.
Poleg tega pa zaradi bistva komunizma mora »poslušajoči« profesor sprejeti za resnico vse, kar mu »učeči« tapetnik razloži. Ali more še kdo verjeti, da sme »poslušajoči« izobraženec priti po razmišljanju do kakšnega drugačnega sklepa glede komunističnih naukov kakor do takega, ki mu ga je postavil »učeči« tapetnik? Lahko pride, toda vedno se zgodi, da tak izobraženec umrje zoradi neuspele »operacije«.
To dejstvo daje ljubljanski »izobraženi« blazirani družbi strašno žalostno spričevalo, kajti prav ta družba je iz vrst povsem neizobraženih partijcev sprejemala brez pridržka ves komunistični evangelij, vsa navodila, vso politično modrost, vse ukaze, laži, čenče, in to od prvega dne OF pa do danes.
Ugleden ljubljanski sodnik je pripovedoval, da ni na svetu tolike pravniške ničle, kakor je J. Rus, eden vodilnih komunistov v OF. In kljub temu je mnoge tovariše, današnje pristaše OF, osupnil s komunističnimi frazami, ki naj bi pričale, da je mož temeljito podkovan v sociologiji. V resnici pa se je med stvaruo, znanstveno razpravo pokazalo, da zija iz njegove glave strašna praznina.
fn tako je z vsemi komunističnimi učitelji. Pa ne samo da jim manjka temeljitosti, ampak je še nekaj drugega pri njih. Oni so paranoiki, to je delni norci. Ne sicer po tem, da oi kazali ista bolezenska znamenja, kakor jih kaže paranoik, ampak po vsem načinu mišljenja so paranoiki. Njihova logika je jasna, tudi sklepi so pravilni, zato imajo njihove trditve videz resničnosti in stvarnosti. Toda vse skupaj sloni na napačnem, previdnem temelju, kakor je to pri paranoikih. Njihovo mišljenje nima nobene podstatnosti, nobene prave osnove, zato so njihovi politični nauki po svojih učinkih prava blaznost.
Kdor ne verjame, naj se spusti v laupen pogovor s partijcem, pa se bo takoj sam prepričal o resničnosti te trditve, ki je nič ne dokazuje teroe-ljitelje kakor razgovor, ki ga navajamo v naslednjem.
Pisec tega članka je pred časom imel priložnosti slišati sodbo starega partijca M.# K. o tem, kakt) komunisti gledajo na'današnji položaj in na konec vojne. Vse, kar je ta partijec povedal v obliki vprašanj in odgovorov, priobčujemo povsem nespremenjeno, da se bodo bralci laže sami prepričali, kako si komunisti, izhajajoč iz docela zgrešenih osnov, zamišljajo to in ono.
»Jaz sem star partijec...«
»Gospod K., veste, da sem razočaran, da ste komunist. Nikdar bi si tega ne mislil.«
»Gospod »vetnik, jaz »em že star partijec.«
»Ali bi mi hoteli povedati, od kdaj in kako ste to postali?«
»Ko sva se midva spoznala (1938), sem bil že zastopnik našega okraja. Postal sem to tako, da me je profesor V. K. izključil iz šole, ker smo nare-
dili neko oslarijo. Profesor nas je nagnal, da smo vsi komunisti. Nato sem postal po/.oren na komunizem. Neki znanec me je potem uvedel v partijo.«
»Ali vedo starši, da ste partijec?«
»Ne.«
»Zakaj jim pa tega ne poveste? Moj Bog, čigavo bo pa imetje, ko ste vendar edini sin? Ali se vam ne smilijo starši, ki so stradali za vas?«
»Starši tega ne razumejo, ker so prestari, zato jim tega ne povem. Jaz sem pa idealist. Mi se borimo za splošni človeški napre'dek.«
»To, kar sedaj počenjate, vendar ni napredek.«
»To ne, ampak iz tega bo nastal nek napredek. Saj je bila tudi francoska revolucija krvava, nekaj je pa le prinesla človeštvu.«
»Francoska revolucija je dokaz, da v revoluciji izbruhne na dan iz človeške narave žival, ki uničuje vse vrednote.«
»Res je, da pride do izrodkov, toda v razvoju zgodovine nastane le nekaj dobrega. Imetje pa ni važno, čigavo bo.«
Inteligenca bo suženj proletariata
»Zakaj se navdušujete za komunizem, če pa pravi Kardelj, da inteligenca ne sme biti voditelj naroda.«
»To je res, inteligenca ne bo imela nobene besede, o tem si ne smemo delati nobenih utvar. Sicer pa tudi v kapitalističnem sistemu ni imela besede. Prej je bila suženj kapitalistov, zdaj bo pa proletariata.«
»Zakaj pa ne daste potem vodstva v roke delavstva? Mar so Kidrič, Kardelj in Baebler in vi delavci?«
»Niso, toda partija mora skrbeti, da bo v vodstvu .vladajoča klasa’, ki mora skibeti, da ostane pravi komunistični nauk čist, nepokvarjen. Saj so v dveh vaših bivših starih strankah klike, torej mora v na^i bit tudi.«
»Kako pa postane človek član partije?«
»Na dva načina: iz mladinske organizacije SKOJ-a ali pa iz partijske šole. Novince 'organiziramo v celice, ki štejejo dva do štiri člane. Tja pride vsak teden predavatelj iz ra-onskega odbora. Pred vojno smo de-ali skušnjo tudi po dveh letih. Danes gre to bolj hitro, zato nimamo novih partijcev za zanesljive. Starih partijcev nas je bilo 1941 nekaj manj ko tri sto, danes šteje partija nekaj več članov. Imamo dve partiji: javno in skrivno. Skrivna mora mirovati. Kadar je onemogočeno delovanje javne partije, začne delovati skrivna.«
Razlike med KPS in OF ni
»Kakšna je razlika med partijo in OF?«
»Bistvene razlike v organizaciji ni. OF ima več vmesnih členov v liniji kot partija. Na čelu stoji Centralni komitet komunistične partije Slovenije, ki je povezan v CKKPJugosluvi-je. Ta ima več linij. Nižji odbor od CK je okrožni komitet, potem pride rajonski komitet, vmes pa še terenski, če pa ni dovolj ljudi na razpolago, je celica zvezana kar z rajonskim odborom. Potem je linija za_ propagando in vzgojo ter linija obveščevalne službe. Ta linija mora izvajati likvidacije. Kdor se javi za ŠOS, mora izpolniti vsako zapoved, sicer je ustreljen, medtem ko navaden partijec ni ustreljen, če se ne pokori sklepom stranke. Pač pa ga izključijo in se imenuje »nediscipliniran«. Tak član je ustreljen, če izda druge.
OF je organizirana podobno, samo da ima več odborov. Na čelu stoji plenum OF, ki ima več odborov. Njemu je podrejen odbor za ljubljansko pokrajino, ki ga vodijo: dr. Schmidt, dr. Cene Kranjc in inž. Avčin, nato pa pride okrožni odbor OF, potem rajonski, kvartni, terenski, ulični in hišni. Toda partija zahteva, da so člani okro/nega odbora OF sami partijci, rajonskega nad polovico, kvartnega vsaj en član partije, za nižje odbore pa ni važno, kako so sestavljeni. Tako imamo vso OF v oblasti. Mi partijci nimamo toliko ljudi, da bi imeli v vsakem odboru večino, zato zadostuje, da imamo okrožne in rajonske odbore v svojih rokah.«
Zakaj je OF potrebna komunistom ?
»čemu pa potem organizirate ofar-ske odbore, če nimajo ofarji nobene bejiede?«
»Važne besede ne smejo imeti; potrebujemo jih. da pridobivajo člane.«
»Zakaj pa nimate enotne organizacije?«
»Ne moremo. Za komunizem ljudstvo še ni zrelo, partije pa ne smemo žrtvovati. Partija vodi revolucionarni boj in vzgaja idealiste.«
»Zakaj pa niste šli v hribe, če ste tak idealist?«
»Jaz sem bil leta 1941 proti oboroženemu odporu, zato sem bil izključen, delujem pa drugje.
»Kdo pa je silil ljudi v hribe? Mar ni bilo to zgrešeno?«
»Oborožene edinice je zahtevni Centralni komitet partije. K temu sta nas prisilila dva važna razloga. Prvič, partija se ne bi mogla nikoli več polastiti orožja, če bi bila zamudila priložnost ob razpadu Jugoslavije; drugič, reakcija bi se bila čisto gotovo pozneje organizirala in nam preprečila vsak razmah. Glavno je bilo pa to, da bo vojna prav kmalu končana.«
»Torej ste se zmotili?«
»V politiki se človedt večkrat zanoti.«
Smisel in namen umorov
»Kako morete kaj takega misliti po tolikih umorih in zločinih?«
»Gospod svetnik, s tako sodbo delate partiji krivico. Vi sodite po časopisnih poročilih. Zaupati vam moram, da so partijci izvedli malo umorov. Umore so delali najuglednejši člani OF iz Ljubljane. Vsaka ugledna ljubljanska ofarska družina ima vsaj >o enega likvidatorja. N. pr. vse ,be-ogardiste', ki so bili zaprti v Kočevju, je postrelil Marko Vrhunc iz Ljubljane. Sicer pa je vse umore odobril plenum OF.«
»Vi se šalite!«
»Zagotavljam vam, da je to resnica. Res je, da je partija dala zapoved za likvidacijo, tona zakaj je bil Vrhunc tako neumen, da se je sam silil zraven. Partija je imela velike sitnosti z ljubljanskimi bogataškimi sinovi. Zaradi prevelike maščevalnosti in krvoločnosti smo jih morali nekaj celo sami likvidirati. Mnogo primerov mi je osebno znanih. Imen vam ne morem in ne smem povedati.«
»Ali se vam zdi taktika ubijanja pravilna?«
»če hočem biti odkritosrčen, moram reči, da je bilo ubijanje zgrešeno. Sam kot človek sem bil proti ubijanju, kot partijec pa to odobravam in razumem. Mi streljamo takrat, kadar ima streljanje smisel. Danes ima smisel streljati ljudi samo na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem.«
»Zakaj ?«
»Zato, ker s streljanjem oviramo razvoj .bele garde’. Če danes ustrelimo na Gorenjskem ali Primorskem enega veljaka v vasi, zavremo razvoj ,bele garde’ najmanj za tri mesece. To ima smisel. V . Ljubljanski pokrajini pa razvoja ne moremo več zatreti. Zaradi tega smo začeli streljati ljudi že letu 1941, ker smo slutili, da se bo reakci ja uprla z orožjem. Če ne bi bili začeli streljati ljudi, bi se bila .bela garda’ osnovala že v začetku 1. 1942, tako se je pa šele na koncu 1942.«
»Meni se pa zdi, da ste šele s streljanjem povzročili oborožen odpor proti sebi, saj so ljudje prijeli za orožje, ko ste jih že toliko pobili.«
»Tudi če jih ne bi bfli pobili, bi se bila slej ko prej reakcija uprla. Mi delamo vendar revolucijo in revoluciji se ljudje upirajo, zato smo jim morali vlfti strah v kosti, drugače se ne boje in ne ubogajo. Ga ni tako umazanega sredstva, katerega partija ne bi uporabila za dosego svojega cilja. Zapomnite si dobro, gospod svetnik. Diktatura proletariata je boj brez prizanašanjal Ob tej priliki vam ne morem razlagati nase politične strategije in taktike. Če pa želite, vam poskrbim pismeno literaturo.«
»Prosim!«
»Sicer pa ne gledam tako tragično na streljanje (žalostno!). Ne verjamem, da bi nas kdo po vojni klical na odgovor zaradi umorov.«
»Jaz pa mislim, da bo prišel čas, ko bo treba dajati odgovor za vsak umor. Kako pa vi partijci sodite o koncu?«
O »veliki« politiki
Mislim(!?), da boano zmagali na vsak način.«
»Kako to? Ali vam bodo boljševiki prišli na pomoč?<_
»Kaj se nadejate, da vam bodo Angleži izročili oblast, če bi prišli semkaj?«
»Tega ne mislim, toda Angleži bodo morali izročiti oblast nam, ker drugega ne bo tukaj.« _
»Kako to mislite?«
»Saj ne bo nobene opozicije proti nam, ker bomo voditelje opozicije že prej pobili, drugi si pa tudi ne bodo upali proti nam nastopiti. Mi bomo vzpostavili tukaj dejansko stanje, potem pa naj pride kar hoče.«
»Ali mislite, da se bodo ljudje res dali klati kakor ovčice? Saj imajo izkušnje.«
Ofarji bodo žrtev usode
»Kako pa naj vlada partija, če hi zmagala, ko pa ima poleg sebe še OF?«
»Mi gremo potem naprej do revolucije, za OF pa bi to bil konec.«
»To se pravi, da bi nastal spor.«
»Tiste ljudi, ki bi nas v boju ovirali, bi morali odstraniti. Mi ne bi nikdar mirovali. Sicer pa je že tako poskrbljeno, da ne more partije no-i>en dogodek presenetiti.«
»Kuj boste pa storili, če ne zmagate?«
»To »e ne bo zgodilo.«
»Pa vendar, če...«
»Če nam vse spodleti, se bo javna
gartija umaknila v Sovjetijo in začelo o delovati skrivna.«
»Kaj pa bo z OF?«
»Ne vem. Kaj mi mar! Ofarji bodo žrtev usode. Tu se ne da pomagati, v politiki vedno nekdo plača.«
»Vaše politične morale ne razumem. Torej jih boste žrtvovali. Ne razumem potem, zakaj gredo olarji v hribe?« •
»Tega tudi jaz ne razumem, zakaj re kdo v hribe, pa ni komunist. Mi omunisti imamo jasen cilj. Kakšnega imajo ofarji. ne vem. Bodo pač žrtev razmer in časa.«
»Strašno!«
»Osebno se vam zdi itrašno, dejansko pani. Napredek (?!) zahteva vedno žrtve.«
»Zakaj se pa ne žrtvujete? Zakaj se no greste borit?«
»Sem vam že rekel, da imam drugo nalogo. Kadar bo nevarno, bom že odšel.«
Sleparija z angleško pomočjo
»Jaz pa vedno slišim, da vam Angleži mečejo s padali vsega, kar potrebujete.«
»To je vse izmišljeno. Angleži so nam vrgli nekaj malenkosti, in še to vse razbito. Jušno, da moramo ljudem pripovedovati, koliko naui Angleži pošljejo, drugače bi mnogi že obupali. Politika je politika!«
»V vojnem času je vsakdo v nevarnosti, vendar se mi zdi, da je vaše življenje po vaši lastni neumnosti v nevarnosti. Tako življenje je več ko pasje.«
»Vi, gospod svetnik, tega ne razumete. Iz vsega tega l>o nastal tudi splo-šno korist (?!) za vse človeštvo. Danes se nam zdi, da gre vse to počasi, če pa to zgodovinsko gledamo, vidimo, da je človeštvo po vsaki revoluciji storilo velik okrak naprej.«
»Taka sodba je zmotna. Zgodovina ravno dokazuje, da je človek velike reči ustvaril samo v miru. Revolucija pa pahne vsak narod v veliko pomanjkanje. Narod, ki je preživel revolucijo, osiroti moralno in socialno.«
>Mlad človek mora biti »idealist« in mora verovati v »zmago«, naj zmaga ali ne. Revolucija zahteva doslednosti, nedolžne žrtve.
Tu je zdaj konec razgovora s partijcem. Njegova izvajanja nam jasno in nedvoumno, zlasti pa odkritosrčno kažejo, kako si razvoj OF, sedanje vojne, revolucije in splošne politike zamišlja Komunistična partija. Sklepanje tega partijca — kakor vseh njegovih tovarišev — je dosledno,
brezobzirno in fanatično ter v marsikaterem oziru zaradi svojih razodetij dragoceno. Ima pa k sreči eno samo, bistveno in usodno napako: izhaja l* napačne osnove. Zaradi »partijske »■ nije« ne mara videti resnice. Za edino resnico jemlje komunistično dogmo m noče, ali ne more vedeti še za druge resnice, ki bodo komunizmu njegove načrte zavrle.
