Zgodnja Hatolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poJti za .-elo lito 4 gld. *o kr., za p«.l lt'a 2 tld. 40 kr , za »VJert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarn i c i sprejemana za leto 4 gold., za pol leto 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj V Ljubljani 9. sušca 1877. List 10. MHrhi za retiho noc. Mati Božja je sv. Birgiti to le govorila: ,,Ako kdo, ki je žalosten in v britkostib, pride v hišo, kjer plešejo in se razveseljujejo, in če ima tam prijatla, kteri se ra-dovanja vdeležuje: le-td zapusti kraj veselja, berž ko zagleda vstopivšega prijatla, da deli britkost svojega užaljenega prijatla. Taka hiša, v kteri se razveseljujejo, 1'e svet; kdor pa se tam mudi, naj premišljuje moje bo-ečine, naj pomni mojih britkosti in ima sožaljenje z menoj; in ker sem bila jest ločena od vsih svetnih ra-dovanj, naj se tudi moji prijatli od njih ločijo/4 Kdaj pa te besede bolj veljajo, kakor v postnem času, in čez vse še veliki teden? Spodobi se saj zdaj odtergati se od posvetnega šuma »n v premišljevanji Kri ztusovega terpljenja in v postnem zatajevanji z Marijo žalovati. Da se to lože j zgodi, bode „ Danica" prinesla nektere členke o Cvetni nedelji in o velikem tednu, poslednjič pa tudi še kake besede za velikonočno veselje. Le pridno prebirajte in spoinujte nauke. 1. Cvetni teden. Po cerkveaem številu se čas od perve predpepel-nične nedelje do vnebohoda Gospodovega imenuje „ve-lik o nočni oddelek." Imenitni je postni čas, posebno pa včliki teden. Pomudimo se naj pervo malo pri Cvetni nedelji. Od kod ima Cvetna nedelja ime? Po latinsko se imenuje ta dan „palmova nedelja," ker se blagoslovljajo palmove veje, kjer ta les raste; pri nas pa se blagoslovljajo oljke in drugi les z zelenjem in cvetjem; od tod Cvetna nedelja. V kak spomin se godi to blagoslovljonje lesa? Cvetno nedeljo ohhajamo tisti spomin, ko jeJezu3 šest dni pred svojim terpljenjem slovesno jezdil v Jeruzalem. Ljudstvo je bilo toliko bolj prepričano, da je Jezus obljubljeni odrešenik, ker je bil ravno poprej že tri dni v grobu trohnečega Lazarja k življenju obudil. Zato je ljudstvo Jezusa z velikim vesoljem spremljalo, veje z zelenjem z drevja sekalo in mu jih stlalo na pot, lastne oblačila po poti razgrinjalo in mu „Hosano" (čast, slavo, zdravje) klicalo. Zato je tudi pri nas procesija, pri kteri se „H< sana" poje. Kaj pomenijo palme, oljke ali sploh ,,butare", ki se blagoslove? Palme in oljke so silo rodovitne drevesa; palme obrodijo množino sladkih dateljnov, olika pa daje olive in prijetno olje: torej to imenitno sadje pomeni dobre dela, ki jih mora kristjan obroditi. Dalje je palma pomen zmage, oljke pa znamenje duhovnega mazila, mi- losti ali gnade, ki izvira za nas iz smerti Jezusa Kristusa. Oljka je tudi znamenje miru, kakor ga j** bil golobček oznanil po vesoljnem potopu, ko je bil v Noetovo barko oljkino vejčico v kljunu prinesel, kar se v moiitvah o tej priliki bere. Kaj tedaj naj mislijo tisti otročiči, mladenči, in sploh, kteri nesejo „butare" k „žegnu"? Spominjajo naj se, da hočejo in morajo biti pravi vojšaki Kri-stusovi, da bodo Kristusa vedno častili in ga hvalili; ne pa ga zaUjili, žalili, ne „Hosane" s križem zamenjali za Jezusa, ne mu časti in hvale umikali, in mu „Križaj ga" kričali, kakor so nehvaležni judje delali. Kaj mašnik prosi Boga, kadar les blagoslovlja? Prosi, da bi verniki Gospodu pot vere pripravljali, naj hi bili rodovitni z dobrimi deli, pravi vojšaki Kristusovi, da bi po njem milost in enkrat z njim častitljivo vstajenje dosegli. Cesa se mora mladica varovati, ki „butare" nosi k blagoslovu? Po nekterih krajih je gerda razvada, da se dečki s šibami (bradovitami) švigajo, drugi v cerkvi z butarami ob tla butajo in s tem pobožnost begajo in sploh preveč šuma delajo. Tega Bog ne daj. Mašnik za vas še moli, da bi nedolžnost tistih hebrejskih množic, tistih pridnih mladenčev posnemali, ki so Jezusu veje stlali na pot. Kaj je vernikom dobro vediti zastran sv. maše na Cvetno nedeljo, kakor tudi v torek, sredo in pri opravilih Veliki petek? Cvetno nedel|o mašnik bere med mašo tcrpl>nje Jezusa Kristusa, kakor ga je popisal sv. evangelist Matej. Tako se bere tudi v torek ,pasijon" od sv. Marka, v sredo od sv. Luka, veliki petek od sv. Janeza. Vzemi torej te dni seboj bukve, v kterih imaš terp-Ijenje Jezusa Kristusa, n. pr., evangeljske bukve, ali morebiti imaš bukve : „Sv. veliki teden in Velika noč" — od g. A. Marušiča, v kterih imaš po latinsko in po slovensko vse, kakor se godi veliki teden, in pridjano je razlaganje, kaj pomeni to in uno. Sploh ne hodi brez bukev v cerkev, ako znaš brati; če pa ne znaš, moli rožni venec (roženkranc), ali premišljuj Jezusovo terpljenje. Ali ima Cvetna nedelja kak poseben nauk za današnji čas? Gotovo, tega le: Jezus je slovesno in častitljivo šel v Jeruzalem in ljudje so ga očitno in slovesno spoznali in preslavljali; dandanes pa jih je veliko, ki se sramujejo svoje vere in Jezusa zatajujejo — in to je ostudna nehvaležnost in kdor Jezusa pred ljudmi zataja, bo tudi on njega zatajil pred nebeškim Očetom. Kakošen sklep tedaj boš storil Cvetno nedeljo? Tega-le: 1. Jezusa bom tudi pred ljudmi spoznaval in mu dajal čast, kakor pošten kristjan. Ne bom se sramoval pred Njim poklekniti; odkriti se in moliti, k* dar n. pr. zvon k molitvi kliče; ne bom opustil pridno prejemati sv. zakramentov, potegniti se za sv. vero, ustavljati se zasramovavce itd. 2. Jezusu bom z dobro spovedjo pripravil pot v svoje srce Veliki četertek, ali saj sploh za v< likonočni čas. #•. Haroi Anlonievič. (Dalje.) Zastonj so levovski mestjani sostavili prošnjo sa ostanek jezuitov, zastonj so j<> oddali namestniku gali-skemu grofu Stadionu, da jo nese na Duoaj, vse zastonj; — levovska redovna hiša je morala perva pasti, njeni prebivavci pa se razkropiti. P. Antonievič je bival blizo mesta in je prav mirno živel, ako tudi ga je ločenost od njegovega ljudstva silno bolela. „Ljubil sem ga v tem trenutku, ko me je zaverglo, menda bolj ko druge-krati.*' Vendar udarec, ki ga je v globočino duše zadel, tiha žalost, ki se ga je lotila kakor tlačivna mora in nasledki neprenehanega, nezmernega delovanja med svojimi rojaki ga >e bilo tako poterlo, da je bil v veliki nevarnosti življenje zgubiti. Zatorej gre v Gratenberg na Šleakem, da bi se ondi zdravil z vodo. Od tega časa se je začelo njegovo triletno popotovanje. Ta nestanovitnost, to romanje mu je bilo res ternjev in križev pot. Zmerom je bila njegova naj gorečneja želja na tihem bivati in neutrudno delati. Tega tedaj je zelo pogrešal, česar je bil med svojimi redovnimi brati navajen, zato je imenoval red svojo drugo mater, rekoč, da so ga ji iz rok iztergali. „Moja duša je žalostna do smerti", piše on, ker sem zgubil svojo mater, ker sem ločen od svojih bratov, ker sem spet med svet nasaj zagnan. Kako dolgo tukaj ostanem, ne včm; kam pridem , ne vem; to pa vem, da zmerom in povsod bom hrepenel po svojem redu, da zmerom in povsod si bom prizadeval B »ga in ljudi ljubiti. V redovni hiši sem bil ka'%or pri materi; na njenih persih je bilo moje serce, m<-;a duša prerojena za novo življenje. In prišel je čas ob..^kovanja in ves svet se je vzdignil zoper mojo mater, oči ujoč |i hudodelstva, zastamujoč njeno ime, ponujoč se ji iu preklinjajoč jo; ona pa je moleča prehodila vso kervavo križevo pot od oijskega verta do križanja. Še živi, toda na križu in s križa gleda na svoje otroke, ki so po vs.!in svetu raztreseni, mandrani, čerteni, zasra-m»vani, z znamenjem sramote užgani in jaz — to je vsa moji slava — jaz sem eden iz njih števila. Mater imam, pa na križu, toda jaz se od nje in njenega križa nc ganem.*' Kaj je delal v tem času svojega pregnanstva in s čim se je bavil, nam lepo, prav detinsko pravi sam: „Bivam kakor tič, ki so ga z gnjezda prepodili; usedem se na vejico, da k slavi Božji cverčim in to delam iz celega serca, dokler me na drugo vejo ne spode." Tako je hodil s popotno palico v roki po tujem, iskaje komu bi mogel koristiti: tudi med vasi svoje domovine je prišel, da bi se trudil za blagor svojega bližnjega. Kako veliko je bilo njegovo veselje, ko je o veliki noči prišel v Sandec, da ni smel le spovedovati, ampak tudi pri dig*ti. Tu je našel tudi neka) svojih redovnih bratov, s kteriaa je nekoliko čaBa v zadovoljnosti preživel; tako-ie piše: „Ne verjameš, kako dobro mi je tu; zopet sem ves v red.vLem življenju, v življenju polnem blaženosti in miru. Kader se zvečer zberemo pri svitu lampe v uborni, ozki, obokani izbici — otroci ene matere, pet ubozih barkolomnih — potem mi stopi prešnje življenje pred dušo, le da je podoba z žalostno tančico prekrita. Opravljamo večerno pobožnost kakor prej, obiskujemo presveto Skrivnost kakor prej, ljubimo jo kakor prej. Bogu bodi hvala sa vse. Včeraj in danes se je gnjetlo ljudstvo k spovedi od ranega jutra do poznega večera. Sej je naše p61jsko ljudstvo in ne bo tako lahko, kakor menijo nekteri, da bi ga od Boga odtergali — in vendar je do obupanja, kar si prizadevajo, ker mislijo, takrat bo se le p61jsko jelo biti, kadar neha katoliško ljudstvo biti! To je bolečina in človek bi svojo kri prelil, da bi drugač bilo! Naj nas zatirajo, preganjajo kakor hočejo; naj na vse gerlo kriče, da smo ugonobili in ugonobljamo Poljsko, da bi nas le delati puBtili pri enem koščeku sprošenega kruhka na blagor dežele in ljudstva! Enkrat bo razodeto, kdo je ubogo Poljsko ljubil za Božjo voijo, kdo pa zarad sebe samega.'1 (Dalje nasl.) Ali zumore norošegno proslarljanfe tla h a naftomt alorali kaloiizko češenje srelntkor F (Konec.) Slabo drevo ne more roditi dobrega sadu, rekel je naš Zveličar. Kje pa ima novošegno proslavljanje duhi svoje korenine, ali more ono obroditi dober sad ? — Do 16. veka ni nobeden oviral vernikov v češenji svetnikov Božjih; 16. veku pa je bilo prihranjeno sv. Cerkev vsestransko pretresati, in med drugim tudi rastergati vez med nebom in zemljo. Luter je imel preveč opraviti s satanom, in v njegovi glavi in sercu ni bilo prostora več za svetnike, toraj proč ž njimi. 