Ena izmed teh resnic je, da imata Komunistična partija in njena OF danes opraviti z neomajnim odporom vsega slovenskega naroda, ki se ne mara dati boljševizirati in čigar Življenjski ter politični cilji so v P°P0^" nem nasprotju s cilji komunizma. Naš narod kaže ta odpor z orožjem in se zaradi njega bori vsaj tako zagrizeno, kakor se bori Komunistična partija za svoje cilje. Zmaga pa pri vsakem narodu tisti, ki ima za sabo več zdravih, prepričanih in požrtvovalnih sil.
Slovenci v tem boju proti komunizmu danes nismo sami. Vsa Evropa se hote ali nehote združuje v njem, kolikor posamezni bolj in bolj na lastni koži okušajo grenke sadove rdečega »novega sveta«, ki ga hoče ustvariti komunizem na ruševinah vsega starega, vsega svetega, vsega človeškega. Največja in vodilna sila Evrope, Nemčija, ki je odločena rajši žrtvovati vse, kakor pa pustiti, da bi Zahod postal plen azijatske boljševiške poplave, pa daje poroštvo, da bo ta evropski in s tem naš boj proti komunizmu uspešen — navzlic vsem rdečim prerokom, dialektikom in logikom, kakor je tisti, čigar izvajanja smo navedli v tem sestavku.
O komunistični solati
Višnja gora, 1. avgusta.
»Nemogoče! Tako zelo je napredovala OF? Bržkone nova vrsta solate, ki jo je vzgojil kak slovenski Mičurin-ček. Najbrž'se da jesti brez olja ali celo jesiha,« bo vzkliknil kakšen že bolj redkih rdečkastih ideologov, ki iz dneva v dan loščijo svoje hlače po ljubljanskih kavarnah, zraven pa vlečejo na ušesa »zaupne« novice od agencije EBP.
Komunistična solata je posebna sorta, ki pa ne zaleže niti toliko ko navadna trnovska berivka. Je to namreč podvrsta, ki bi jo lahko imenovali papirnato.
aKdar lete visoko nad oblaki zavezniška strahovalna letala, razsipajo te-renci hitro po gozdovih listke in lističe, -češ da jih mečejo Angleži. Seveda more verjeti tem bedastim lažem kvečjemu Ljubljančan z otročjo pametjo, Vsi drugi, celo otroci vedo, da so Komunisti prav tedaj, ko se čuje brnenje kakega angleškega leta, najbolj aktivni. Ko neumni letajo po ho-stah in košeninah in razmetavajo svojo jalovo propagando, ki so ji vzdeli domobranci posrečeno ime »solata«.
Komunisti se zavedajo, kako brezuspešna in neprebavljiva je ta solata spričo pomanjkanja olja. Hribovci pa, kakor imenujejo ušivi »osvoboditelji« naše deželane, tudi niso tako slepi, da bi verjeli puhlim in ohlapnim krilaticam, s katerimi hočejo prevarati poštene ljudi. Laž ima kratke noge.
Domobranci, ki noč in dan preganjajo komunistične tolpe, so od prebivalstva povsod najprisrčneje sprejeti. To tudi ni nič čudnega, saj pomagajo ljudstvu povsod, kjer koli morejo. Dekleta jim srečnih oči pripenjajo na bluze pisane pušeljce, otroci pa jim prinašajo cele kupe komunistične »solate«, s katero gospodinje vsako jutro kurijo v peči za zajtrk. Tako torej konča vsa tista pisana šara, o kateri trde komunisti, da je njihova propaganda. Povsod ljudje radi sprejemajo domobrance in jim dajejo pojasnil, kje se skrivajo razbite skupine raznih »brigad« in terencev, ki se v splošnem obupu ne upajo več v vasi. Zdaj se jasno vidi, kako globoko je doumelo naše ljudstvo tudi v najbolj oddaljenih krajih svojo veliko nesrečo. Misli v9oh 9^ oklepajo domobrancev, ki dajejo s svojim močnim značajem v zmagi zgled vsem, ki so še količkaj pošteni.
Domobrancem ni treba raztresati takih listkov, kakor je rdeča solata. Skoraj pri vsaki hiši imajo »Črne bukve«, ki jih bere staro in mlado. T« so jiostnle že pravcati katekizem o grozodejstvih, s katerimi so si komunisti sami zapisali neizogibno smrt.
»Kdor z mečem začenja, bo z mečem pokončan,« se je zadnjič odrezal stnr mož,akar, ki so mu komunisti pobili že skoraj vso družino. Vsa tista krvava dejstva namreč govore s tako prepričevalnostjo, da jih ne more spremeniti nobena propaganda, najmanj pa rdeča komunistična solata.
Kako bo urejena preskrba z mlekom
Pokrajinski preskrbovalni zavod je k nnredbi Visokega komisarja o oskr-bovnnju z mlekom za prehrano Izdal tele izvršilne predpise:
K členu 1.: Celotna proizvodnja mleka v Ljubljanski pokrajini je pod zaporo- na razpolago pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani.
K flenu 2.:	Lastniki krav smejo
obdržati:
a) za vsakega družinskega Elana ln
za vsako v mlekarskem proizvajalnem obrntu stalno znjiosleno in v proizvajalnem obratu bivajočo in hranjeno osebo po pol litra mleka dnevno.
Družinski člani, ki ne stanujejo in se ne hranijo v proizvajalnem obratu, ter lastniki krav, ki niso fizične osebe, nimajo pravico do mleka po prednjem določilu;
b) za vsako pri občini prijavljeno tele za zakol največ 200 litrov (25 dnov-no sesanje), za vsako tole za rejo pa največ 500 litrov (0 tedensko sesanje).
K flenu Nihče no sme oddajati mleka in mlečnih izdelkov oeobam, ki za prejemanje mleka nimajo dovoljenja od Prevoda; tudi ne brezplačno ati od količine, določene v členu 2.
Prenašanje mleka in mlečnih izdelkov iz kraja v kraj je. prepovedano.
K členu 4.: Mleko je treba oddajati tfiko kot se namolze, sveže, precejeno in shlajeno, od maja do septembra ločeno večerno in jutranje. Vsebovati mora najmanj 83 odst. celokupne suhe mlečne brezmaščobne snovi in 2.8 odst. maščobe. Nižji odstotek suhih snovi in maščobe upraviči samo mlečna kontrola, ki jo na prošnjo lastnika izvedo Higienski zavod. ....................
K členu 5.: Proizvajalci mleka morajo ne glede na stanje družine oddati v mlekarskem letu najmanj: pri eni kravi 250 litrov pri dveh kravah 900 litrov, pri troh kravah 1500 litrov, za vsako nadaljnjo kravo pa po 1200 litrov več.
Mlekarsko leto trnja od 1. marca do zadnjega februarja.
Lastniki, ki Imajo samo eno kravo, so upravičeni prenehati z redno oddajo mleka v mlekarskem letu največ za 24 tednov, lastniki dveh krav največ za
16	tednov in lastniki treh krav najve8 za osem tednov. Vsi ostali morajo oddajati mleko redno preko celega leta.
0 oddanem mleku se sestavlja obračun dvakrat na leto, in sicer zadnjega februarja in 31. avgusta.
Za primer izrabe dovoljenega premora morajo lastniki, ki nimajo več kot tri krave, oddati v enem šestmesečnem obdobju vsaj naslednjo količino: čo padeta v šestmesečno obdobje več kakor dve tretjini dovoljenega premora: pri eni kravl 25 litrov, pri dveh kravah 270 litrov in pri treh kravah 600 litrov; če pade v Šestmesečno obdobje najmanj ena tretjina dovoljenega premora: pri oni kravi 75 litrov, pri dveh kravah 860 litrov in pri treh kravah 675 litrov.
Letna količina mleka za obvezno oddajo se ugotavlja na podlagi številčnega stanja krav zadnjega februarja in 81. avgusta vsakega leta. Upoštevajo so lo spremembe, ki so nastale in bile prijavljene v prvih treh mesecih pred zaključkom obdobja.
Ce lastnik, ki ima samo eno kravo, le-lo odsvoji v teku drugih treh mesecev šestmesečnega obdobja, preide dolžnost nadaljnje oddaje mleka na prido-bitelja.
Spremembe v stanju Živine, ki so nastale pred dnevom uveljavitve teh izvršilnih prodpisov, se morajo javiti občinskim preskrbovalnim uradom v l!v dneh po tem roku.
Brejost v Šestem mesecu, zvržonj« krav in telic po šestem moser.u, po živi-nozdravniku Provoda ugotovljene bolezni, ki vplivajo na molžo, kakor tudi prodajo, zamenjavo, nakup in po dokazani višji Bili povzročeno spremembe na molznih kravah, jo treba javili v desetih dneh občinskemu preskrbovalnemu uradu. Le-M mora poročati o tem Prevodu vsakega 1. In 15. v mesecu.
K člena 7.: Mleko Jo treba oddajati zbiralnicam, ki jih določi Prevod, ali po Prevodu pooblaščenemu zbiralcu.
K flenu 8.: Po predhodnem dovoljenju Prevoda lahko oddajo proizvajalci namesto mleka ustrezajočo količino presnega masla v razmerju 1 kg presnega masla je 25 litrov mleka.
Fasis lira in čebel
b LjiiliijansM pokrajini
in n Ljubljani
Na osnovi za to danega pooblastila 'Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 7, julija 1944., št. G. Z. Vl-Ii D 11 je g. prezident gen. Rupnik izdal naredbo:
Čl. 1. Vsa živina (kopitarji, povedo, prašiči, ovce, koze, kunci, perutnina) in cebelni panji v pokrajini, v posesti kogarkoli, se morajo v času od 31. julija do vštetega 8. avgusta t. I. po stanju z dne 30. julija t. 1. prijaviti občini, kjer se redoma nahajajo.
Čl. 2. V prijavi se morajo točno navesti vsi podatki, kakor je predvideno v za to določenih obrazcih, ki jih občine prejmejo od šefa pokrajinske uprave. Te obrazce izpolnijo občinski uradi na podlagi podanih prijav, prijavitelji pa morajo točnost prijav potrditi s svojim podpisom.
Čl. 3. Kršitve prijavne dolžnosti po tej naredbi in neresnjčne ali nepopolne prijave kaznujejo občeupravna oblastva prve stopnje z denarno kaznijo do 5000 lir ali z zaporom do 30 dni. V hujših primerih se more izrr-či poleg denarne kazni tudi zapor in odrediti zaplemba neprijavljene ali nepravilno prijavljene živine in če-belnih panjev.
čl. 4. Vse spremembe (nakupi, sko-titve, pričetek reje, prodaje, oddaje, pogini) v stanju goveje živine iti prašičev Po 30. juliju t. 1. se morajo še nadalje sproti prijavljati po občini Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani po predpisu čl. 7. naredbe o prijavi in zapori goveje živine z dne t. junija ■19)3 št. 61, Službeni list št. 147/44 iz 1943 ozir. čl. 8 naredbe glede predpisov
o	klanju prašičev z dne 26. oktobra 1942 št. 195, Službeni list št. 363/87 iz 1942.
Čl. 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
lomišclj iia pettFiBKkc vasi i rdetem oblemu
1
Po naredbi o prijavi živine in panjev s čebelami poziva mestno županstvo vse rejce konj, oslov, mul, goved, prašičev, ovc, koz, perutnine, kuncev in čebel, naj prijavijo svoje živali po stanju z dne 30. julija t. 1. na dostavljenih jim tiskovinah. Te tiskovine bodo prihodnjo dni dostavljene vsaki stranki na dom, pobrane pa 48 ur po vročitvi. Rejci, ki do
4.	avgusta t 1. tiskovin ne bi dobili dostavljenih, so dolžni sami priti ponje in jih izpolnjene zopet oddati pri kmetijskem odseku mestnega gospodarskega Urada v Beethovnovi ulici št. 7, v sobi št. 15 na desno v pritličju.
Vsak rejec mora živali naznaniti v tisti občini, kjer stalno biva oziroma, kjer ima stalno svoje živali ali čebele. Begunci, ki imajo svoje živali samo začasno v drugi občini, naj prijavijo svoje živali v domači občini, če bo popis. Tudi čebelarji, ki imajo svoje čebele samo za Časa paše izven svojega rednega bivališča, ua( prijavijo število panjev v svoji občini, kjer stalno bivajo ali kjer Imajo stalno svoje čebele. Lastniki živali morajo svoje napovedi tudi podpisati ter so zanje tudi odgovorni.
Vsi posestniki živaH, torej tudi mali rejci in užitkarji, so dolžni naznaniti natančno in resnično stanje vseh živali, kakršno je bilo dne 80. julija t. 1„ ker je to v njih lastno korist. Kdor opusti prijavo ali poda neresnično prijavo, bo kaznovan z zaporom, poleg tega pa sledi še zaplemba onih živali, ki sploh niso bile naznanjene ali niso bile pravilno prijavljene.
Popis je treba napraviti natanko po obrazcu za stanje živine in panjev s čebelami. V sezname je treba napisati natanko in čitljivo za vsakega posestnika Posebej njegovo ime in priimek, kraj bivališča, hišno številko in število po-edinih vrst živine natanko v one stolpce, kakor jih določajo obrazci tiskovin. Zaradi enotnega tolmačenja in vpisava-Pja poedinih vret živali v posamezne stolpce jo treba vpisavati takole:
I. Pri konjih: 1. Število žrebet Ima tri stolpce, in sicer: a) žrebeta obojega spola pod enim letom, torej letošnja žrebeta, rojena 1944.; b) enoletna žrebeta obojega spola, torej lanska žrebeta, rojena leta 1943; c) dveletna žrebeta obojega spola, torej predlanska, rojena leta 1942. 2. Število žrebcev od treh let naprej, torej takih, ki se uporabljajo za pleme ali, ki so šele določeni za pleme. 8. Število kobil nad 3 leti, ki se že uporabljajo za pleme in tudi take, ki so primerne zn pleme ter 6e l»odo pozneje pripuščale za pleme, ko bodo dorasle ter bodo na razpolago primerni žrel>ci. 4. Število vseh drugih konj nad 3 leti ter 6padajo sem vsi kastrati (rezani konji) ln tudi take kobile, ki sploh niso namenjene za pleme, in oni žrebci, ki 6lužijo &amo za delo.
II. Pri oslih In ITT. pri mnlah jo treba vplsnti samo skupno število teh živali obojega spola.
i	* i i f*ri *OTpji živini: 1. Stevflo sesajočih telet obojega spola in takih, ki jih deloma že odstavljamo, vendar največ v starosti treh mesecev: 2. število mlade živine obojega 8p0ia od treh mesecev starosti pa do enega leta; 3. število bikcev in bikov od 1 leta starosti naprej in sicer: bike starejše od 2 let in lieenci-rane jo treba vpisati vse? a od mlajših, ki še niso bili pregledani, pa le one, ki so namenjeni za pleme; 4. število telic od onega leta naprej, dokler ne telete. Če telica pred Časom zvržo pa daje mleko, jo je treba šteti že med krave. 5. število Krav ne glede na starost, torej tudi telic, ki so že telile. 6. Število juncev od 1 leta do 2 let. Sem spadajo vse rezane moške živali in tudi taki bikci, ki niso namenjeni »n plejue P« še niso bili rezani.
7.	Število volov od 2 let naprej. 8. Skupno število vse goveje živine se mora Ujemati s podrobno navedenim številom.
V.	Pri prašičih je treba vpisati: 1. Število mladičev, dokler sesajo ali do starosti 8 tednov. 2. število mladih pra-*cev ima tri stolpce in sicer: a) mer-jaščki pod enim letom, ki so šele name-
Zaradi slabih prometnih zvez bo se
Ljubljančani pred vojno bolj malo zanimali za pokrimske vasi. Ko so po razpadu Jugoslavije bili ti kraji zasedeni, ljudje niso želeli prav nič drugega, kakor da imajo mir ter v miru delajo svoje delo naprej. Toda tudi v teh vaseh se je kmalu pokazala posledica ustanovitve G F in »narodno osvobodilne vojske«. Že pozimi 1941/42 so začeli g propagando za OF, »narodno osvobodilno vojsko«, da je treba iti v gozd in take običajne ofarske modrosti.