4rro,- tqtj (on je rekel), in bilo je dosti. Kar je pričel on, to so marljivo nadaljevali in izpeljevali njegovi družni ki. Človek — češ — zadostuje sam sebi, ne potrebuie nobenega, tudi svetnikov ne; toraj le proč ž njimi! to jim je bilo geslo. Nazor pa, da človek zadostuje sam sebi, ni mogel ostati pri samem tčm nasledku, ampak kmalo so se pokazali še drugi nasledki; kajti novovercem je bil kmalo preveč tudi Bog, pahnili so ga toraj v nadzvezdne višine, češ, da tam živi v miru in se ne briga nič za človeka. Tak Bog pa bi ne bil nič boljši kakor noben Bog — in zatč vidimo, kako kmalo je rodil angleški deizem, francoski ateizem. **) Nemškim učenjakom pa ta oblika b žanstva vender ni dopadla, ker brezbožen biti, to je vendar nekaj preveč, in vstvanli so si panteizem (vse-boštvo). Koliko se loči panteizem od ateizma, je pač znano vsakteremu, ker ločita se le toliko, da je eden tak po herbtu ko drugi od zadej. Da se pri takem početji tudi v neumerjočnost človeške du*e ni mogio verovati, je čisto lahko umevno, in tako vidimo nastati tudi materijalizem (grudomoljstvo). Tako je toraj iz osodovite izjave: da človek zadostuje sam sebi, ter da nc potrebuje svetnikov, sledilo, da so zavergli svetnike, ž njimi pa tudi Boga. Toda ideja božja je takč globoko vsajena v človeško serce, da se nikdar ne more odstraniti, in novoverstvo moralo bi bilo že davno prestati. Pa v tej zadregi znal si je pomagati človeški bistri um in postavil si je malika, namreč proslavljenje človeškega duha. Glasilka toraj, da človek zadostuje sam sebi, ter da k zveličan ju ne potrebuje druzega bitja, ona je tri-vogelni kamen, na kterega je pozidano poslopje proslavljanja duha. Kaka razlika med njim in pa med onim, ki je podlaga češenju svetnikov! Svetniki se časte, da se preslavlja Bog, ki jim je dodelil toliko milosti, da so zamogli premagati vse zapreke v življenji in tako za- *) Vera zgolj v Boga, ne v Kristusa itd. **) Brezbostvo. služiti si nebeški venec. Človeški um se prestavlja, da bi se s tem zaterla misel na Boga. — Svetniki se časte in kličejo na pomoč, da bi oni prosili za svoje častilce pred sedežem Božjim; človeški duh se preslavlja, ker noče potrebovati Boga, in se misli sam sebi vse. — Verniki časte svetnike, ker so jim vzor svetosti; novošegni prosvitljenci proslavljajo svojega dubi in so vzor sami sebi. Zares, vi-lik propad med obojnim češenjem! Pa kakor se loči češenje svetnikov in proslavljanje duh* v nazor b, tako se loči tudi v bistvu. In če vprašamo. kaj je prav za prav prosiavijenje duhi, moramo pripoznati, cia 6no ni nič druzega, nego oboževanje (ma likovanje) človeške narave. Človek kot tik postavi se na altar, on se moli. njemu se žertvuje, kajti preslav-Ijajo se ie posamezne deia človeške, ki so bile prirojene dotičnemu veleumu; nikdar pa se ne sliši, da bi govorniki častili Boga, ki deli svoj* darove, kak« r sam hoče. Pač da, še slabeje, nego oboževanje človeka, je proslavljanje duha, ki buhti dandanes. Novošegna pro svitljenost nima besedi zadosti za zametovanje keršan-skega češenja svetnikov, ktero — boje - je napredek človeškega duha že davno prehitel! Če pa si reč ogledamo bolj natanko, ni pač nič bolj abotnega in nespametnega kakor je novošegno pro slavljanje duha. Ker kteri so tisti, ki upogibljejo temu maliku svoje kolena? Ali niso večidel le naturalisti (naravoverci) in materijali*ti, ki toraj že po svojem Drincipu zaveržejo neumerjočnost človeške duše, terdč, da se po smerti ves človek, z dušo in s telesom »premeni v atome, v prah. iz kterega je bil narejen? Ce se toraj oni uklanjajo, kakor pravito, človeškemu duhu, če mu postavljajo spominke in njemu na čast obhajajo svečanosti: komu pač velja vsa ta čast? Ali je kiko resnično bitje, ored kterim se odkrivajo? Truplu umer-lega veljati ne more, ker ono se je razkrojilo v posamezne dele; pa tudi duši ne, ker tudi njo je po njih lastnih naukih zadela enaka osoda, in tudi ona bi bila zdaj živež kaki rastlini. Vsa čast toraj ne velja nobenemu resničnemu, ampak le izmišljenemu bitju. Iu tako početje naj bi bilo pametno! Ne, nikakor ne, marveč to je največi neumeost. In vendar kako veselje, kako ploskanje, kadar se odkrije spominek, postavljen učenjaku, ki je v tej ali drugi stroki koristil (?!) človeškemu rodu! Kako navdu šenje, kiki slavo-klici na mertvi spominek, mertvo podobo, pred ktero stoji občinstvo, ktero proslavljajo govorniki! Tako je toraj sedanji svetni duh zabredel sam v napako, ki jo očita vernikom, k'r njegovo proslavljanje duha ni druzega nego pravo, čisto malikovalstvo, ono ni nič druzega razun zopet oživljeno paganstvo. Kes, on6 stoji še pod paganstvom; kaj'i pagani so oboževali svoje junake in jih stavili v .stanovališča bogov, vendar pa so jih imenovali le .,polbogove", kterim so nadvladali višji, po njih m-sli, pravi bogovi; in nikjer ne vidimo, da bi bilo ktero ljudstvo tako visoko povzdigovalo svo.e junake, da bi bilo popolnoma zatajilo višji bogove. To je bilo prihranjeno rašerau veku. Kajti sedanji „pro=vetijeni svet" ni še zadovoljen s tem, da kuj'* me i b"gove samega sebe. ampak o;i hoče biti naj viši b°g, in razun njega ri boga. In dalje, paganski polbogovi niso uiii le gola d< mišlija, marveč pripisovali 30 jim i8tinito.it, ker povsod nahajamo vero v neumerjočnost duše, ak'>ravno včasi zelo temno. Novim paga-nom pa je du^a le domišljija, brez istinitosti, in tej do-mišliji oni žertvujejo, pred njo se veleučenjaki klanjajo. O tempora, o moreš! Ker pa je temu tako, zato tudi to novošegno bo gočastje" nima nobene veljave, niti verske, niti nravne, niti društvene, kajti kakor strah v tlo je okoli in okoli, na sredi ga pa nič ni. Da ne more imeti nobenega verskega pomena, razvidi se že iz tega, da je vera vez med človekom io Bogom, značajoča človeško odvisnost ter Božjo neodvisnost. Če sem pa sam bog, sem sam naj viši bitje, toraj od nobenega odvisen, toraj tudi nimam nobene vere. ker Bogu ni treba vere. Da je temu res tako, uči nas skušnja; ker ravno tieti, ki naj bolj hvalisajo prosiavijenje duha, v svojih spisih, posebno pa djansko kažejo, da oni vere nimajo. Ce pa se pri takih slovesnostih še kaj omeni vera, stori se to zaradi tega, da ložej zapeljujejo nevedno ljudstv . Da ne more biti tu govorjenja tudi o nravni važnosti, oči'no je tudi iz tega, da je človek, češ, sam sebi bog; kajti če j - č. i^ek sam sebi bog, potem n:ma druge mere, s ktero bi meril svoje deia, razun samega sebe, svojo lastno voljo: ker morila (nravnost) nas uči, da volja Božja je perva, gia\ na iu edina postava, po kteri se morajo ravnati naše dela. Če pa |e človek sam sebi vodilo, potem lahko odob-ujc svoje dela, naj bodo že slabe ali dobre, ker samega sebe nihče rad i>e obsodi. In če zraven še pomislimo, da ra^no kolovodji te svečanosti so že davno neumerjočnost človeške duše za-vergli med staro šaro, morai .o pnč žalo-tui pripoznati, da pri vsem tem početji ne more biti nober ega govora o nravnosti, pač pa o veliki nenravnosti, ker nravnost brez neumerjolčc duše je spaka brez nog in glave. — Če pa proslavjanje duba nima nobene pomembe niti v verskem niti v nravnem oziru, umeva se že amo "o sebi, da tudi nima veljave za društvo; kajti le na \cr s ki in nravni podlagi zamore se ono vkoreniniti, razprostirati svoje veje, ter vzrasti v visoko, košato dr«-v. . In naj kolovodji še tako vpijejo, naj še tako prestavi ajo umerlega ali živega, ki se je odlikoval ali se še odlikuje in v tej ali drugi stroki deia za človeški rod. naj še tako poživljajo občinstvo, da naj splošno p<.sreu, se mora pii-pisovati njihovi i-aravni nadarjenosti, s ktero jih je :"»je obdarila mati narava, in nobenemu drugemu ne skušnja pa uči, da vsi niso enako obdarovani od ,,matere narave", toraj tudi oui ne morejo činiti enakih de|. Oni ne poznajo milosti, s ktero pravični čiovek čin: zares čudovite dela. Vidili 9tno tedaj, na kiko podlago ?e opira katoliško češenje svetnik* v, iu pa novošegno proslavljanje duha; vidili smo, v čem je bistvo obojnega in k.«k vpliv ima oboje na v« rsko. nravno in društveno živij«-n »• človeštva. Kje je vera, kje nevera, kje resnica, kje i..-resnica, je zadostno dokazano, isto tako tudi <-mo z-. Jn-tno odgovorili na stavljeno si vprašanj", ali zam-r . o-.o-šegno prosiavijenje duha nadomestiti katoliško <*<šcuje svetnikov, ker vsak si iz rečenegi lahko posname odgovor. Naj 9e toraj nasprotniki še toliko upir..jo, r a j še toliko kričč zoper češenje svetnikov, naj ga zasmehujejo in zasramujejo, naj ga nazivajo „malikoval-tvo", ali kakorkoli: oni obsojuj« j » sami seb«, ker kar očitajo nam, to so sami. Re-t, da oni so še ptavi rralikovalci, še slabeji kot paganski narodi; kajti ti so menili imeti svoje bogove v olimpu, ali v kakem drugem prijetnem kraji, kjer so po njih umišliji kraljevali in čuli i ad osodo svojih častilcev: novošegni pagani pa so prestavili svoje bogove na zemljo, in ubožno se odkrivajo kamnu ali želez':, ko so za.ergii živega, osebnega Boga, ki je mogočen in svet v svojih svetnikih. Naj še toliko zaničujejo pobožne kristjane, ki se priporočujejo svetnikom, ljubljencem Božjim, naj še toliko hvalisao svojega malika in ga časte z jedjo in pijačo: propasti morajo prej ali slej s svojim malikom vred; kajti laž mora propasti in le resnica ostane na veke. Tudi oni bodo morali prej ali slej svedočiti, da le Božje delo zamore biti vspešno, iciquitas autem mentitur et mentita est semper šibi. F. G. Ogled po Slovenskem in dopisi. Z Iga, 2. sušca. (Angleški portlanski cement.) Od več strani opomnjen, ne smem več odkladati, da bi ne razglasil, kako izverstne so ploše iz angleškega port-land-cementa, ktere isdeluje podobar gospod Matija Ozbič v Ljubljani. V ižanski fsrni cerkvi sv. Martina na Studencu smo imeli zlo reven tlak iz opeke. Opeka, do černega prekuhana, dala bi dober tlak, akoravno bi ne bil ličen; toda opeka rudeča ni pripravna za tlak v cerkvi; kajti melje se pod žeblji na podplatih in pod podkvami na petah; in kadar ljudje iz cerkve gredo in puste vrata sa seboj odperte, vzdigne sapa rjavi prah in ga verže na altarje, na altarne podobe od sopara mokre ali vlažne, in na stene cerkvenega zidu; nesnaga rjavega prahu se tam prisuši, in tudi skerben cerkovnik je ni zmožen odpraviti. Verh tega skorej ni moč dobiti enakomerno prekuhane opeke; kolikor je je bilo na dnu peči vložene, je černa in naj terdneja, na verbu vverstena je bleda in nektera malo terdneja od posušenega blata; zato se ne melje enakomerno pod nogami, jamice se delajo po cerkvenem tlaku, in ta dobi v malo letih vso razruškano podobo, ravno kakor po vežah v kmetiških hišah. V naši ižanski farni cerkvi ni bilo drugač; premišljeval sem, kako bi se odpravila taka nesnaga. Slišal sem, da ranjki g. Rossman v Ljubljani ima na koncu svoje s steklenim blagom dobro založene štacune eno sobo