»
Blagoslov« iz Ljubljane
Kakor povsod, imajo tudi za Tomišelj in podkrimske vasi največ zaslug Ljubljančani, kar se tiče komunistične propagande. Ti Ljubljančani, bodisi pravi ali domačini, ki so živeli v Ljubljani, so skrbeli, da je šlo v teh podkrimskih vaseh vse »po načrtu«.
Pred približno desetimi leti, ko je vse vrelo iz kmetov v mesto iskat službe, je odšel v Ljubljano tudi nek domačin. Službo mu je preskrbel župnik, v zahvalo pa je ta domačin ustanovil v tomi-šeljski fari »Zvezo kmečkih fantov in deklet«, ustanovo, ki je skrbela pozneje za dotok v »osvobodilno vojsko«, in je bila ta ustanova tudi za to ustanovljena. Ta domačin je vsak teden hodil v Tomišelj in nosil navodila iz Ljubljane in organiziral naprej. Pri delu in organizaciji mu je pomagal 42 letni študent Jože. Za tema dvema so začeli prihajati iz Ljubljane v te vasi partijci in dajali navodila. Najbolj zagrizena agitatorja in partijca sta bila Podlipec Franc in Alič Ivan. Hodila sta vsako nedeljo v podkrimske vasi in nagovarjala ljudi, naj ustanovijo terenske odbore. Najraje sta se ustavljala v Brestu v gostilni Modica Jakoba, v Tomišlju pri Jankoviču in v Vrbljenjih pri Frlanu. V teh gostilnah se je prepilo mnogo noči, seveda iz »taktičnih« razlogov. Plačali so vedno terenci, da bi bilo ljudstvo čim bolj zadovoljno in da bi se prepričalo, kako izgleda »novi red«, kjer je vse zastonj. Terenci so hodili tudi v gostilne, kjer jim niso bili naklonjeni in se niso marali spuščati v nobene »osvobodilne« dogodivščine. Sem so hodili zato, da so prisluškovali in nagovarjali ljudi, naj gredo spomladi v hribe, naj se združijo in združeni primejo za orožje. Ljudem 60 obljubljali, da bo »osvobodilna« vojska zbrisala sovražnika z naših tal tako da ne bo nobenega sledu za njim ...
Da bi bolj držalo in da bi na zunaj bolj slovesno izgledalo, so ti ljudje zbrali meseca maja 1942 trideset fantov in mož, ki so vsi navdušeni prisegli ljubljanski ofariji, svojim sovaščanom pa smrt, razdejanje in pogubo. Svojo prisego so potrdili s pitjem in plesom do belega dne, torej v tistem znamenju, v katerem je »osvobodilna« vojska tolikokrat proslavljala in se veselila nad nesrečo našega ljudstva, kradla in žrla v imenu »svobode« lz žepa našega kmeta ter prirejala mitinge in zabave na »osvobojenem« ozemlju z nakradenim živežem.
Od domačih eo se po svojem delu odlikovali še Škrjanc Ivan, Pavlič Anton, Susman Alojz, Kraljič Anion, Susman Franc in znani kriminalist Jaka Oven, star znanec sodnije.
Komunistična taktika
Ker v tomišeljski fari komunistična propaganda ni rodila takega uspeha, kakor so ga komunisti pričakovali, je bilo treba nekaj ukreniti, da bi se to »nezavedno« ljudstvo že enkrat zavedlo. Zato so se komunisti poslužili običajne taktike, o kateri pa si večina še ni bila takrat na jasnem, kaj prav za prav pomeni. 15. maja 1942 so tolovaji napadli občinsko hišo, v kateri so bili karabinjerji. Terenci so ljudi gonili v gozd, češ da bodo zaradi tega najiada Italijani vse ljudi postrelili, kogar bodo dobili. Če se hočejo rešiti, morajo v goz. Komunisti so zagnali yik in krik, češ da^ Italijani že gredo lz Iga v Tomišelj. Ljudje so bili
zbrani pred županovo hišo in čakali, kaj
bo. Župan jim je odsvetoval iti v gozd. Tedaj pa je znan komunist Alič zakričal: Bežite, italijanski avtomobil že prihaja! Ljudje so res bežali v gozd, toda avtomobila ni bilo nikjer. Prevara se jo posrečila in ljudje so bili v gozdu. V gozdu so jim komunisti takoj priredili miting in jim užaljeni pridigali, da sedaj so prišli, prej pa niso sami od sebe, samo da bi vse lepo izgledalo, in da bi komunisti izgledali čim večji odrešeniki. Rekli so ljudem, da nimajo kam z njimi, da nimajo toliko pušk, da jih bodo osvobodili in podobne smešnice. Drugi dan so prišli možje in fantje nazaj, le nekaj jih je ostalo v gozdu, kjer so še danes. To so Modic Jože, Lesica Franc iz Strahomerja, Grebenc Ivan iz Vrblenj in Kumše Karol iz Vrblenj. Vse drugo je prišlo nazaj.
Zopet laž
Ko so komunisti videli, da jim goljufija ni uspela in da so se vsi moški vrnili domov, so takoj naslednji dan pridrveli pred občino in zahtevali, da morajo takoj vsi v gozd nazaj. »Ali še ne veste, da »okupator« že beži in da imamo sedaj vse mi v rokah,« je zopet lagal isti kakor prejšnji dan, da gre avtomobil. »Potem smo pa lahko doma, če okupator beži,« se je oglasil nekdo. »Kaj naj pa potem delamo v gozdu,« se je oglasil nekdo. Komunistična modrost na to ni vedela odgovora in njegove učenosti ter taktike je bilo konec. Takoj ob prihodu so se seveda zbrali vsi terenci, ki so jim komunisti dajali navodila za nadaljnje delo za »blagor naroda«. Terenec Kumše Anton se je zmislil, da bi bilo dobro postreliti vse cigane, ker »izdajajo«. Polovili so 46 ciganov in jih odpeljali v Iško, kjer so vse postrelili, tudi noseče ženske. Tako je bila tomišeljska republika za stopnjo svobodnejša, naprej je še sledilo.
»Osvoboditev« občine
Tomišeljski župan je dobil že 1. 1942 od komunistov grozilno pismo, kor ni hotel organizirati terenskih odborov. Ker je postajalo zanj in za oba tajnika vedno bolj nevarno, so vsi trije odšli v Ljubljano. Komunisti so Hitro razglasili, da je župan odnesel s seboj denar in ga nesel »okupatorju«. Da bi še druge stvari ne prišle do »okupatorske« roke, so komunisti vdrli v občinsko pisarno, razbili obe blagajni in pobrali za »osvoboditev« ves denar in živež za ljudi, ki ga je bilo za dva meseca. Tako so ljudi »osvobodili« za dva meseca naprej. Po tem osvobodilnem dejanju so zbobnali skupaj ljudi in jim govorili, da za naprej ne bo treba več plačevati davkov, da se ne bo treba več mučiti z avšastimi kravami in orati z njimi, ampak da bodo to delali vse s traktorji. Kmetje da bodo sedeli v senci, pili, jedli in žvižgali, traktorji bodo pa opravljali človekoljubno delo. Ker nobene prave države ni Jwez volitev, so tudi komunisti razglasili volitve zn krajevne faktorje in terenee. Izvolili so novega župana Šuštaršiča Antona iz Tomiš-Ija in v veliki gorečnosti za pravico in resnico so sestavili odbor, ki naj bi pregledal in ugotovil dejanski stan občinske pisarne. Revizijo je vodil trgovec Franc Čebular z Iga, pomagala sta mu brala Pavlič Anton in Martin Iz Vrbljenj ter Kraljič Peter iz Strahomera. Ti zadnji trije so bili nasproti ljudem skrajno surovi in so že vsi trije prejeli zasluženo plačilo.
Ko se je župan vrnil iz Ljubljane, so prišli takoj tolovaji k njemu, ga zaslišali in mu naročili, da bo on še naprej župan in naj skrbi za občino in za občane tako kakor doslej, da bodo imeli ljudje kaj jesti. Obenem so naročili, da mora župan gledati na to, da bodo tudi oni kaj dobili. Župan je res izposloval od Prevoda živež, toda s pogojem, da ga pelje na Ig in razdeli tam, ne pa v Tomišelj, kjer bi prišel tolovajem v roke. Tako so tolovajsko upanje ni izpolnilo. 20. junija 1042 so pripeljali živež, še isti večer pa so komunisti prišli po župana in ga odpe-
ljali. Rekli so kakor običajno, da ga bodo samo zaslišali v Iški in potem izpustili. Toda kogar so komunisti v Iški zasliševali, se ni več vruil. Obenem so tolovaji županu poklali pet prašičev, odpeljali živino, izropali trgovino in vse skupaj odpeljali. Vodja te »osvobodilne vojske« je bil neki ljubljanski »štokglaj-zer« s tolovajskim imenom »Čebokelj«, pomagal pa mu je Ruskov iz Škofljice Za slovo so pobrali še ves denar in obleko, in sprevod se je pomikal z županom vred proti Iški »na zaslišanje«.
Zupanu se je posrečilo med potjo uiti, zato pa so 21. junija prišli zopet na njegov dom in odpeljali njegovo ženo. Rekli so, da je no bodo izpustili, dokler se mož ne vrne. Toda kljub temu so jo izpustili 13. julija ter jo odpeljali na dom njenih staršev v Tomišelj. Njen oče se je moral zavezati, da jo bo on preživljal in da se ne sme pisati več po možu, ampak mora prevzeti svoje dekliško ime nazaj, da ne sme imeti nobene zveze z možem in da ne sme nič zahtevati od moževega posestva. To pa zato, ker so komunisti posestvo zaplenili in postavili za gospodarja žagarja Janežiča Jožeta. Ta je gospodaril na posestvu do savojske ofenzive. Pri gospodarjenju so mu pomagale njegova žena in bratova žena Janežič Ivana ter Cankarca iz Orljeve ulice. Te tri so hodile v Tomišelj uživat zlato svobodo na županovo posestvo. Vsi ti »gospodarji« so žrli in pili, kar se je dalo. Badoglievci so sicer vse to vedeli, a so navzlic temu puščali ženske čez blok. dočim za poštene ljudi in ljudi, ki hi šli radi po delu, ni bilo prepustnic.
Umor občinskega tajnika
V	noči od 20. na 21. junij so komunisti obkolili stanovanje občinskega tajnikn Razpotnika. Tajniku niso pustili niti toliko časa, da bi se poslovil od svoje žene in otrok. Zvezali so ga, zmerjali in pretepali ter ga nato odpeljali »na zaslišanje« v Iško. Ko je prišel ves upehan v tolovajsko taborišče, se je odkril ter se priporočil Bogu. Čez nekaj časa ga je poklical nek tolovaj, naj gre z njim. Odpeljal ga je malo vstran, počil je strel, in dvoje otrok je ostalo brez očeta.
Internacije
Po srečni rešitvi je župan bežal na Ig in tam Savojcem povedal, kako in kaj. Savojci so ga odvedli v Ljubljano in ga po precejšnjem zavlačevanju odpeljali v internacijo.
Terenci so med tem časom sklenili, da je treba opraviti še z nekaterimi drugimi poštenimi občani. To naj bi bili Modic Alojz iz Vrbljenj, Modic Jože iz Vrbljenj, Benka Jakob, Oblak Martin in Modic Ivan, vsi iz Vrbljenj.
V	Tomišlju so terenci kovali načrte in modrovali pri Jankoviču, kjer je bil doma večni študent Jože. Sklepali in popivali so do ranega jutra. Glavni terenci so bili Maveo Janez, Škrab Anton, Šuštaršič Anton, Kumše Anton in mednje je večkrat prišel tudi Podlipec, ki je dajal točna navodila. Ti terenci so vzdrževali »zveze« z drugimi podkrimskimi vasmi. V tej terenski kuhinji se je skuhal tudi sklep, katere poštene domačine je treba likvidirati. Za likvidacijo so bili določeni šeškar Franc, Lenaršič Ivan, Muren Jože, Šuštaršič Franc In Martin Modic, vsi iz Tomišlja. Toda te komunistične nakane je preprečila ofenziva.
Na Jakobovo nedeljo 26. julija 1942 so savojci občino blokirali in pobrali vse moške od 17 do 50 leta. Vsega skupaj so odpeljali v internacijo čez 200 moških. V Vrbljenju so vse moške nagnali skupaj, naložili na avtomobile ter jih odpeljali v Iško vas. Tam so že čakali savojci in imeli podatke, ki jih je dala znana Furlan Pavla. Svojčas Je bila v službi na Bledu pri Janu in je znala dobro italijansko. Bila je v dobrih zvezah s karabinjerjem Pielrom tn glavna terenka. Vse moške so odpeljali v Ljubljano, le deset fantov so odbrali in jih takoj drugi dan
postrelili. Bili so to sledeči: Lisica Ivan, Lisica Franc, Grebenc Franc in Jože,
njeni za pleme. Merjaščke, ki se ie uporabljajo za pleme, je treba napisati v stolpec za plemenske merjasce; b) svinj-ke pod enim letom, ki so šele namenjene za pripuščanje. Če so svinjke že oprasile, jih je treba vpisati v stolpec za plemenske svinje, c) Vsi rezanci in take svinjke pod enim letom, ki niso namenjene za pleme. 8. Število plemenskih merjascev, torej takih, ki se uporabljajo za pleme. 4. Število plemenskih svinj, torej takih, ki se pripuščajo za pleme.
5.	Število prašičev za pitanje nad enim ledom, torej vseh drugih prašičev, ki so namenjeni za klanje (rezanci, svinje in odsluženi merjasci). 6. Skupno število vseh prašičev se mora ujemati s podrobno navedenim številom.
VI.	Pri ovcah Je treba navesti: 1. Število jagnjet in mladih ovc obojega spola do enega leta. 2. število ovnov, ki se uporabljajo za pleme. 3. Število plemenskih ovc nad eno leto starih. 4. število drugih ovc nad enim letom, torej predvsem koštrunov in tudi ovnov ter ovne, ki niso več za pleme. 5. Skupno število vseh ovc.
VIL Pri kozah je treha navesti samo skupno število ko« obojega spola brez razlike starosti.
VIII. Pri perutnini so trije stolpci za število kokoši ter je treba vpisati: a) piščance do starosti 6 mesecev, torej vse lotos izvaljene; b) peteline te>r sem spadajo tudi petelinčki in kopuni; c) kokoši ter sem spadajo Jarkice ln tudi pegatke.
2.	Skupno Število kokoši pod a), b) ln e).
V	nadaljnje stolpce Je treba vpisati število rac, gosi, puranov in skupno število vse perutnine.
IX. Pri kuncih Je treba vpisati take *lvali v prvi stolpec, ki jih nameravamo Imeli za pleme, vse druge kunce, namenjene za klanje, pa vpišemo v drugi stolpec tor seštejemo obe rubriki.
X. Pri čebelah Je treba vpisati šte-tJjo panjev g nepremakljivim satjem, to-
rej število kranjičev s čebelami posebej, v poseben stolpec pa panje s premakljivim satjem, torej A. Ž. panje s čebelami. Oba stolpca je treba sešteti in napisati vsoto v stolpce za skupno število vseh panjev s čebelami.
Zadnji stolpec je namenjen za podpis lastnika živali ali za njegovega pooblaščenca, ki je naznanil živali. Zadostuje, da ta podpiše samo originalni izvod.
Nov oddelek Pokrajin, uprave
Pri Šefu pokrajinske uprave v Ljubljani se je ustanovil oddelek za določanje in kontrolo cen (oddelek
XI.). V pristojnost novega oddelka spadajo vsi posli, ki so se do sedaj onravnavali pri odseku za kontrolo cen v sestavu oddelka ‘za trgovino, obrt in industrijo (VIII.), izvzemši zadev, ki se tičejo prestopkov oskrbovalnih predpisov, kateri preidejo na odsek za oskrbo in notranji blagovni promet pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo.
Oddelek za določanje in kontrolo cen je nastanjen v prostorih trgovske akademije, Bleivveisova cesta, lil. nadstropje, in je že pričel poslovati. Telefonske številke 26-21 do 26-27 (centrala pokrajinske uprave) z notranjimi številkami: odsek za določanje cen 81 do 84, o d s e k za kontrolo cen 83 do 86.
Uradne ure za stranke so vsak dan
Javite se za delanje drv!