s tlakom iz angleškega portlanškega cementa. Prosil sem r. bistroumnega in odkritoserčnega gospoda, naj mi blagovoli pokazati ta tlak. Pokazal mi ga je, živo priporočal in hvalili zastran terdnosti in nizke cene tako, da sem sklenil v naši tarni cerkvi tlak narediti iz ravno tacega blaga. Obernil sem se do podobarja v Kamniku, g. M. Ozbiča, kteri je prešnje leta lepe reči izdeloval iz kamniškega cementa, in se je bil o tistem času vernil iz Dunaja, k]er se je o delih te verste mnogo priučil; vprašal sem ga, če je njegov portland cement toliko terd, kakor kiki navadno terd kameo. Namesto pismenega odgovora pripeljal mi je o sv. Jurju 1874 nekoliko ploš iz portland-ceroenta, rekoč, naj ga poskusim sam in naj ga poskušajo kmetje z naj težjimi in z žeblji dobro okovanimi škornjami, naj ga s petami sekajo in krešejo, kolikor jim je drago; ako tudi vse ploše razpraskajo in pokončajo s petami, ne tirja on ne krajcarja za ploše. Res, mnogo memo farovža hodečih kmetov sem pokliceval, da naj poskušajo, če bodo take ploše dobre za tlak naše cerkve; prigovarjal sem, naj z vso močjo s petami ploše krešejo, češ, da bom ploše ceneje dobil, in bo ves tlak veliko menj veljal, ako mojstru ra j lošah kaj prask pokažem. Storili so, kar se je dalo, toda praske so bile le tolike, kakor bi bil kdo s svinčnikom po ploši potegnil. Pogodila sva se tedaj z gospodom Ozbič-em, in je seni 1874 so bile ploše vložene malo več kakor do pol cerkve. Nisem hotel nič priobčiti od tega tlaka do zdaj; nisem namreč vedil, kaj bo naredila zima; zato sem sklenil, naj ploše prej prestanejo tri zime, da se vidi, če so vredne priobčenja. Zadnjo je3en je bil zgotovljen tlak po vsi cerkvi, in sicer zadnjo jesen s plošami, ktere so narejene iz izverstnega portlanškega cementa, kterega si je g. Ozbič naročil prav v Londonu in ga je naravnost od ondod prejel. Dotične pisma sem vidil in bral. Tri zime so prestale ploše leta 1874 vložene tako, da ae ni ne ena prelomila ali zdrobila; še menj bo zima škodovala plošam lansko jesen vloženim, iz izverstnega portlanškega cementa narejenim. Ploše so se nekoliko ogladile, tako da se nekoliko svetijo; lesketajo se pa ne, kakor zlikan marmor; ali toliko so terde, da bi se lesketale, ko bi jih dal brusiti in likati, in veliko hitreje bi žeblji kmetiških pet& razpraskali zlikan marmor, kakor zlikan portlanški cement. To pa je dobro zapomniti, da portlanški cement, kakor je terji od marmorja, je tudi menj vlažen od marmorja, in se na ojstrem robu kruši, ako niso ploše jako skerbno tikoma vložene, ako je nemaren vkladavec puščal špranje med plošami. Da je portlanški cement sares terji kakor marmor, se vidi iz tega, ker se ne da brusiti z navadnim brusom. Ižanska moja zidarja iz Dobravice, Gregor Pud-logar in France Štebldj, sta izverstna vkladavca. in da bi se plosa k ploši prav tiščala, sta hotla eno drugi primčrjati z brušenjem; preskerbeti sem jim mčgel brus, toda brus se ni ploš čisto nič prijel, temveč ploše so ga oddergnile. Toda niso vse ploše, ktere g. Ozbič izdeluje, enake terdosti; izdeluje namreč rumenkasto-bele, ali sivkasto-bele, rudeče, čeme in grahaste; vse so močno terdne in močno terde, razun černih, ktere niso ne terdne ne terde; v naši cerkvi imamo nekoliko černih ploš samo v sprednjem koru pred včlikim altarjem, kjer malo terpč; po vsi cerkvi od včlikega altarja doli so same bele in rudeče. Ploše so vse ene cene, razun grahastih; tč mora g. Ozbič brusiti in zlikati in so potem lepe tako, da ni treba iskati lepšega afrikanskega marmorja; in zato so grahaste veliko dražje. V naši cerkvi so vse ploše enakomerni šeatvogel-niki; ta podoba je očem prijetna iu naj bolj za rabo (praktična), ker so vogli zlo topi in se ne odlomijo. Kjerkoli imajo v cerkvi še tlak iz opeke, in vso nepotrebno nesnago tacega tlaka, jim z dobro vestjo priporočujem ploše iz angleškega portland cementa, ka-koršne izdeluje g. Ozbič; toda za lepo suknjo ni treba samo lepega sukna, treba ga je izročiti tudi skerbnemu in izučenemu krojaču; zato naj omenim še enkrat, da ploše morajo biti dobro podložene in prav tikoma vložene, da se ne zibljejo in ne krušijo, in za to delo priporočam tega dela jže vajena zidarja Gregorja Pudlo-garja in Franceta Štebldja; kajti treba je jako paziti, vsako plošo na vse strani obračati, primerjati, in z derg-njenjem pomagati, da se vsaka ploša vsih sosednjih ploš natanko tišči, in da se nikjer ne pusti nobena špranjica. Angleški portland cement je vse hvale vreden, toda tudi vkladavci tlaka morajo biti vse hvale vredni, potem bodo farani veseli terdnosti in ličnosti cementnega tlaka. Jož. Hočevar, župnik Ižanski. Iz Kozarišč, 1. sušca. (Žalostinka.) „Danes rudeč, ,utri smerdeč ', je pregovor; in resnično: človek je danes zdrav in vesel, jutri mu že zvonovi mertvaško pesem pojejo. Vidili smo enak prizor tudi Kozariščani. V nedeljo, 25. sveč., ob 3 popoldne zapojejo Mengarski zvonovi žalobtno pesem k večnemu počitku mladi 1 Tletni deklini Jožeii K., v veliko začudeuje in stermenje vsi fari, kajti bila je izverstne, naj krepkejše telesne postave, kakor tudi obilne dušne zmožnosti. Vsled mertuda se ji rine v noči med 23. in 24. sveč. kri iz nosa, ki se ni dala ustaviti, dokler ni duše izdihnila. Oh, koliko grenkih solz so pretočili žalostna mati in oče, koliko tudi njene tovaršice, kako so jo polju- bovale na odra ležečo in močile z obilnimi solzami! Res, ginljiv prizor, ko bi se dal naslikati. Z njo so zgubili oče in mati veliko tolsžbe in veselja, kajti bila je ranja prelepega obnašanja in pobožnosti. Vedno je starše vedrila s kakim mikavnim berilom, bodisi iz »Danice" (ktero smo dobivali od č. g. kaplana), bodisi iz družbenih sli druzih knjig pobožnega zapopadka. Z njo so zgubile nje verstnice vneto, ljubljeno tovaršico. Z njo je pa tudi zgubila naša Volčanska cerkev naj lepši pevski glas. Ker jo je bil Bog obdaroval z mnogimi darmi, jo je daleč okoli vse čislalo; v dokaz tega je bilaobilnost ljudi pri mertvaškem odru, ki so hodili jo kropit. Spremili smo jo 27. sveč. z lepim sprevodom na mirodvor v prav obilnem številu. Ker je ranjca mnogokrat Čitala v „Danici" uslišane molitve, ki so se godile na prošnje naše lj. Gospe preBV. Jezusovega Serca in je bila tudi goreč ud te bratovšine , se ji je bila zadnje trenutke njenega življenja zbudila želja, da se d& priporočiti udom bratovskim v molitev; pa smert jo je ta hip pograbila in ni bilo več časa. Zatoraj pa priporočujemo njeno dušo v bratovsko molitev naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca. Nove bukve za bolnike. (Dalje.) Ker se tedaj bolniki nahajajo v taki veliki nevarnosti vse zasluženje svojega terpljenja zgubiti, in si gotovo tudi peklenski satan naj več prizadeva, da bi jih iz svoje oblasti ne zgubil, če jih že v nji ima, jih pa za-se pridobil, če jih se nima: zatorej je ostra zapoved keršanske ljubezni, bolnike obiskovati in jim v vsih njih telesnih, zlasti pa v dušnih potrebah pomagati. Blagor slehernemu kristjanu, kteri to naj imenitniši dolžnost keršanske ljubezni zvesto spolnuje! Veliko plačilo mu bo dano zavoljo zvestega spolnovanja te zapovedi v nebesih. Zakaj, če je velikega plačila vredno delo, žalostne in nesrečne zdrave ljudi tolažiti: koliko veČega nebeškega plačila je še le vredno delo, tolažiti bolnike, naj bolj žalostne, in tolažbe naj bolj potrebne ljudi, in jih varovati zalazovanja peklenskega satana! Tak usmiljeni kristjan pomaga bolniku v nebesa, in si v nebesih prijatle pridobiva, kteri bodo zanj, dokler živi, Boga prosili, po smerti ga bodo pa med se sprejeli; in Jezus Kristus mu bo na sodnji dan vesele besede rekel: „Bolan sem bil, in si me obiskoval, pojdi torej v veselje svojega Gospoda!" Da boš pa, ljubi kristjan, to preimenitno dolžnost keršanske ljubezni prav spolnoval, ni dovolj, da rad bolnika obišeš, ga vedno poprašuješ, kako mu je; mu zmiraj upanje delaš, da mu bo kmalo bolje; ma za kratek čas kake čenčarije ali posvetne novice donašaš, in se morebiti še šališ ali norčuješ ž njim. S takim ravnanjem boš bolniku kmalo v nadlego: in, mu ne boš koristil, ne v dušni, ne v telesni potrebi. Če mu hočeš prav koristiti: ljubeznjivo, usmiljeno in zaupljivo z njim govori, ga potolaži, ga spodbadaj k stanovitnosti, k iz-ročenju v Božjo voljo. Iz tega namena mu beri zglede terpečib, namreč našega Zveličarja, žalostne Matere Božje, svetega Jožefa, pomočnika umirajočih, svetnikov, ali druzih kristjanov, kteri so tudi prav veliko, pa voljno terpeli. Moli z njim kratko molitvico, s ktero ga v veri, upanju, ljubezni in drugih mu v bolezni potrebnih čednostih vadiš ali v njih vterjuješ. S takim branjem boš bolniku mnogo koristil; prav hvaležen ti bo; sebi boš pa nabiral dobre dela in mnogo zasluženja za nebesa. (Konec prih.) Iz Prage. (Konec.) Pri da je k. Ker imamo tu silo veliko sirotnih otrok in večji del njih umerje, ko nimajo primčrnega živeža, bi vam bil kaj hvaležen, ako mi naznaniti blagovolite, kako v Evropi po gojisnicab živijo in izrejajo otročiče; morebiti bi se dalo kaj pomagati, da bi tako zelo ne merli; poskusiti vsaj bi bilo dobro. Tukaj imamo dosti mleka od bivolic, ki je veliko močneje od mleka evropejskih kriv; imamo kozje mleko, moko, riž in sladkor. Kitajci dajejo otrokom le riž in sladkor, pa jih med 100 komaj 8 ali 10 pri življenji ostane. Naznanite mi pa vse na tanko, vse okolišine, če je potreba posebnega orodja k temu in kaj sploh je pri-djati hrani otročičev. O kako bi bili mi veseli, ako bi vsaj večino otrok rešili smerti. Ako nam še kaj pošljete, bi vas posebno prosil podobic, postdv (štatev) svetinj, rožnih vencev, križcev itd. Za dober evropejski nož bi Kitajec skoz ogenj šel; škarje, šivanke, pušice za si-vanke, svinčniki, posebno rudeči in modri itd. bi nam tudi kaj prav prišli... K sklepu pridenem pismo device Si-kia-tsen, kakor ga je pisala s kitajskimi čerkami, in se glasi od besede do besede tako-le: Mnogospostljivo pisanje. Vse Časti vrednim dekletam in devicam Češkim se prederznem svoje pisanje predložiti. — Morja nas tako ločijo, da se oddaljenje naše sme šteti na tisuče milj. O da bi mogla jaz osebno se pred vas postaviti in od vas podučena biti. Zelo me boli pri sercu, ker to ni mogoče. Iz daljnih krajev vam pošljem le pozdrav ter Boga prosim, da bi vam, vse časti vrednim devicam, podeliti hotel v naj obilniši meri svoj blagoslov in mir. Nas visokočastiti P. Pam mi je željo izrekel, da naj vam kaj pišem, ker ste bile