Preskrba mest z drvmrl je med najbolj perečimi in teikimi nalogami, ki jih preskrbovalna oblastva morajo rešiti v vojnem času. Posebno zaradi pomanjka-
nja delovnih moči in prevoznih sredstev tudi preskrba Ljubljane z drvmi postaja vsak dan težja.
Zato vabi mestni preskrbovalni urad vse one moške od pričetega 19. do končanega 60. leta starosti, ki so sposobni za gozdna dola, naj se takoj — najkasneje pa do sobote, 5. avgusta, prijavijo mestnemu županstvu v vratarjevi loži na Mestnem trgu pri za to določenem uradniku, ki bo zapisal njih podatke.
Smatramo, da je vsak, ki je za tako delo sposoben, dolžan prijavili se in takoj pomagati pri preskrbi Ljubljane z drvmi. Pripominjamo, da bodo delavci plačani tako kot so sedaj sploh plačani gozdni delavci, zlasti pa opozarjamo, da bo troha poseči po prisilnih ukrepih, če se na ta poziv ne bo javilo zadostno število delavcev.
Tobačni izdelki za avgust
ZaSenSl a 1. avguatom 1944 bodo prejemali potrošniki sledečo količino tobačnih Izdelkov na tobačne nakaznice in sicer: moSkt dnevno S C, ienske dnovno 1.5 g.
Pri tem ae računa: 1 otgarota tehta t g,
1	cigara Sgi tobak v zavojčkih po 20.50 ln 100 g; tobak za žvečenje (1 rebro) 40 g.
Cigarete in cigare emejo izdajati trafikanti vnaprej za najvoč č dni rezani tobak in tobak za žvečenje pa v zavojnih enotah.
Zamenjano Ima
V	našem listu z dne 8. julija 1944 smo v članku »Škofljica z okolico v mrežah OF« omenili tudi ime Zajca Alojza, avtomehanika pri D. M. v Polju. Njegovo ime je bilo pomotoma objavljeno in se omenjeni stavek ne tiče njega, ampak Gašperšiča Antona, avtomehanika iz Dobrunj, ki je Že precej časa med tolovaji v gozdu.
Kumše Franc, Alič Anton, Modic Franc, Matjaž Jernej ter brata Pavlič Martin in Anton. Vsi so bili iz Vrbljenj.
Usodni seznam
Tudi v Tomišlju in Brestu so izvolili terenske odbore. Vanje so dali največ take ljudi, ki bi se jih radi na »lep način« iznebili. To niso bile nobene volitve, marveč so partijci te ljudi kar sami postavili. Na Jezeru je bil šolski upravitelj Schein šlefan, hud narodnjak, ki pa se je kar čez noč spreobrnil, pokazal nacionalizmu fige in šel v gozd. Ta in Škraba sta naredila seznam neljubih ljudi in jih postavila za terenee. Seznam sta pustila v komunističnem taborišču, ki je padlo savojcem v roke Med drugo šaro so savojci dobili tudi omenjeni seznam. Na podlagi tega so pod kroglo padli: Kumše Janez, Požar Jože, Peršin Slavko, Švigelj Ivan, Šuštaršič Anton, Modic Franc, Mavec Janez, Kumše Anton, Šuštaršič Franc, Mavec Janez in Tehovnik Jože. Za smrt teh ljudi je odgovoren Šol. upravitelj Schein. Takrat ko so savojr.i zajeli komunistično taborišče, so Scheina vjeli in odšel je v internacijo. Mislil je, da se bo rešil, toda tudi njega je zadela pravična in neizbežna kazen. Ko se jo vračal iz internacije, je bil med potjo ubit. Njegova hčerka Malka in sin Jože sta očetu tudi pridno pomagala. Bila sta komunistična kurirja ter sla nosila pošto z Jezera čez Podkraj v Iško svojemu očetu.
Na Jezeru so komunisti tudi razpredli svoje mreže. Med njimi sta bila nek obrtnik in velik kmet, ki pa sta kmalu sprevidela, kam vse to vodi in sta komunistom obrnila hrbet. Za stalno zvezo z Ljubljano je skrbel železničar Omejc Fr. Na Planinci sta bila bogata kmeta, katerih eden je bil odločen protikomunist, drugi pa navdušen za tolovajsko svobodo. Nekoč so prišli v to vas savojci, ubili kmeta Mavca s sinom Ivanom, drugega kmeta Kavčiča pa so ubili tolovaji sami, ker je bil zaveden in odločen protikomunist. Tudi za ta dva kmeta so krivi komunisti, krivi pa so ludi, da je bila vsa vas uničena. Kar je »boljših« ljudi, to velja zlasti za dva iz Podpeči, so znali ravnati tako, da so bili zavarovani na vse strani. Zgodilo se jim ni nič hudega ne od savojcev ne od komunistov. Dajali so enemu kot drugemu, hodili na sestanke v gozd in si ohranili glave in premoženje. Ti ljudje so tudi dajali navodila savojcem, kdo naj se vrne iz internacijo in kdo ne. Tako se je zgodilo, da je moral marsikdo najbolj poštenih ostati v internaciji do zadnjega.
Vloga žensk
Kakor povsod drugod so imele tudi v tomišeljski občini komunistične kurirke važno vlogo. Najhujša je bila znana Furlan Pavla, ki se je v imenu svobode vlačila z vsakim, ki je mogel biti koristen za komunistično stvar. Za komuniste take vrste ženske niso bile »izdajalke« ali »nezavedne«. Kako, saj so služile komunistični stvari. In kar služi komunistom, je vse »zavedno« in pošteno.
Od komunističnih sodelavk In poma-galk so bile poleg Pavle še Japelj Ana, Rozinka Marija, Škraba Ivana, Požar Frančiška. Ribničeva mama je v silni »domovinski« ljubezni skrivala in hranila proslulega barjanskega partijca Rebeka.
Tistim, ki so imeli take ali take zveze s komunisti, se ni nič zgodilo. Ohranili so svoja premoženja in komunisti se niso dotaknili nič njihovega. Drugi bo pa morali plačevati davek, za »osvoboditev«.
Mnogim, ki so zagovarjali roparsko delo komunističnih zločincev, so se tolovaji kaj slabo izkazali hvaležno. Tako je nokdo rekel kmetom, ki so šli s kosami na ramah na delo, da zdaj n! čas, da bi kosili, ampak je treba vzeti puške v roke in se boriti za svobodo. Seveda ni pri tem mislil samega sebe. V zahvalo za te vzpodbudne besedo so mu tolovaji požgali grad.
Posledice »osvoboditve«
škoda, ki jo je tomišeljski fari prineslo »osvobodilno« gibanje, presega milijon in pol lir. Za primer naj nam bo samo enkratna »osvoboditev« Bresta, ko so komunisti izropali 12 posestnikov. Tedaj so odpeljali 9 parov konj, 30 glav goveje Živine, 50 prašičev, mnogo masti, žita, moke, obleke in drugih stvari. Kje so pa požgani domovil Kje so žulji pridnih in skrbnih rok, ki so leta in leta garale, da so si nekaj pridobilej Vse je uničeno in zapravljeno za neko namišljeno in zlagnno »osvoboditev«, ki je ljudstvu prinesla uničenje in revščino, da se bodo morali celi rodovi zopet truditi In varčevali, da bodo popravili to, kar so jim požrli za zabavo »osvobodilni« požeruhi. razne vlačuge in delomrzneži.
Tomišeljska občina je Štela 1495 dul. Za »osvoboditev« jih je dalo življenje 87; ki so pomrli po raznih koncentracijskih ali 6 odstotkov prebivalstva. V gozdu jih je še 42, kamor so odšli zlasti po
8.	septembru.
Tomišeljska občina Je zaradi raznih puhlih glav in zločinskih tipov, ki jih Ljubljana ni dala najmanj, mnogo trpela. Toda iz tega trpljenja se jo ljudstvo marsikaj naučilo. V prihodnje si bo dobro zapomnilo, da so ga pustili na cedilu vsi, ki so bili z obljubami vodno radodarni in nikogar ni bilo, ki bi vsaj s pošteno in iskreno besedo nakazal pot. Tako so se odigrali dogodki, ki bi so sicer ne ali pa v manjši meri ln manj grozni oh-liki. Ce st je moralo ljudstvo iskati pot sdmo v hudih In težkih časih, si jo bo znalo poiskati tudi v dobrih, ki zatrdno pridejo. Z raznimi Scheini, raznimi prt-teponim! ljubljanskimi skvarjene! in vsemi, ki bi ljudem zopet vozili pokvarjen golaž, pa bodo ljudje obračunali tako, da jim bodo prevrnili kotlo in polunkali njihove puhle in sprijeno glave v to pokvarjeno goščo, kjer naj se zadušijo sami, ne pa ljudstvo, ki ee Je dušilo štiri leta.
Kako so nasta‘a!e in nastale „ČRNE BUKVE"
Ljubljanski radio je v sredo,
12.	julija, oddajal zanimivi razgovor s sestavljalci »Črnih bukev«. Razgovor o nastanku tega dokumentarnega dela zasluži, da ga bere tudi Širša javnost, zato ga v naslednjem priobčujemo:
Gospod urednik! Pred skoraj dvema mesecema se je pojavila v izložbenih oknih knjigarn žalno vjokvlrjena knjiga
8	pri nas že zgodovinskim naslovom, posnetim po sociološkem delu Janeza Ev. Kreka: »Črne bukve kmečkega stanu*. Mislim, da se nisem preveč zmotil, če sem se zatekel k vam kot avtorju teli najnovejših, od prvih neprimerno žalost-nejših »Črnih bukev«.
Uredniki »Slovenskega doma« smo pisci »Črnih bukev« prav za prav le v toliko, kolikor je naše pero krvavi zgodovini slovenskega naroda pod jarmom Osvobodilne fronte dalo končno obliko, kakršno vidite v »Črnih bukvah«. Pisec tega dela je dejansko vse slovensko ljudstvo: stotine tistih, ki so nam pošiljali z okorno roko napisane žalostne zgodbe svojega kraja, lastne strahotne doživljaje, bridka dokazila o drobnih izdajah, ki jih je vojska Viktorja Emanuela zagrešila vsak dan križem naše domovine. Pisci so vsi tisti nešteti, ki so po osmem septembru Igni dan za dnem prihajali v naše uredništvo s tisoči zgodbami in prosili: »Gospodje, ali bi zapisali...« Pisci te zgodovine so dalie vsi tisti številni prijatelji, našega lista, ki so nam sproti spravljali v roke gore' rdečih tiskovin, letakov, brošur, zapovedi, skratka vsega, kjer bi mogli dobiti kakršne koli dokaze o pravem, to je rdečem, zna čaju Osvobodilne fronte in o njenih ciljih. To knjigo so pomagale pisati stotine slovenskih mater in deklet, ki so nam nosile in pošiljale od srede lanskega septembra dalje dan za dnem slike svojih mož, očetov, bratov, fantov kot neizpodbitno pričanje, da je res vse tisto, kar je danes šlo v zgodovino pod itnoni: Turjak. Lašče. Rihnira. Kočevje, Veliki Osolnik, Mozelj, Jelenov žleb.
To je knjiga, ki jo ie res napisalo vse naše ljudstvo, zaradi tega ie nai-resničnejša knjiga, kar jih Slovenci imamo.
To. kar trdite, bo držalo. Saj so ljubljanski prišepetovalci, ki znajo iz različnih malenkosti napraviti slona, šli kar molče preko »črnih bukev. Najboljši dokaz. da njihovih resničnosti ne morejo ovreči in se zato le boie. da bi s svojim govorjenjem delali reklamo za »Črne bukve«. — Kakšne priče so vam bile na razpolago za dogodke okrog 8. septembra lanskega leta?
Prav različne! Eden izmed naših urednikov je bil tiste dni v Novem mestu. Videl je na lastne o?i. kako sta se Kidrič in Kocbek 9. septembra bratila s Cerut-tijem. Doživel je. kako so Savojci hoteli dolenjske protikomunistične borce izigrati v roke rdečim. Doživel je rojstvo slovenskega domobranstva, ki se je začelo s pohodom Vuka Rupnika in njegovih junakov čez Gorjance v Kostanjevico na begu pred lastnimi brati. P.il je priča prvih bojev, v katerih so v imenu Osvobodilne fronte šli tanki s savojskimi posadkami nad Slovence.
Drugi je bil na Notranjskem. Od njega smo zvedeli za rdeče besedolomstvo v Starem trgu in na Blokah: za prve umore, za bratenje med osvobodilci in njihovimi »sovražniki«. Lepega dne je planil med nas junak France Kremžar z zgodbo, kako so se njegovi bili in prebili v Pudobu. Se nekaj tednov, pa smo poslušali strahotna razodetja prijatelja, ld je stal pred rdečim komediaitskim. a krvavim sodiščem v Kočevju. Prihajali so k nam ljudje, ki so ušli s komunističnih morišč ali se rešili naravnost izpred pušk. Dobili smo v roke zapiske o strašnih nočeh v kočevskih zaporih in o tem, kako so tam čakali smrti spet drugi ljudje, s katerimi smo bili tako ali tako vezani. Največji zločin, ki ga je kdo zagrešil nad slovenskim narodom, je vstajal pred nami v bolj in bolj dramatičnih obrisih.
Kako se vam je potem oblikovala misel na izdajo dokumentarne knjige?
Najprej smo mislili narediti nekaj na hitro: brošuro v obliki knjižice »V znamenju Osvobodilne fronte«, pač nekaj propagandnega. O Božiču smo videli, da imamo zgolj suhega materiala: izpovedi, številk, imen. slik, dokumentov za nekaj zabojev. Če bi hoteli vse vsaj delno priobčiti, bi morala biti kniiga stokrat debelejša, kakor smo v začetku sodili, da bo. Material, ki smo ga imeli v rokah, je bil po svoji stvarnosti strašnejši od vseh bučnih besedi. Videli smo. da lahko iz njega spišemo — brez propagandnih pripomočkoov —■ strahotno obtožnico proti Osvobodilni fronti: obtožnico, ki bo vzdržala pred domačim in tujim forumom. In tako je iz prvotnega zasnutka nastala velika dokumentarna knjiga, ki govori samo z dejstvi, s številkami, imeni, slikami, fotografskimi posnetki listin in dokumentov. skratka objektivno.
Mogoče bodo dejstva le premaknila nekatere, ki iim čut za stvarnost še ni čisto otopel. Kdor pa je udarjen s slepoto, temu tudi bogovi ne morejo pomagati. Res pa je našim ljudem za spoznanje potrebno mnogo luči, saj ne verjamejo v nesrečo niti če že sosedova hiša gori, češ moje se Se ni prijelo. Tako pobožne želje pretvarjajo resnico. Vaša knjiga pa temelji na dejstvih. Zbiranje gradiva je dalo gotovo mnogo dela. Kaj vse 6te morali pri tem opraviti?
Kako je delo za sestavo te knjige potekalo, je razvidno iz nekaj primerov. Ko smo sestavljali n. pr. izbor imen, smo morali pregledati in izčrpati ter prekontrolirati dve kartoteki, po dva letnika vseh tistih listov, ki
Bela Krajina, velika mučilnica in mor
Strahotna pričevanja bivšega tolovajskega »obveščevalnega častnika
Janka Brzoviča iz Vivodine
»Lepa si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš,« smo govorili nekoč, danes pa se ,je pod nasiljem rdečih zločincev ta beseda izprevrgla, saj je vso našo zemljo zajel val trpljenja in solza. Koder je nekoč zvenela naša pesem, se danes razlega jok; koder so nekoč cveteli domovi, so danes ruševine in opaljene stene; koder so nekoč pridne roke našega kmeta rahljale zemljo, so danes vsekani grobovi tisoč in tisoč pravih Slovencev.
Zdi pa se, da noben košček naše zemlje ni pred rdečim nasiljem tako trpel kakor Bela Krajina. Tu namreč so se Kidrič in njegovi oprode skoraj dve leti nepretrgoma veselili v zemeljskem »raju«; tod so rdeče pijavke izžemale in še izžemajo bedno ljudstvo. Zadnji košček kruha so mu iztrgali iz ust, zadnjo živino potegnili iz hleva, vzeli so mu sleherno svobodo, da bi tako naredili iz izropanih Belokra jincev rajo, pripravno za izvedbo rdeče revolucije pri nas.