tako dobre in nam poslale tako dragocenih dsril, ki smo jih z naj hvaležnišim sercem prejeli. Nikoli ne bomo mogli vam za to spodobno se zahvaliti in zato rudeČica spreletava moj obraz. Naj bogatejši blagoslov in mir Božji naj pride nad Vas. Leta 1876, y. mesca, 30. dne. Vaša uboga služabnica Si-kici-tsen Vas pozdravlja na kolenih klečeča. Iz Amerike. Shakopee Minn.f 29. pros. 1877. — Prečastiti gospod! Tu Vam pošljem nekoliko cerkvene štatistike, ki jo morebiti utegnete porabiti za „Danico". *) Izpisal sem vse iz našega „Catholic Directory" za 1877, ki iz oficielnih virov prinaša naslednje številke o katoliških zadevah v zedinjenih deržavah severne Amerike in v deželah podložnih britiški vladi. I. Zedinjene deržave sev. Amerike. Nadškofijskih sedežev je 11 (namreč: Baltimore, Boston, Cincinnati, Mihvaukee, New Orleans, New-York (kardinal M. Clos-key), Oregon, Philadelphia, St. Louis, San Francisco, St. Fč). Škofov in apost. vikarjev je 56, duhovnov 5297, cerkev 5281, kapel in misijonskih štacij 2768, semenišč za bogoslovce 34, bogoslovcev 1217, ,,Colleges" (vsta-vov za mladino) 62, akademij in viših šol pod cerkveno vodbo 540, farnih Pol 1587. — Kjer nimajo katoliških farnih šol, otroci hodijo le v proste ali mešane šole der-žavne, kterih je povsod še preveč, in za ktere tudi katoličani morajo plačevati, če jih rabijo ali ne (Pisat.): „Asylums" (pribežališ) je 219; bolnišnic 95. Katoliških prebivalcev je 5.450.950. — Op. Vsih prebivalcev v zed. deržavah je okoli 40 milijonov. II. Kanada (zgornja večina angleška, in spodnja večina francoska), Manstoba, Nevv-Foundland in druge britiške dežele, štejejo: 4 nadškofijske sedeže (t. j. Que-bec, Ilal faX, Toronto, S t. B.nif ce — Mgr. Ignatius Bourget, dosedaj škof Montrealski, so resignirali in dobili naslov: arehiepiseopus (nadškof) p. i.; mil. Škot Fabre, dosedaj coadjutor, nasleduje). Škofov in vikarij *) Prav vBtreženo! Prosimo večkrat kaj. „Danica" se Vam pošilja. Vred. apostoljskih je 25. (Škofiji St. John New-Fd. in Harbor Grace, in prefektura ap. \Vest New Foundland, vse tri na New-Foundlandu so podložne naravnost apostol j skemu sedežu.) Duhovnov je 1 H4o. (Samo Montrealska škofija jih ima 400, Quebeška 309; 3 New-Foundlandske skupaj pa 46.) Cerkev je 1363; kapel iu misijonskih stacij 434; semenišč 18; bogoslovcev 443; »Colleges" 44; akademij 189; farnih šol 3139 (V Kanadi pa jih vlada podpira, ravno tako na Angleškem. jOp. Pisat.]); »asj lums" (pri bežslišč za otroke, nore itd.) 47; bolnišnic 46 (med temi jih je 15, ena velikanska, v Montrealu, 9 v Quebeku). Katoličanov 1,**2000. (V MontreaUki škofiji 412.000, v Quebcški 40*».000. V Montrealu imajo že tudi korar;e, in sicer 10, že dolg .) i^uebeška nadšk« ti j a je obhajala SOOletnico, odkar je bila vstar.ovljena, leta 1874. Od i. 1674 do seda] i« imela 10 škofov in (od 1806) 6 nadškofov. Kat'.u:aia (Juebeška je 1. 1874 postala .,Basi-lica minor". V zed. deržavah ima 6 opatov (2 Trapista in 4 Benedikt.) pravico nositi mitro. Nobeden ne v Kanadi. Škofija St. Paul v Minnesoti je bila vstanovljena 1. 1850, pervi škof Kt. Rev. J. Cretin so umeril 1857, seuanji škof mil. g. Tomaž L. Grace so posvečeni 1859, koadjutor mil. gosp. John Ireland posv. 21. dec. 1875; 12. sveč. 1875 ie severni del Minnesote in del Dawta Territtri-a, ki je poprej spadalo v skotijo St. Paulsko, postaly vikarijat apostoljski. Šteje pa naša (St. Paul ska) škofija: Duhovnov svetnih 59, redovnih 20; skupaj 79. Cerkev 146: misi jonskih štacijonov 48. Bogoslovcev (po raznih zunanjih semen.) 18. Redovniki: Jezuiti, Benediktinci, Frančiškani in Oblati (O. M. 1 ) pa btatje keršanskih šol (Chi istian brothers); — ženskih je 7 raznih redov in cougregacij. Katoliških prebivalcev 96.000. Vicariat. ap. St. Cloud v severni Minnesoti: Duhovnov svetnih in redovnih (Bened. iu Oblatov) 29. Cerkev 42; štacij 36: College 1 (St. Johna). Katoliča nov: belih 14.00*), Indijanov in na pol Indijanov '2500. Kranjskin duhovnov (iz Ljubljanske škofije) je, kolikor vem, v škofiji St. Paulski 6, in 1 dijakon; — v St. Cloud sev. M. pa 5. Kolikor sem se dosedaj mogel prer.ričati, so ame rikanski kato'ieani navadno res kaj dobri: Nemci se morejo šteti v per o versto. Dosti, se ve da, s^ jih v viharu prostost popolnoma zgubi, toda kar jih ostane zvestih, so pa toliko boljši. Ena fara se sicer n** more zmitom primerjati crugi, in Sh-.k'»pee navadno štejejo med naj b >ijše. vendar pa moram kot izg.ed opomniti, da od kar sem tukaj (že čez poi letaj, še ni minulo nedelje ali praznika, na bi v obeh občinah, angleški in nemški, ki štejete biizo 200U duš, ne biii iuieii od 17— 70 obhajil. O praznikih se vse tlači pri spovednici. C. g. dekan so na Sveti večer spovedovali do ene čez polnoč. Ta teden smo za uboge v onih krajih, kjer so kobilice vse pokončale, nabrali v farovžu polno sobo žakljitv moke, 7—S centov m- s;., obleke m čez 75 dolarjev ce-narja. Pijančevanje po vsej Ameriki imajo za strašno sramoto, in povsod hitro izginja. *) Mnogo katoliških družb treznosti ( Total abstinence soc., popolno zderžanje ou žganja) imamo tudi v Minnesoti, posebno meti Irci. Kakor je v Ameriki v vsakem oziru več življenja in gibanja kot druir.e, tako. se