Strašne so zgodbe, ki jih pripovedujejo redki rojaki, katerim se posreči priti iz belokrajinske »peklene svobode«. Vsaka je polna krvi, bede in trpljenja, ena je hujša od druge. Vse pa nam govore samo o nečem : o zločinu komunizma nad domovino.
Zgodba Janka Brzoviča
Od tisoč zgodb naj tu navedemo samo eno, kakor zveni iz izpovedi Janka Brzo-viča iz Brašljevice v Vivodini. Ta pripoveduje:
»Deseti april 1941 je prinesel komunistom in pa drugim sahoterskim bandam veselje, saj so videli, da je sedaj prišel čas, ko bo dozorelo njihovo desetletno podtalno rovarjenje; da bodo sedaj, ko so podrli Jugoslavijo, svoje uničevalno dplo nadaljevali, dokler ne zanetijo na naši zemlji in povsod revolucije.
Temno se mi dela pred očmi, ko se spomnim na oni veliki petek, ko se je zame in za vse naše ljudstvo pričela Golgota novega trpljenja in smrti. Toda nisem vedel, da me že dolgo časa zasleduje in opazuje komunistična tolpa, ki se je vedno sukala tesno okoli mene.
»Ker sem ljubil domačijo ...«
Vojaki so pometali orožje proč, vse je bilo v neredu, vse se je spraševalo, kaj bo. Samo komunisti so se znašli. Mene so kot zavednega Slovenca začeli takoj iskati, da bi me ustrelili. Vedeli so. da imam velik vpliv na ljudstvo v Vivodini, v Zumberaku, v Beli Krajini tja do Metlike. Zato so me hoteli za vsako ceno spraviti s poti. *Smrt Jugoslovanom!« je bilo tedaj geslo teh ljudi, ki danes mešetarijo s kraljem in Jugoslavijo.
Vendar sem jim ušel in od tistega časa je moje življenje bilo kakor življenje zveri, ki se potika iz kraja v kraj in ki povsod preži nanjo smrt. Skrivati sem se moral samo zato, ker sem ljubil svojo domačijo in se zanjo hotel boriti. To komunistom ni bilo prav.
Od Kamenjaka pa vse do svoje hiše sem opazoval, kako ljudstvo, organizirano od komunističnih priganjačev, z novim veseljem pričakuje svoje pogube, na drugi strani pa sem slišal, kako so komunisti na ves glas vpili, da je zdaj najnujnejša naloga, da se takoj pobijejo vsi »četniki«, to je narodno zavedni ljudje.
Nikjer pa nisem videl tedaj niti enega komunista, ki bi bil dvignil rdečo zastavo in šel v boj proti »okupatorjut.
Po teh žalostnih spoznanjih sem prišel na tisto veliko noč domov.
S strahom sem pričakoval, kdaj mi bodo banditi razbili vrata in pobili mene in vso družino. Nič več nisem mogel ostati doma, zato sem se potikal iz kraja v kraj. V Srbijo ali Bosno nisem mogel oditi, ker so bili tam hudi boji, doma mi pa tudi ni bilo več obstanka.
V	tem je prišlo poletje 1941, ko je Sovjetija stopila v vojno. Tisti dan sem dobil v roke prvega »Slovenskega poročevalca«, ki je bii natrpan s članki o »nacionalizmu«, borbi za »svobodo«, borbi proti »okupatorju« itd.
Bral sem vedno znova te članke. Niti od daleč nisem slutil, kaj se skriva za temi kulisami.
Boj na svetovnih frontah je divjal z vso besnostjo. Nemci so v Sovjetijo napredovali. »Slovenski poročevalec« pa je vse to pripisoval samo neki taktiki tovariša Stalina in vedno znova klical v boj. češ samo še nekaj dni, pa bo poginil fašizem, saj mu že bije zadnja ura...
Tako je pisal »Slovenski poročevalec« pred tremi leti. jaz sem mu verjel in delal za te »velike« cilje.
Prvi
umori
Samo nekaj mi ni bilo prav. Čudno se mi je namreč zdelo, da vse to »osvobodilno delo« v Metliki in okolici vodi dr. Mihelčič, ki sem ga že več let poznal kot pijanca in človeka, ki se je že zdavnaj odpovedal človeškemu dostojanstvu in bil v vsem svojem življenju ničvrednež. Čudno se mi je zdelo, da taki ljudje jemljejo v zakup naš najsvetejši boi. boj za svobodo.
Kakor za njega, tako sem se čudil tudi njegovemu na izveste jšemu pomagaču lliju Badnvincu iz Rosalnic. To je bil vendar človek, ki ga je vsa Bela Krajina poznala kot capina in lenuha: kot človeka, ki je bil bolestno stremuški in je vse svoje življenie hrepenel samo po tem, kako bi postal slaven.
Ta človek je zdaj na lepem vodil »osvobodilni« boj. Vse drugo mi je šlo v glavo, le teh dveh ljudi nisem razumel, kako da se zdaj ogrevata za svobodo ...
Agitatorii OF in njihov idealizem
Delo je šlo kljub temu naprej. Vneto sem agitiral za OF, širil njene tiskovine, povsod nagovarjal tovariše k borbenosti itd.
Na pomlad 1942 pa sem dobil poziv, da moram oditi v hrvaško vojsko. Ker sem se bal ustašev, se nisem odzval pozivu. Ni mi kazalo drugega, kot da odidem na slovensko ozemlje, kjer so bili gospodarji Italijani.
Naselil sem se v Metliki pri Jurjevič Vilmi, ženi, ki je bila ločena od moža in imela dve hčerki. Starejši je bilo ime Olga in je po svoii zunanjosti in po zlobi srca bila prava čarovnica.
V	tej hiši so se neprestano zbirali ljudje sumljive preteklosti, gospa Vilma in hčerka Olga pa so jih radostno sprejemale in gostile. Vsakokrat, ko je bil v hiši tak sestanek, je bil tudi domač praznik. Na sestankih so razpravljali samo o tem, kako bodo odšli v gozd, kako se bodo v gozdu borili. Vendar so vse bolj govorili o raznih pustolovščinah kakor pa o nacionalnem boju, zlasti takšnem. kakršnega sem si zamišljal jaz. Olga je pogosto skakala od veselja ob misli, kako bo v gozdu nosila visoke škornje in jahalne hlače, kako bo ubijala Metličane in vse one ljudi, ki ji niso bili pri srcu.
Duša vsega tega govorjenja na sestankih pa je bil neki Jerina iz Ljubljane, agent zavarovalnice Slavije. Ta Jerina je gospe Vilmi pogostokrat obetal, da bo za plačilo, če bo dobro in uspešno opravljala svoj posel, dobila velik vrt, ki je poleg njene hiše. toda last metliške pro-štije. Ko pa je govoril o sebi, je dejal, da je že toliko naredil za novo gibanje, da pač zatrdno računa, da bo dobil po vojski službo ravnatelja v kakšni veliki sovjetski tovarni. Zlasti je Jerina na-glašal, da je naša sveta dolžnost boriti se proti »okupatorju« in proti fašizmu
Toda že nekaj mesecev nato smo ga videli, kako se je mogočno sprehajal po metliških cestah in se držal za roko visokega komisarja eksc. Graziolija. Tedaj namreč je svojo vlogo že doigral in mu ni bilo več potrebno boriti se za »svobodo«. kajti za svoje delo je dobil mošnjo denarja.
Kovačnica za človeške usode
Hiša gospe Vilme je postala nekaka kovačnica, v kateri se je kovala usoda nedolžnih in poštenih ljudi.
V	začetku zločinci, ki so se zbirali ondi, niso imeli prav za prav nobenih načrtov, ampak so si želeli samo pustolovščin. Toda čim pogostejši so bili sestanki pri gospe Vilmi, tem bolj so izoblikovali tudi svoj delovni načrt.
Vpričo mene so sklenili, da bo brez usmiljenja treba pobiti vse slovenske duhovnike, vse bivše jugoslovanske oficirje. pa tudi vse one, ki ne bi šli v njihove vrste.
Ko so izdelali ta načrt, sem pa že spoznal, s kakšnimi ljudmi imam opravka. Prav tako pa sem tudi spoznal, da so ti ljudje samo orodje v rokah nekoga drugega. Spoznal sem, vsaj od daleč, da vse to smrdi po komunizmu. Ko pa so nekoč na vso moč blatili mojega najboljšega prijatelja Antona Starca iz Čurilov pri Metliki, ki je bil v službi na banovinskem posestvu v Vinomeru in ki sem ga poznal kot zavednega in poštenega človeka, tedaj nisem mogel več zdržati, ampak sem plačal gospe Vilmi svoj dolg in odšel. Prosil sem Antona Starca, naj me on sprejme pod streho. To je zelo rad storil, ziasti še. ko sem ga obvestil, da mu preti od gospe Vilme in njenih pomagačev velika nevarnost.
Skoraj mesec dni sem bil skrit pri prijatelju. Dne 27. maja 1942 — bili smo prav pri večerji — pa se zasliši na vasi lajež. Četa oboroženih ljudi je obkolila našo hišo. Šel Bem k njim in sem jih vprašal, koga iščejo, pa so mi odgovorili, da iščejo Brzoviča. Ko sem jim povedal, da sem jaz, se je njihov komandant Mitja, bivši učitelj obrtne šole v Metliki, strašno jezil nad menoj, ker še zdaj nočem spoznati važnosti njihovega boja in oditi skupaj z njimi v gozd.
Istega človeka sem pet dni prej videl, kako je vohunil okrog hiše mojega gostitelja in spraševal njegovo ženo, kje ie mož. Rekel je, da ga mora nujno dobiti, da se bodo nato sešli z metliškim proštom in župnikom v Radoviči, s katerimi se moramo pomeniti silno važne stvari. Tako je hotel izvedeti, ali ima Starc kaj zveze z obema gospodoma.
Zena je trdila, da moža ni doma. da je odšel v gozd, kjer p&. so ga Italijani ujeli in mu niso nič hudega naredili.
Komandant Mitja se je še dalje name jezil, zakaj se skrivam pri tem »belogardistu«. Dejal sem mu. da bi se skril pri vsakomur, ki bi me hotel varovati, toliko bolj pa pri prijatelju, ki ga že dolgo poznam kot poštenjaka.
Surovo so nato vdrli v hišo. Bilo ]S namreč izdano, da je Starc doma. Vse so premetali, dokler ga niso našli in naju nato oba z močno stražo odvlekli v gozd. Sami so se takoj vrnili domov in hišo povsem izropali. Celo iz otro^ ških postelj so vse pobrali, pretepali otroke in ženo, tako da so komaj ostali pri življenju. Izropali so tudi hlev in kaščo.
Vse to »osvobodilno delo« pa je vodil zloglasni llija Badovinac, s katerim sem se že prej pogosto shajal, misleč, da mu je res do kakega osvobodilnega boja. Nikakor si nisem mogel misliti, da more človek biti taka zver, kakor je bil llija.
V gozdu — med zločinci in izgubljenci
Ko so se vrnili od ropanja, so nas peljali preko Grahovca, Bušinje vasi in Jugorja v svoj tabor, ki je bil v bližini Mišjega brda. Tu smo našli kakih 30 ali 40 umazanih in razcapanih postav, med katerimi sem takoj spoznal same belokrajinske zločince, »komando« tega oddelka pa so imeli pustolovski in zavrženi študentje.
Takoj sem videl, v kakšno drhal sem zašel. Na naju, ki sva mednje prišla kot novinca, so gledali ko tiger na svojo žrtev. Prijatelja Starca so takoj močno zastražili, meni pa so izkazali milost, najbrž zaradi tega, ker sem bral in razšir* jal »Slovenskega poročevalca«. Celo t« so mi dovolili, da sem se smel razgo* varjati z njimi.
V razgovoru sem se močno zavzel z* tovariša, češ naj ga izpuste, saj je vendai nedolžen. Vse prošnje niso nič zalegla. Njegova krivda je bila samo v tem, kei je bil »belogardist«, to je zvest sin svojega naroda, ki ni hotel postati komunist.
Zaradi teh prošenj sem še jaz padel v nemilost, zato so sklenili, da ubijejo oba. Žumberčani so se pa zame zavzeli, zato me niso ubili, za tovariša pa so mi dali častno besedo, da so ga izpustili. Patrola ga je peljala iz gozda in na robu gozda v tilnik ustrelila.
Mučilnica in moritve na Brezovi rebri
Meni seveda niso takoj zaupali orožja, ampak sem jim služil samo za delavca. Sele čez čas so mi dali službo bolničarja. Nekaj dni nato smo premestili tabor nad Brezovo reber.
Tu šele sem od blizu gledal in doživljal »osvobodilno« delo, ko sem videl, kako je na desetine zavednih slovenskih mož in fantov padalo pod noži in kroglami rdečih zločincev. Od vseh strani so gonili skupaj ljudi in jih mučili tako strašno, da se mi vse to še danes zdi kot sanje. Nisem si namreč mogel misliti, da človek lahko postane taka zver.
Nekaj dni po premestitvi tabora Je že prišla k nam tudi omenjena Olga i* Metlike, da bi tudi ona postala deležna »osvobodilnega« boja.
Največji krvnik v našem odredu je bil neki Mavsar, ki že po svoji zunanjosti spada med poklicne zločince. Politični delegat našega odrega je bil Jože Sokol. Za njegovo pravo ime ne vem. Je to človek z nekaj razredi gimnazije, vendar, kakor mi je večkrat pripovedoval, mu knjiga prav za prav nikdar ni dišala. Gojil je zlasti strastno sovraštvo do duhovščine. Kot otrok je namreč bil Daljo na 7. stranil
so kaj	pisali	o žrtvah Osvobodilne
fronte in prebrati nekaj tisoč strani raznih zasebnih poročil. Pri iskanju avtentičnih dokazov o komunističnem značaju »Osvobodilne fronte« je bilo treba pregledati vse številke »Slovenskega poročevalca«, goro komunističnih brošur,	stotine	letakov,	lističev in ti-
skovin, na kupe zaseženih tolovajskih zapovedi, poročil, navodil, zasebne pošte raznih rdečih prvakov; pregledati vrsto raznih večjih in manjših zasebnih arhivov, kjer se to rdeče blago zbira. Nismo pri tem prezrli niti najmanjšega letaka ali lističa, zakaj marsikaj pomembnega je bilo skritega prav tam. Ker je	sproti	prihajal	nov material,
je bilo	treba	besedilo	neprenehoma
dopolnjevati. Nekaj važnih odstavkov je n. pr. prišlo v'knjigo šele tedjjj, ko se je že tiskala. Bilo je ogromno drobnega temeljitega dela, ki ga je opravljalo osem ljudi štiri mesece. Tako so nastajale in nastale »Črne bukve«. — Upamo, da trud z njimi ni bil zaman.
Pasla pridiga
Pred poldrugim letom dni od svojega škofa obsojeni izgubljeni duhoven Metod Miku Je. »verski referent« pri »glavnem štabu Narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije«, to se pravi nekak »slov. rdeči papež«, je pred kratkim napisal in dal razširiti brošuro »Kri mučencev — naše seme«. Njegovo čvekanje, ki obsega 13 strani, je zgovoren primer pridig, kakršne mora ta rdeči hierarh imeti v »glavnem štabu«. Zanimiva je v toliko, v kolikor dokazuje umski in moralni razkroj človeka, ki naj bi po lastni besedi bil edini »sarerdos secundum cor .lesu«, »duhovnik po Srcu Jezusovem«, pri nas ...
Prerekati se s lemi pijanimi Mikuže-viml Izvajanji bi bilo neumno. V dokaz, kje ln kaj so danes tisti, ki nam prinašajo »novo kulturo« in »novo vero«, naj
navedemo samo, da uporablja Mikuž na petih straneh svoje pridige naslednje vzpodbudne, po novi veri in novem človeštvu smrdeče besede:
zverina — enkrat
hudič — šestkrat
stekli beli psi — trikrat
beli pes — štirikrat
pasja sorta — enkrat
stekli domobranski kurat — enkrat
steklina — enkrat
veliki pes — dvakrat
stekli duhovnik — enkrat
pes —■ trikrat
izdajalec — trikrat
stekli pes — enkrat
izdajalski stekli pes — enkrat
weisser Hund — enkrat.
Vse to na petih majhnih straneh!
Kdo ve, kaj poreko na to pasjo pridigo razni Krizologi in drugi zlatousti, vse odpuščajoči zagovorniki »nove vere« in njenih paralističnih izgubljencev?
Živela »kraljeva vojska«!
Glasilo novomeških domobrancev »Za blagor očetnjave« prinaša pod gornjim naslovom naslednji odstavek:
»Večkrat smo v našem listu že poročali, da komunisti po potrebi na vsak korak menjavajo svojo taktiko. Ob vsakem takem primeru je navadno vzrok slab vojaški položaj, v katerem se nahajajo, ali pa dejstvo, da so ljudje spoznali njihovo lažnivo lice in komunistične namene. Iz istih vzrokov so odložili peterokrake zvezde in se proglasili za »vojsko kralja Petra«, katerega so še pred nedavnim blatili in ga imenovali »izdajalca, kateremu ni več povratka v domovino«. (Iz komunističnega glasila »Naša žena« za april.) O vzrokih te prelevitve je prineslo zanimivo razpravo glasilo postojnske bojne skupine »Mi gremo naprej«:
»Popoln politični in vojaški zlom ter vsesplošni narodni odpor je prisilil ko-
muniste, da poizkušajo z lažjo in slepili podaljšati samim sebi neizprosno smrt. Ker pa židovsko-komunistična zvezda več ne vleče, kaj šele zedinjuje, se je bilo potrebno žaleči pod kraljevi grb in jugoslovansko zastavo, da hi ujeli nove kaline na limance, stare pa odvrnili od pobegov.
Toda ni edini vzrok temu obupni vojaški položaj. Slovenski tolovaji 60 bili v svoji zaslepljenosti in otročji kratkovidnosti popolnoma prepričani, da bodo sovjetske-azijatske tolpe kar čez noč »zasedle« našo domovino. Za to priliko pa jih je bilo kajpak potrebno pričakovati z rdečimi zvezdami, da bi jim kot najbolj »vernim« komunistom takoj izročili vso oblast! Toda kakor vemo, so se tudi to pot pošteno urezali 1 Divjih, azijatskih hord od nikoder ni, nasprotno pa so na primer dalmatinski otok Vis zasedlj Angleži, tisti narod, proti kateremu naši domači komunistični rokomavhi vodijo že tri leta najhuišo propagando in kaje-remu so na svojih mitingih in y svojih podtalnih lističih »napovedovali« neizprosen boj ter mu »zagrozili«, da bodo njegove iete v primeru prihoda vrgli v morje! Toda tudi Angleži dodobra poznajo svoje komunistične »zaveznike« in zategadelj so na Visu kratkomalo postrelili vse komunistične kolovodje in politkomisarje, in to brez razlike, prisilnim mobilizirancem pa so potrgali rdeče zvezde in jih mobilizirali. No. in sedaj je kajpak nastal med slovenskimi rdeč-karji velik preplah, kaj bo. če pridejo kdaj tudi semkaj »zavezniki« Angleži, ter pogledajo, ali imajo tudi komunisti tilnik, primeren za strel.
Množično streljanje komunističnih zločincev na otoku Visu je torej eden glavnih vzrokov, zakaj so tudi slovenski komunisti kar čez noč izpremenili Bvojo barvo in zakaj se sedaj skušajo podati pod zaščito »SMRKAVCA«, kakor so doslej nazivali kralja Petra ter jugoslovan- I sko zastavo, na katero so doslej vedno I le pljuvali in slehernega, ki jo je nosil 1
ali zagovarjal, kaznovali kot izdajalca z neizprosnim strelom v tilniki
Včeraj bil je partizan, danes kraljev je vojak,
Barvo menja vsak si dan, verjemi mu, če si bedak!
Ta zakaj? Pa zato, ker mu s Titom ni več šlo, ni verjel mu več nikdo, in poskusil je tako.«
(Prosto do narodni.)]
Orne
buhue
■. »	1	•	•	•-*»	't	•<
, v*.; ■	■’*	t,	.	..K
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovino
Dobi se t vseh knjigarnah in X uredništva »Slovenskega domač«
Pobijie čim vec
narodu. •
Nadaljevan e in ftonec pričevanja o Beli Kra,in<
Nadaljevanje
v nekem zavodu in tam so ga morali kot neredneža strogo držati. Zato se je odločil, da bo vse duhovne pobil.
Politični komisar je bil neki Jovan, ki je bil natrpan z Marksovimi nauki. Vsaka druga njegova beseda je bila: svetovna revolucija. Ivan Majnik pa 'je prinesel v naš odred polno glavo sundromanov in fantazije, zato ni čudilo, da si je kot pustolovec nadel ime jJzems. Prav ta Majnik se je pozneje od ikoval v pobijanju civilnega prebivalstva in lastnih tovarišev in kot tflik J6, postal nekak učitelj za vse ostale rablje.
e čim več naroda ...«
V	tem novem taborišču smo morali ™di priseči. Jože Sokol nam je pojasnil važnost te prisege, ki ima posebno lastnost, da je ne polagaš niti pred Bogom niti pred kraljem. Hkrati je dejal vsem navzočimi tolovajem: »Tovariši, vaša prva dolžnost je, da ste krvoločni!« Prav tako nas je h krvoločnosti pozival komandant odreda neki Nedeljko, — Majcen, ki je zatrjeval, na je krvoločnost prva in glavna lastnost vsakega komunističnega borca; da Je nujno, da vemo, da se je sedaj pričela revolucija, v revoluciji pa je bolje, da se potolče nekaj tisoč ljudi več, čeprav nedolžnih, kakor pa premalo, ^besedno je dejal: »Tovariši, pozneje *am bo škodilo, ako bomo slovenskemu narodu prizanašali. Pobiti ga je treba čim več. da nam ne bodo pozneje delali nadlege.«
l'udi dr. Mihelčič je veSkrat prišel ^ naše taboriišče in vedno ga je spremljala močna komunistična patrola. Na-komandantom je neprestano govorih
»Fantje, ali dobro delate?«
,Oni pa so mu na dolgo in široko pnpovedovali, kako ubijajo in mučijo ljudi.
»Še več jih morate!« je z nasmeškom na obrazu dejal dr. Mihelčič.
»Ali jih mečete kaj na otrenj, to-^ariši?« jih je spet vprašal. Tedaj so ®*J1 obširno pripovedovali, kako milijo nedolžne ljudi. Pri tem pripovedovanju se je dr. Mihelčič topil od sreče in veselja.
»Prijatelji Anglije«
Naši poveljniki so bili ves čas zajezeni sovražniki Anglije im Amerike. Trdili so, da so Anglosasi neke tretje Trste fašisti, ki jim ni mar drugega kakor uničevanje kmetov im delavcev. Mnogokrat so komisarji v političnih ^rah govorili, da bomo mi komnnisti Prekleto nabrisali Anglijo, 'ako se bo S8} vtikala v našo »partizansko« politiko. Moram pripomniti, da nas je bilo tedaj v taborižču okrog Štirideset in *«mo polovica oboroženih, pa »e nižino prav nič bali Angležev ne vsega sveta! Kdor bi tedaj poslušal londonski radio, bi se prav resno igral s svojim življenjem. Poslušati smo smeli le novice iz Sovjetije, vse drugo je bilo ®amo buržujska laž in izmišljotina, tako nas je poučil komandant Mitja.
Kazalo je, da je naš boj v prvi vrsti Operjen proti Angliji, ker so tildi po Vaseh rdeči zaščitniki vohunili s8mo to, kje je kakšen simpatizer za Angleže, da bi ga hitro odvedli v taborišče in ^bili. Gorje, arko bi tedaj kdo samo ?no besedo spregovoril v prid Angležem!
^Dnevi so ram tedaj potekali po vetrni v tem, da so nas pri političnih nflah »poučevali«. Vse se je pa vedno 'končalo s tem, da smo »brani v zboru
*	desnico, stisnjeno v pest, peli rdečo “im.no: »Naglo puške smo zgrabili in odločno 7. doma šli. ko sovjetski so junaki, skupni boj oklicali.«
Ostali čas so porabili za mučenje civilistov, ki so jiih vodili v taborišče.
Smrt pod bukvijo
-^Nekoga dne so privedli mladega ■•Dalmatinca, ki je že dalje časa živel ▼ teh krajih. Najprej so ga dobro na-^tili im napojili in ga pregovarjali, naj “•o pri njih, saj vendar vidi, kako le-
je življenje v gozdu. Kar na lepem P« «0 ga začeli na moč pretepati. Zve-j-ali so ga, da mu je iz rok in nog tekla buk	80	z vrvj° prikazali na
Vso noč je straišmo deževalo, r vodo Prepojene vrvi so se skrčile in se zarezale glolKvko- v meso nesrečnega trpi-n.a- V silnih mukah je zdihoval in pTo-
Pomoči.
, Dežhirni vso noč je bil Tlija Bado-^nac. nnlmatimee je neprestano kričal: »<>osnon Tle, popustite mi malko!« iNjegov glas j	1	—	.	..
mi je zdelo, kakor bi mi
■kV.	I	M ru > 1 I t r. uu
in jegov glas je -zvenel pošn*rttio. V tisti blazni noci se mi je ^delo, kakor bi mi nekdo rezal srce. Tlija pa mn je od-' fovairjal: »Le potrpi, zjutraj ti'bo že laže!«
Ker Dalmatinec le ni nehal zdihovati, ge je Hija raztogotil, skočil k njemu in ga tako zbrcal, da je bil po Jsem telesu krvav. Nato je mimo odšel spat.
Jaz sem se vso noč premetaval n« fidem ležišču, vse me je bolelo kakor nbocrega Dalmatinca.
Zjutraj so ga spel nakrmili, nato P« so ga bosega vrgli na žerjavico, <T« 8e je. zvijal od muk.	,
Banditi okrog njoga so se_ smejali. Politični delegat Jože Sokol je vihtel Pred njim rdečo tu to in pel: »Boj po-^edn ji'odločilni, delavci in kmetje—«.
Ko mu je vsa kožn na podplatih in Režnjih že zgorela in odpadla, so ga ^dpeljali v gozd, ga tam še dalje jnn-**** in nazadnje ubili...	.,
Komunisti niso ubijali saino onim. ^ katere so mislili, da delajo proti
njim, ampak so pobili tudi mnogo svojih pristašev,- če so bili premalo delavni ali premalo »konspirativni«.
Nekoč so spet privedli nekega civilista, pa mu niso imeli kaj očitati. Vsi so videli, da je povsem nedolžen, tedaj pa je nekcTo izjavil, da je nevarnost, da bi izdal taborišče, ;zato ga je ’pač treba ubiti.
In zgodilo se je tako.,.
Mnogokrat se je zgodilo, da je prišla kakšna tovarišica prosit komandanta, da bi ona smela mučiti na smrt obsojeno žrtev. Tem plemenitim zahtevam je komandant kaj rad ugodil in večkrat za to celo posodil nož...
Z noži nad otroke
Nekega d.ie so v naše taborišče privlekli dvoje izgubljenih otrok, eden od njih je imel petnajst let in je bil doma iz Žumberka, sin Jovana Strune iz Magovca, drugi pa kakih trinajst let in je bil iz Vivodme. Vaška zaščita ju je ujela in so ju obsodili, da sta voh una.
Takoj so se začele priprave za mučenje. Jože Sokol je nabrusil dolg kuhinjski nož, da ju bo rezal i njim. Otroka so privezali na bukev in ju najprej s tankimi šibami in trnjevimi palicami tepli tako, da. je kri brizgala na vse strani. Tako pretepenima je tovariš politdelegat imel ognjevit govor, v katerem je prikazoval, da takšni »vohuni« 's svojim delom pomagajo kapitalizmu do zmage...
Slekli so jima nato vso- obleko in ju spet pretepli. Krik in prošnje ubogih otrok so se sliišale daleč po gozdu.
Ko sem vse to videl, sem zbežal v šotor, se zaril z glavo v odeje, da ne bi slišal žalostnih klicev. Krvniki pa so ju vse močneje tolkli.
Ko je bilo pretepanja dovolj, so ju odvezali od dreves, ju odvlekli dalje v gozd in ju tam rezali z noži, dokler nista izdihnila.
Jože Sokol je prinesel nazaj ves krvav nož. Z istim nožem je potem rezal meso za večerjo. '
'lako je šlo iz dneva v dan. Vlačili so ljudi v taborišče in jih kar najbolj peklensko mučili. Neprenehoma so” z vozovi dovažali ukradeno blago; živino in hrano. Ljudstvo v daljni in bližnji okolici je trepetalo, toda nikjer ni moglo najti pomoči. Komunistke so ob mučenju žrtev vriskale od veselja in se naslajale nad njihovim trpljenjem.
Škoda, da jaz nisem mogel prenašati vseh teh strahot. Zato sem vedno iskal izgovora, da sem odšel iz taborišča, sicer bi lahko napisal dolge knjige o teh komunističnih grozotah.
Usoda Marije iz Radatovičev
Toda zatrdo.se/tega spominjajo še drugi, kt so bili tam, in morda se bo le še našel kdo, ki bo poskrbel, da ti zločini ne pridejo v pozabo.*
Vsaik večer, ko smo se ob tabornem ognju sešli, so se banditi pogovarjali samo o tem, kdo je bil največji ve-ščak v maščevanju. -
Nekega večera so pripeljali v taborišče neko Marijo, nčeirko bivšega pismonoše iz Radatovičev. Ujeli so jo v vasi škeinevec, kjer. je služila. Najprej so ji z glave populili vse lase, nato so jo mučili še na druge načine, dokler ni prišel" Manek Fuks, .sin trgovca Gustava Fuksa \z Metlike, ki je prosil komandanta, če jo sme zaklati. Rad mu je dovolil, .toda iz strahu, da je ne bi prehitro usmrtil, ji ni hotel takoj ?abosti noža v srce, ampak ji je z nožem razrezal vsa prsa, in to s takšno krutostjo, da je pri tem zlomil celo nož. Ostanek noža ji je nato zasadil v spodnje telo, nato so jo pa napol živo zagrebli v zemljo.
Za župnika Kofalta, ki je bil kakih šest dni v našem taborišču, ne morem reči, ali so ga bili mučili ali ne. Nisem bil namreč tedaj v taborišču. Z njim so pripeljali tudi nekuj drugih civilistov, ki so jih z njim .vred tudi umorili.
Tolovaji so mi povedali, da je župnik Kofalt pred smrtjo blagoslovil zločince in svoje sotrpine. Rekli so pred usmrtitvijo sami, da mn ne morejo ničesar dokazati, da nič ne škodi, če pade čim več duhovnikov. Župnik je imel s seboj tudi brevir, ki ga je pozneje Jovan sežigal na ognju ob petju revolucionarnih pesmi.
Ko je bil župnik mrtev, so ljudem govorili, da so ga poslali v Koprivnik na delo, da se tam malo okrepča...
V začetku je prišlo največ ljudi med komuniste iz strahu, nekateri pa so mislili, da se res bore proti »Okupatorju«. Toda kolikor sem sam videl in okusil, ni bil njihov boj niti najmanj naperjen proti »okupatorju«, ampak je veljal samo pobijanju slovenskega "ljudstva. Najbolj »o pri tem trpeli iinovitejiši in bolj izobraženi kmetje, kjer so te smatrali *a »belogardistične simpatizerje! Kadar s<i bili v boju, so nasprotniku vedno dajali častno besedo, da se jim ne^bo n tč zgodilo, ako se vda* jo. A vsakdo, ki je njihovim besedam verjel,' je plačal to s svojim življenjem.	'
Najbolj je trpela v tej okolici Vinja vas, saj so tja hodili neprenehoma ropat in strahovat ljudstvo.
V tem taborišču »mo bili toliko 6n«a, dokler niso navlekli skupaj novih mobilizirancev in dokler ni bilo okrog in okrog taborišča že veliko pokopališče, tako da se je smrad širil daleč naokrog.
Tedaj je postal komandant »prvega belokrajinskega odreda« llija Badovinac. Četa, kateri sem pripadal, je odšla nad Jugorje, štab nataljona pa v gozd nad Štrekljevec in Osojnik, .Ocj tedaj, naprej sp pa . nedolžne, žrtve vednq vodili v štabno taborišče, Tu je
mučeniške smrti umrl tudi suhorski župnik Raztresen. Nekoč mi je 11 i ja ■sam z nasmehom na licu pripovedoval, kako je v tem taborišču strahovito mučil nekega Lončariča iz Rosalnic, kateremu je s hrbta snemal kožo s kosom šipe, mu nato rano posolil ter ga potem mučil naprej.
Pobijanje »belogardistov«
V tem času se je pričelo tudi ubijanje ljudi izmed tolovajev, in sicer za vsako najmanjšo stvar. Zaradi teh grozot so se tudi pričeli vedno pogostejši pobegi. Vsakdo, ki bi samo besedo dejal proti takemu ravnanju, bi to plačal z življenjem.
Ubili so tedaj Petra Selakoviča. ker je obsojal to nasilniško početje. Nad Jugorji so ubili Karloviča iz Sa-pote (Žumberak), ker je na straži zaspal. V resnici pa se jim je zameril zaradi tega, ker je v razgovoru dejal, da je njihovo delo preokrutno.
Po nesrečnem izidu boja na Suhorju so s sladkimi besedami klicali legionarje, naj se jim vdajo. Rekli so, da jim dajo častno besedo, da ne bodo nikomur skrivili niti lasu. Ko so jih dobili v pest, šp jih vlekli v vas Popoviče in so jih mučili tako strahovito. da se je vse ljudstvo zgražalo nad tem. Vse so 'slekli in jih nato docela nage vlekli v klanje.
V decembru 19-J-2, je prijela patrola »t. bataljona 13. proletarske brigade« Ivana Starca iz Rosalnic pri Metliki, Privlekli so ga v vas Brabljevica in ga obdolžili, da je. »belogardist«. Mučili so ga na najstrašnejše načine, nazadnje pa ga je poveljnik bataljona vrgel na tla in ga s svojimi okovanimi čevlji docela razmrcvaril. Več ko četrt ure je skakal po njem, da mu je kri tekla iz vsega života, nato pa so ga bili s palicami in ga po ranah drgnili z zeljem. Naslednji dan so ga odvlekli v smrt izven vasi. Tu ga je neki komunist toliko časa zbadal z nožem, dokler se ni privlekel do jame, v katero se je zgrudil.
Isti dan so odpeljali v smrt izven vasi tudi nekega komunista iz prvega bataljona iste brigade, ker se v boju ni dovolj izkazal, in so ga obsodili na smrt kot »paničarja«. V smrt ga je spremljal ves bataljon, pred bataljonom pa je nekdo igral na harmoniko.
..
Sklep za beg
Ko sem videl vsa ta strašna zverinstva, je tudi v meni dozorel sklep, da pobegnem za vsako ceno. A videl sem tudi, kaj delajo z nedolžnimi ljudmi. Prepričan, »sem bil,, da^fbod^.prav ,t*ko naredili z mojimi domačimi, ako pobegnem. Zato sem pač moral še nekaj časa fprenf)išati to gorjp, -	•	•
V tem času so se komunisti tudi že precej razmahnili na Hrvatsikem, zlasti okrog Žumberka. Ker nisem več mogel gledati klanja slovenskega naroda, sem prosil za prepustnico, da bi odšel na Hrvatsko.
A takoj sem videl, da je tam ista pesem, samo napev je nekoliko drugačen. Komunisti na Hrvaškem so namreč delali bolj. hjnavstko in, prikrito, imeli so drugačno taktiko, kakor so rekli sami, in niso zahtevali toliko od ljudstva, kakor zahtevajo Slovenci. Vse samo da bi več ljudstva dobili zase.
Hkratu so začeli organizirati tudi »civilne« in vojaške tolovajske oblasti v Sošicah in Jezemicah, v Malen-cib, v Žumberku pa prave klavnice. V tej vasi je bilo pobitih in mučenih na stotine Žumberčanov. Teh mučenj nisem videl na lastne oči. kajti bil sem tedaj kurir, po pripovedovanju komunistov pa so bila prav tako kruta ko na Slovenskem.
Obveščevalni častnik
Trinajstega marca 1943. pa so me postavili za obveščevalnega častnika v »štabu 1. bataljona«. Okrog 20. marca sem prispel v štab »15. brigade«, ki je bila tedaj v nekem gradu v bližini Pribiča. Tja sem prišel zato, da se izurim za obveščevalno službo.
Pripeljali so tedaj v grad neko žensko , iz< Krašiča, o kateri 90 rekli, da l>o ustreljena, ker simpatizira s hrvatsko kmečko stranko. Brigadni pisar, neki Jovanovič, je prosil, naj mu jo dnjo za čez. noč, da jo bodo nato lahko ubili. Videl sem. da je ta postopek običajen. Ko jo je ponoči izrabil v svoie namerne, so jo drugo jutro ubili...
Meseoa maja sem pa prosil, da me odpuste iz »brigade«. Dali so mi civilno službo na terenu v ROC-u (Rajon-sk6m obveščevalnem centru.) Tam se mi je šele nudila prava prilika, da sem spoznal, kaikšna sredstva uporabljajo komunisti za dosego svojega cilja. Mučenje je bilo strahotno. Mnogo ljudi so zmrcvarili, da bi jih prisilili k priznanjem; ko pa se je pokazalo, da- so docela nedolžni, so jih pač morali ubiti, da jih ljudstvo tako zmrcvarjenih ne bi gledalo.
Leto dni sem bil v tej službi. Bil sera med ognjem in viharjem. Na eni strani sem skušal varovati ljudstvo, po drugi strani pa varovati svoje življenje, da me ne bi spoznali, da nisem njihov in me ne ubijejo, kakor vsakega* poštenega človeka. Konec koncev sem bil vendar primoran pustiti vse skupaj in pobegniti k bratskim slovenskim domobrancem, kjer sem se sklenil boriti za nekaj vzvišenejSega kakor pa je komunizem in njegova zločinsko zverinska politika.
Mučenje v hiši božji
Preden se mi je ponudila prilika, da svoj sklep izvedem, sem moral na svoje oči gledati še marsikatero mu?
čenje. V spominu mi je ostala slika o mučenju nekega župinka v .Vletliki. Tega so vpričo vsega ljudstva sodili ter obsodili na smrt, pred obsodbo pa mu že osem dni niso dali nič jesti, da bi ga tako telesno in duševno popolnoma uničili; da bi st^. r.d Vlmi kot človek, ki je zares zagrešil tisto> česar so ga dolžili. Župnik je vzlic temu zatrjeval vpričo vsega ljudstvu in vpričo tolovajske vojske, cfa jih nikdar ne bo priznal za »osvobodilno« vojsko, ker je edino n jihovo delo ubijanje in klanje poštenega ljudstva. Vso noč so ga sodili im zjutraj smrtno obsodbo izvedli. Gotovo so ga morali v cerkvi mučiti, kajti zjutraj je bila cerkev omadeževana s krvjo, drugi pa so trdili, da so ga ubili v cerkvi sami.
Prav tako mi je tedaj pripovedovala neka terenka, ki je na lastne oči gledala, kuko so mučili nedolžnega človeka. Skozi ušesa so mu napeljali žico in jo vlekli.sem pa tja. Nesrečnež je strašno vpil ob groznih bolečinah. Celo terenka se je zgražala nad tem. Zgodilo se je to v Vidovi ni.
V	štabu področja sem videl najrazličnejše mučilne naprave, ko sem jih pa vprašal, čemu vse to potrebujejo, mi niso hoteli prav nič priznati.«
Tako je končal Brzovič Janko pripovedovati o svojih žalostnih doživetjih v Beli Krajini. Zgrabil je za puško in s patrolo odšel v vlaške hribe, da tam obračuna s krvoloki slovenskega in hrvatskega naroda. Dobro jih pozna in zato mu delo ne bo težko.
Ob tej zgodbi človeku jasno stopi pred oči komunistično delo. Slovensko ljudstvo mora Izginiti s sveto, to je njihov cilj. Na majhnem koščku naše zemlje — v Beli Krajini — je Brzovič doživel vse to, toda po poročilih, ki jih kot obveščevalni častnik ima, so komunisti drugod delali še grše zločine in še hujša nasilja.
Belokrajinsko ljudstvo, ki že dve leti vse to gleda in trpi, je danes do dna spoznalo te razbojnike in beži od njih ko od gobavcev. Nič več se ljudje ne boje za življenje. Ob vsaki priliki ozmerjajo tolovaje ter jih odganjajo od hiš. Bela Krajina se je danes kot en mož komunistom uprla, belo-■ krajinski možje in fantje so se združili v oddelke, ki preganjajo komuniste iz kraja v kraj.
Tudi Kidriču in njegovim oprični-kbm se tla v Beli Krajini majejo. Nikjer več se ne čuti varnega. Zapustil je Črnomelj in se skriva po bližnjih vaseh, vsak tTenntek pripravljen, da
skoči v svojo luknjo v Kočevskem Rogu. Ljudje se mu smejejo in se že norčujejo iz njega, ker dobro vedo, da ga ne tvo rešila niti izbrana četa partijcev, ki ga straži.
Najbolj pa so se mu smejali zadnje čase, ko je izdal nalog, da morajo po vsej Beli Krajini zbrati papirnate cementne vreče, da bodo tako imeli papir za letake. Kaže, da jim je tudi za bone zmanjkalo papirja, saj je Kidrič istočasno izdal nalog, dn morajo ljudje takoj oddati vse bone tolovajski vojski, da jih jim bodo izplačali.
Najbolj se tolovaji v Beli Krajini jeze na to, ker le pride tu in tam preko Gorjancev kak slovenski list. Sami trdijo, kadar bolj odkrito govore, da pišejo časopisi popolno resnico, zato pa so branje listov povsod pod smrtno kaznijo prepovedali.
Da bi si spet pridobili pri ljudstvu simpatije, so zdaj še enkrat udarili na narodne strune, toda odjeknilo je v prazno. Do zadnjega so bili proti kralju Petru in govorili, da mu bodo dali kramp im lopato, ako se vrne, zdaj so ga pa na lepem priznali, češ da sfe je podredil Titovi komandi. Zdaj ko je veter spet drugače zapihal, je pa Peter spet vse. Neka ženska iz Petrovega sela se je razjezila nad komunističnimi veljaki in rekla: »Kaj ste pa spet privlekli nazaj tistega Petra, da l^onio morali spet plačevati fronke. Sedaj jih bomo morali še za njegovo ženo. in ne le zanj. Kdo bo vse to zmogel!« Prav tisti čas so namreč razpisali nove davke.
Komunistični veljak pa je odgovoril: »Saj nismo to naredili sami od sebe, temveč na pritisk Angležev, ki so naši. zavezniki in ne moremo pjoti njim nastopati.«
Prav tedaj je bil v Rutečni vasi miting, kjer ie član izvršilnega odbora Or govoril, da so Angleži sicer res zavezniki, toda ne bo tako, kakor bi oni hoteli, temveč tako kot bodo rekli naši tolovaji. Če ne bo obveljala njihova, bodo šli pa še enkrat v gozd proti Angležem...
Zlasti veliko pa je Bela Krajina trpela v zadnjih tednih, ko so se vanjo nateplo dve hrvaški komunistični »diviziji«. Vsa Vojvodina tja do Metlike in Sočic in Žumberka je uničena. Kaj-paik je ta obisk komunistov iz Hrvaške drago veljal komunistične butice, saj jih je obležalo v teh hribovskih vaseh najmanj 1500. še danes je okrog Pribiča, Prekrižja, SlavetiČa , in tja do Žumberka polno trupel komunistov i 1. Hrvaške.
Neizmerno je trpljenje Belokrajin-cev, šele tedaj ga človek spozna vsaj delno, ko posluša žalostne zgodbe trpečega ljudstva. Samo ena je njegova želja, da bi čimprej prišli domobranci m pometli s komunističnimi izrodki in spet prinesli Beli Krajini svobodo in mir!
Snov in energija
Vsaka osnovna celica, vsak atom prvin, ki tvorijo »nov vesoljstva, ima »voj poseben ustroj. Lestvica prvin, ki so nam doslej znane, »e začenja s vodi* kom in s« konča * uranom. Prve v tej lestvici so najenostavneje sestivljene, vedno bolj pa je zamotan njihov notranji ustroj, čim dlje gremo proti zadnji prvini, proti uranu.
Prvotno so mi*lili, da je atom že tako majhen del snovi, da ga ni mogoče več deliti še na manjše dele. Danes pa vemo, da je tudi Je atom mogoče razbiti. Atom je človeku pripravil, lahko rečemo, največja presenečenja. Da bi »i o njegovem ustroju ustvarili neko predstavo, so si zamislili razne vzorce, ki so potem omogočili nadaljnje teoretično razglabljanje in praktične poskuse. Na podlagi teh )• človek priicl do spoznanja, kakšni so prav za prav atomi vsaj v bistvu.
Alomfe si zamišljamo v najpreprostejii obliki kot neskončno majhni planetarni sestav, torej nekak majhen svet zasa, sestavljen iz jedra, ki ima svojo gmoto, obdaja pa ga določena itevilo elektronov (pri vodiku eden, pri uranu 92), ki se vrte okrog njega kakor planeti okrog Sonca. Takšna predstava, čeprav «• zdi tako posrečena, je vendarle morala odstopiti »vo-je mesto drugim, takinim, ki nam lahko bolje razlože notranji ustroj atomov. Doslej še ne vemo točno, kaj naj bi bilo atomsko jedro in kai elektron, pa tudi ne, kakšna je prav za prav razlika med vodikovim in uranovim jedrom Medtem ko je jedro tvarna sestavina atom6, sestavina, ki nekaj tehta in je pozitivno naelektrena, je elektron mnogo manjii sestavni del atoma in nabit t negativno elektriko. Pri proučevantu, kako eta sestavljena tvarm in elektronski del atoma, je treba atom pripraviti do tega, da se začne tresti. Treba ga je vznemiriti. Vsak stom se drugače triese in vprav po tem njegovem svojstvenem tresenju ga lahko brž prepoznamo. Če damo majhno količino vodika v stekleno cevčico z elektronoma tako. da ie skoznio mogoče napeljati električni tok, se bo cevčica razsvetlila. S pomočjo spektroskopa lahko opazimo svetle, raznobarvne črte, od modre do
rde&e, T* trt* predstavljajo »vodikov spektrum«. Prav tale spektrum imajo tu* di zvezde, izrazitejši ali bledejši, kakršna sta pač temperatura In pritisk, pod katerim so zunanje plasti okrog zvezd. Tudi na zvezdah morajo torej biti vodikovi ato* mi, in sicer ne takšni, ki bi mirovali, ampak vznemirjeni po skriti toplotni in električni ernergiji. Edini elektron, ki spremlja ■ vodikovo atomsko jedro, ima pri vsaki določeni stopnji razdraženosti svoj« značilno tresenje, podobno kakor na primer struna določene dolžine ne da vedno Istega tona, ampak višjega, čimbolj je napeta. Negativno nabiti eletron, ki se pojavlja povsod, kjerkoli so takšii toplotni ali električni dražljaji in ki ga od atomskega jedra stalno in same po sebi odbijajo radioaktivne snovi, ie v primeri • tem jedrom mnogo lažji, Ker se vrti in ustvarja magnetno polje, ga lahko primerjamo s silno majhno vrtavko, ki ima lastnosti magneta.
Pri proučevanju atomskega ustroj« smo danes že tako daleč, da lahko pribijemo nekatera dejstva, na katerih bodo temeljila bodoča raziskovanja. Vsak atom ima okrog svotega jedra toliko negativno elektrike, kolikor ima jedro samo pozitivne, tako da druga drugo uničujeta. V lestvici enostavnih prvin od vodika do urana ima vsaka naslednja v svojem atomskem jedru po en pozitivni elektron več, kakor pa prejšnji v atomski lestvicL Predstavljati sl moramo, ds okrog atoma nt nakopičene povsod enako energije. Pri najtežjih atomih je vse površje naravnost natrpano t eletronl, pri lahkih pa le de« lami
Sodobna znanost sl torej zamišlja snov kot »zgradbo* iz. pr vin, ki vse izhajajo is najpreprostejše, tz vodika, in ki imajo svoje posebne flzikalno-kemične lastnosti zaradi različnega druženja jeder in elektronov. Na podlagi takšn« predstave s* je posrečilo ugotoviti, kakšne prvin® predstavljajo stalni, vedno enaki skupki, ki jih ni mogoče zdrobiti, ali pa le z veliko težavo, in kakšne oni, ki jih nasprotno kaj lahko razbijemo na njihove sestavne dele. Pot, ki je privedla do tega spoznanja, se je odprla tedaj, ko so odkrili radioaktivne pojave.
(Delfe)
■■■■■■■■iNHmniiiiuniNinnDNiiiiiNgiiiiiaaiM
Združiti lepo, dobro in ceneno, to so sanje vsakogar.
»Slovenčeva knjižnica«
je s svojimi knjigami te sanje uresničila. Za mal denar dobite lepo in dobro knjigo. Zdaj, ko se bližamo s tretjim letnikom h koncu, preglejle našo žetev treh let in postanite naročnik ta četrti letnik »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«. Omislite sebi in svojim otrokom lepo in bogato družinsko knjižnico.
i .*✓
Četrt ure med sloni
Kaj čuda, če je bistra mati narava, ki se po vsej pravici lahko ponaša s čudovito previdnostjo in preudarnostjo, včasih tudi muhasta, kakor da bi se hotela pošaliti s kakim bitjem, ki živi v njenem varstvu.
Slonu je dala najdebelejšo kožo, ni mu pa oskrbela primernega telesnega toplotnega ustroja, tako da mora potrpežljivi debelokožec živeti v bližini ravnika, da ga ne bi zeblo. Človek bi mislil, da ga z 2 cm debelo kožo ne
med temi vladarji pragozda skoraj nikdar ne pride do spopa<fa. Mladi sloni so sicer nebogljeni, a vendar jih vsi člani krdela tako imenitno varujejo, da še ni bilo slišati, da bi jih kaka zver kdaj nadlegovala.
Samec ima ogromna okla, ki jih pa uporablja le v zelo redkih primerih. Z njimi se loteva le kakega pobesnelega slona, ki ga je družba že davno izločila, pa bi se spet rad pridružil, ali pa zahrbtnih tigrov. V Afriki sre-
Domafln kat,e spretnost In ubogljivost svojega »kužka«. Slon je zagrabil sina z rll-eem, ga posadil na okle ter ga v »lepem« prlglbu zadnjih nog dvignil varno kvl&ku.
so že slone, ki so bili zaradi teže oklov tako trudni, da 60 jih morali nasloniti na štor, da bi si odpočili vratne mišice. Revežu, ki mu je muhasta narava dala 60 kg težke okle, je življenje v krdelu mnogo težje. Cesto zaostaja in se potem izgubi ter mora živeti samotarsko življenje. Tedaj je navadno lahek plen za lovce na slonovino.
Slonom v divjini je prav za prav edini sovražnik človek. Ta ga je v vseh časih zasledoval po vseh stezah in gozdovih. Slon se brani proti njemu tako, da ga ali pohodi ali ga pa z rilcem podere. Načini lovljenja in ubijanja slonov, ki jih uporabljajo afriški domačini, so bili verjetno znani že predzgodovinskemu človeku.
Afrikanci lovijo 6lona zaradi mesa, ki ga zelo cenijo. Kadar so srečno podrli težkega slona, se razvijejo okrog trupla neverjetne slovesnosti. Cela naselbina se zbere. Otroci in odrasli so oboroženi z ogromnimi noži in kakor hijene planejo na žrtev. Često lahko vidiš, kako se moški lotijo slonovega srca in strastno pijejo še toplo kri. Množica vpije in se trga za meso. Brž nažgo majhne ognje in kose mesa nalahno pečejo. Ko je veselje pri kraju in so želodci ter trebuhi vidno napolnjeni, si še vsak odreže ogromen kos in ga v košu odnese domov, da ga posuši na soncu in v dimu žerjavice ter tako zaščiti pred mrčesom.
Domačini lovijo slone tako, da jim na znanih poteh v pragozdu nastavljajo globoke pasti. Izkopljejo jame in jih spretno prikrijejo z vejami in listjem. Odraslega 6lona s tako zvijačo teže ujameš. Menda ima tako ob-
more zebsti, v resnici pa j« slon za mraz občutljiv kakor lilija. Zaradi rahlega mraza se mu vsa koža nagu-banči in kmalu ga jarnejo zvijati močni želodčni krči. V našem podnebju ga morajo imeti v topli staji do junija ter ga znova zapreti, ko mu oktobrski hlad pretresa ogromno hrbtenjačo.
Slona kaj rado kolje in grize po trebuhu. Zato mu v ujetništvu — po živalskih vrtovih in cirkusih, dajejo kot edino zdravilo — krepko količino žganja. Vrh tega mu trebuh in hrbet pre-grnejo z ogromnima rjuhama, med katerima leži debela plast gorčice. To mu korenito pomaga. Po dveh ali treh takih zdravljenjih pa slon postane tudi — vnet alkoholik. Kmalu začne hliniti želodčne krče, polega po staji in z mrmranjem skuša vzbujati usmiljenje. Čuvaj mu verjame, toda ko se to ponavlja še drugi in tretji dan, na svojo žalost spozna, da si je vzredil krepkega pijanca, ki zauživa strahotne množine alkohola.
Slon je družno bitje, ki živi ▼ krdelih kakih dvajset do "štirideset živali. V Afriki so že večkrat videli krdela, ki so štela nad 9to slonov. Taka krdela ostanejo v družbi leta in leta. Nekako polovica je samcev, polovica pa samic, vendar pa skupino stalno vodi samica. Družbo preveva tako temeljit čut tovarištva, kakor ga ne najdeš nikjer v naravi. Sloni brez družbe živeti ne morejo. Zato jih tudi po živalskih vrtovih in cirkusih vidimo navadno vsaj po dva, ki sta hudo navezana drug na drugega.
Sem pa tja se dogaja, da slon ▼ družbi ponori. Navzame se nekakih »zločinskih« nagibov. Takega slonova družba takoj izobči. Pobesnel slon živi poslej sam zase in je silno nevaren ljudem in živalim. Domačini jih povsod lovijo in zasledujejo, ker le pre-radi naskočijo cele naselbine ter porušijo vse koče in kar je živega v njib.	,
Slon je že po svoji postavi tak, da ga spoštuje vsa divjina. V Afriki se prav rad druži s povodnim konjem, z nosorogom in celo z levom, tako da
Vm vklenjen (toji h prerrule l*lo««nl «vjl »ton mre« Wn*r* ortirtja, iokler »• ■miri la shladi svojo divjo kri. Po nekaj urah js slon le krotek la se povsem ravna po ietah drugih ndomadenlh slonov.
čaš včasih slona, ki je izgubil en c/kel v boju z drugim slonom, ali pa ko je s preveliko silo skušal podreti drevo. Črnino pa je, da so nekateri samci zrasli brez oklov. Vendar pa jih narava odškoduje z večjo telesno velikostjo, tako da že po vnanjosti vzbujajo spoštovanje pri takih, ki jim je narava dala to ostro orožje. V Indiji najdemo mnogo takih samcev brez oklov.
Povprečni okel afriškega samca tehta okrog 20 kg,'ujeli pa so tudi že 6lone s 50 do 75 kg težkimi okli. Najtežji okel, kar jih poznamo, tehta 117 kilogramov in njegov obod meri nekako pol metra. Konici oklov sta močno obrušeni, vendar pa okla rasteta, dokler slon živi.
Ko smo že pri oklih, spet vidimo, kako narava včasih nagaja: ne smemo misliti, da so tako težki okli kak imeniten okras ali pa šala. Opazovali
Psassdlal m mM
■krotenih
jsl.
sami« vtihotapili mod krdelo divjih slonov. Zdsj gre eelo krdelo ss njimi - v pssfc Skupno lo-v. veliko pregrado, kjer jih domačini sveiejo ln v kratkem ukrotijo.
Slon Je prav tako navduSon prijatelj vode kakor njegov bratranec povodnji konj. Vm srečen je, fie ee v pragozdu lahko za uro ali dve inebi muh, komarjev ln kotnih zajedalcev. C e Jo voda prenizka, da bi se lahko poSteno okopal, sl s rilcem marljivo
obrizga ves hrbet.
V Aziji so slona že prav zgodaj udomačili. Zaradi prijaznosti in pameti je ta najmogočnejša žival človeku bila od nekdaj v veliko oporo. Verjetno so Azijci začeli slone vzgajati, ko so bili še mladi. Ujeli so jih v jame, a jih niso ubili, temveč jih vzeli domov, da bi bili otrokom v zabavo. Mladi sloni se prav tako radi igrajo kakor psički,
a so še neprimerno bistrejši od teh. oar
iv in rad prevzame vlogo tovornega živinčeta. Včasih so jih v Azi-
Ko slon odraste, ostane ubogljiv in potrpežljiv in rad prevzame vlogo to-
ji uporabljali tudi v voljni. Kdor je imel večje število slonov, je seveda zmagal,
)anes pa udomačeni slon ljudem pomaga tudi loviti divje slone. Lovec gre z dvema ukročenima slonoma v gozd in se bliža divjemu slonu. Udomačena slona pa se tako motata okrog divjega, da ga dobita v svojo sredo. Zdaj ga ne izpustita več, dokler ga lovec ne pripelje domov.
Presenetljiva razlika med sloni in vsemi drugimi živalmi je v njihovi ubogljivosti, kadar jih učijo razne stvari, ko so že odrasli. Zrele 6krae( ki so vse življenje prebili v popolni svobodi v pragozdu, lahko prav tako hitro udomačiš, kakor če bi bili ▼ ujetništvu že od rojstva.
Mladi slončki ao prav tako poskočni in veseli kakor kozlički Kar s vid-
ndki namred ne ostanejo vedno na istem mestu, marveč se prav polagoma pomikajo od zadnjega konca če; ljusti do prednjega dela gobca. Pri tem se močni zobje, ki imajo včasih 25 om dolge krone, polagoma obrusijo, dokler kot čisto obrabljeni sipredaj ne izpadejo.
Vsem krotilcem in re/jcem slonov je dobro znano, da ima slon čudovit spomin. Ne drži pa, da bi se žival za sleherno krivioo skušala maščevati Če bi bilo tako, potem bi umrljivost med slonovimi krotiloi in rejci gotovo bila zelo visoka. Slon je svojemu učitelju zelo vdan. Vendar pa vemo, da se gospodarju šele vda, ko je spoznal, da se ta ne da preplašiti Ce se je slonu posrečilo, da je novega rejca ali čuvaja prestrašil, potem tak rejec ne sme računati s popolno ubogljivostjo novega učenca. Ce ga pa takoj prvi hip ukrotil z odločnim nastopom, in s® ne da begati po slonovem muhastem poskusu, tedaj se slon vda za vse življenje.
V divjini ee »Ioni zgibljejo Sele po sončnem zatonu, razen kadar je oblačno ali pa hladno vreme. Ponoči romajo skozi gozdove, podirajo drevesa in se hranijo s popki in liatjem ali pa se spravijo na odprto livado in hranijo s travo. Včasih vlamljajo v nasade ter
čufljive noge, da prav pTecej začuti nevarna tla, ali pa mu pomaga pri tem nam doslej neznan čut Slon namreč vidi slabše od človeka. Zato pa v splošnem v takih jamah ujamejo samo mlajše slone.
Druga plemena se jih lotijo s strupenimi sulicami. Ost namažejo z nekim črnim, zelo hudim strupom ter jo spretno obešajo nad gozdno stezo, kjer se slonova krdela rada motajo. Sulica je obešena na drevesu, a tako da je zvezana s tkivom, ki se vleče do tal. Ko slon st<jpi na to vezivo, se sulica nad njim 9prosti in mu pade na hrbet. Strup deluje kakor strela. Slon naredi še ava ali tri korake in cepne mrtev. Domačini izrežejo rano, ker se strup le počasi razleee po mesovju. Med zamorci jih je malo, ki bi se bali leva, kadar imajo v roki strupeno sulico, a prav tako malo jih je, ki bi se hoteli lotiti e tako sulico slona.
Vezanj« divjih skra.v je precej nevarne opravek. Ce M doma«« prt te« del« sdrk-■11 a hrbta akročeneca slona, bi ga divji v hipa pomendral.
nim veseljem večkrat nagajajo im strašijo svoje potrpežljive matere. Slonček se na primer rad skrije za kakim drevesom in začne žalostno klicati na pomoč. Ko pa skrbna mati priteče, se ji nagajivec z vso silo zaleti v trebuh. Mladič je po rojstvu ves pokrit z zelo mehkim volnenim puhom, na glavi pk ima goste, trde in črne kocine. Rilec mladiču brezdelno vsi kakor smrkelj majhnemu otroku: slonček ga še ne zna uporabljati. Šele po nekaj mesecih ga lahko dvigne, ko ga je mati potrpežljivo naučila, kako ga je treba vrteti na desno in levo.
V	divjimi so slončki ljubljenci vue-ga krdela in vse samice ter samci jih ljubkujejo, kakor le morejo. Nek poznavalec navad indijskega slona pravi, da je v Burmi videl krdelo slonov, ki je vleklo s seboj štiri slončke enake starosti. Mladiči so hodili1 od ene matere do druge, doječim samicam pa je bilo tudi vseeno, kateri mladič se jim raje približuje.
Afriškega slona, ki *e °d lmdijske-t. razlikuje po velikih ušeeih in še ..rugih posebnostih _ v telesni gradnji, vidimo le redkokdaj po cirkusih in živalskih vrtovih, še večja redkost pa je siamski beli slon. Beli slon je pravi »albino«, t j. tak, ki se rodi brea vsakega kožnega barvila. Zato je ves bel in še celo oči ne kažejo nobenih temnejših pigmentov. Belega slona imajo posebno v časteh v Indiji. Splošna navada je, da ga takoj izročijo plemenskemu poglavarju ali kralju kot vdanostno darilo.
Slonovo zobovje se razlikuje od zobovja drugih sesalcev. Slonovi koč-
s
se gostijo s fižolom, « prosom, z bananami in drugim sadjem. Da hi to preprečili, postavljajo domačimi ob nasadih čuvaje, ki neljube goste naženejo s trobentanjem ali z bobnanjem. Znano pa je tudi, da divtji sloni nakdar ne napadajo naselbine same. To delajo samo pobesneli sloni, ki živijo osamelo življenje, ker 60 jih slonova krdela za vselej izobčila.
Sloni spijo v senci gozdov tesno stisnjeni. Navadno spe stoje. V Afriki še niso nikjer videli »Iona, ki bi apal leže. V živalskih vrtovih pa ae sloni navadijo na novo življenje: podnevi zabavajo občinstvo, ponoči pa se vto-žejo.
Čeprav m sloni gibčni, ne morejo teči ali celo diirjatL Najliitreljfia hoja je nekako drsanje, ki ga pa lahko vztrajno opravljajo milje in imlje. Ker je gleženj ob koncu golenice kakor pri človeku, 6e lahko spuščajo po strmini in celo vzpenjajo na take krajet kamor bi konjska noga ne mogla oto; piti. Kljub ogromni teži je slon pravi maček. Celo krdelo se lahko premika skozi fozd, ne da bi nalomilo najmanjše vejice ali pa dalo od sebe najmanjši glas. Slon ne more skakati in njegov korak znaša 130—2 m. če torej izkopljemo tri metre globoko jamo, ga ujamemo. Slon je dober plavač, in voda mu prav tako godi kakor njegovemu tovarišu debelokožcu povodnemu konju. Slon ima silno oster vonj. Zato pa se lovci ne morejo slonu dru; gače približati kakor proti vetru. Vidi le slabo, pač pa dobro sliši. Nenaden hrup slona zelo vznemiri, tako da včasih ob silnem poku kar pobesni.
Behrlttloltec *
■redniki Mirke Jemalk L Herauigeber * tadajateif: Ink Jele 8odJa / Mr dl. Ljadsbe tiskarna • se Ljudsko tiskane: Jole Kramar« ? UreduBtje, ■ prava la tilkarnat Ljubljana, Kopitarjeva «.
Jele Ioni 40-01 do 40-05 l H okoplaov ne vračamo t Mc*ečns naročnina 0 Ur, za inozemstvo 12 lis.