mi zdi, tudi med tukajšnimi katoličani ktivanski duh vse bolje veje kot marsikje po Kranjskem. **) Janez Tori} dijakon. *) Poslušajte, slovenski „šuopsarji" in posnemajte jih v pu bol i sanj i I Vred. **') Slišite, ponočnjaki, pobijavci, mladoliberalci itd. V Vred. Sv. Jožef. Sveti Jožef, s serca globočine Danes pesem peti ti želim; Duh se dviga v rajske visočine, Ko se tvoje slave veselim. Večni Oče v varstvo izročuje Tebi, Jožef, svojega Sinu, Jezus tebe ,,oče" imenuje, Varuh in hranite!) si Bogu. Slavne dede tvoje je krasila Krona in kraljeva veličast; Tebe milost Božja je zvoiila, Da imaš do Jezusa oblast. Tebi je Marija zaročena, Ki vsa cista sama le slovi, Zvezda ne leakeče se nobena, Kot čistota njena se blišči. V srečni noči, ki je vzela hudo, In prinesla mir na svet ljudem, Pervi gledal ai z Marijo čudo, Ki rodila blagor je stvarem. Ti si pervi molil sveto Dete, Jezusa si v jaslicah častil, Kakor trume angeljske neštete, Si Mesija tudi ti siavil. Ko Herod se je grozil nemili, Si odtegnil meču Jezusa, V noči si odšel trinoški sili, Z njim, ki v ia3ti stvarstvo vse ima. Ti s solzami išeš Božje Dete, Ko v Jeruzalemu ga zgubiš, Ko ga najdeš sredi hiše svete, Se presladko spet razveseliš. Božji >in je tebi ves podložen; On, ki vlada zemljo in nebo, V tvoji hiši biva preubožen, Da duhovi angeljski stermo. In ob uri tvojega ločenja Jezus ti zatisne sam oči, Te odpelje brez težav, terpljenja V kraje večne slasti in časti. Varstvu tvojemu se izročimo, Sveti Jožef, Jezusov rednik! Kon'c življenja srečni vsi želimo, Bodi vedno zvesti nam vodnik; Ti z Matijo na pomoč Dim hiti, Ko bo zadnje prišel boj noči, O ne enjaj Jezusa prositi, Da nam milo sodbo govori. Razgled po svetu. Nemško, V pruski zbornici je poslanec Schorlemer-Alst povedal, da pod petletnim ,,kulturoborcem" Fal-kom so odstavljeni vsi okrajni in krajni šolski nadzorniki, saj kar je bilo katoliških. Nasledek tega je, da namesto 60 000 mark se zdaj zadeguje 1,170.000 mark za šolsko nadzorstvo, ki pa zato ni nič boljše. Akoravno so učiteljem vedno poviševali plačo, je vender njih pomanjkanje čedalje veče, ker so po fanatiško vse odstavili, kar je bilo katoliškega. Celo izverstne katoliške sirotišča so razdjali! Še nauk v šivanji in vezljanji od katoliških redovnic ae „falkovcem" nevaren zdi. Uči-teljstvo mora dandanes „darvinizem" malikovati in se pogrezuje čedalje huje v brezverstvo. — Preatrašno je, kakor kulturna borba dela 8 katoliško Cerkvijo! Večina škofov in silo duhovnih pastirjev je pregnanih ali pa a tatovi in hudodelniki skupaj po ječah natlačenih. Po mnogih duhovnijah ni Božje službe, zastonj bolniki in umirajoči kličejo po verskem tolažilu. Ljudstvo je strahovito razdraženo. In komu to škoduje V Gotovo ne katoliški Cerkvi, na ktero ti slepci merijo, ampak deržavi in družbinstvu. Poskušnje z odpadniki in „staro-katoličani" so jim revno spodletele. Gotovo ni deržavi v korist, da so občine z njo v nasprotji. Poslanec pravi dalje, da nasledek kulturne borbe je v resnici sramotno ovadovanje in preganjavstvo, ki se je izgnjezdilo iz te borbe, in ta borba vpliva celo v sodnije in pretresa zaupanje vanje. Lepo število dosedanjih vladinih priver-žencev je vsled tacega počenjanja vladi herbet obernilo. Stotine m6ž je sedaj njenih naj bolj zdraženih nasprotnikov, ki so bili pervi dve leti čisto na njeni strani; celo z levice se je slišal glas: „Kulturna borba mora jenjati!" — Pruska viši sodnija ima tako malo spoštovanja do verske svobode, da je ni bilo groza vtikati se v samo spovedno skrivnost, kar vender že vso mero preseže in je naj vikši stopnja preganjanja. Sodnija ame-rikanske republike v novem Jorku pravi k temu med drugim: „Skrivnnost se šteje k bistvu spokornega zakramenta. Vstava zagotovlja svobodo vesti. Ima-li maš-nik vestno prostost, ako se mu zamore taka sila delati? Kteri občan naše svobodne deržave bi tega ne štel za naj sramotniši „sofistiko" (lažnjivi sklep)? — O kulturni borbi zoper redove in samostane pravi govornik: „Kjer je katoliška Cerkev naj iepše cvetje poganjala, namreč na polji duhovnega in telesnega usmiljenja, tam je kul-tusminister sedaj naredil razdjanje! Po mojsterskem popisovanji, koliko razdjanja dela kulturna borba, celo tudi še osenčen je za dinastijo, napoveduje nepremagljivi govornik Božjo sodbo početni kom hudega, pri kteri jih bodo tožili nekeršeni otroci, vsi vere oropani; starši in otroci, ki so morali gledati nasilstvo, pa strežbe opienjeni bolniki, sirote in ubogi, k renegatstvu prisiljeni duhovni in neduhovni; vradniki, ki so vsled tega zgubili svoj kruh; bolniki, umirajoči, ki so zastonj po tolažilu zdihovali... Gromovito ,,Dobro!" je govorniku klicalo središe; frajmaviarji pa so v togoti sikali in bučali. Drobne novice. Prebivalci na otoku Kandiii se branijo voliti poslance v novi turški deržavni zb« r; p glavar jih hoče s silo k temu primorati. — V Carigradu so izvoljeni trije Ai meni, 1 Geik iu 1 Turk. — V tme-rikanskih zedinjenih deržavah je bilo lansko leto 90G2 odbobnan, falimentov, 1350 več kot 1. 1875. Novi Joik sam jih ima 951. Zgubljenih zneskov je 191.117.786 dolarjev. Lepo gospodarstvo poa frajmavrarskim čehijan-cem Grant-om! — Iz Palerme ua Sicilskem proti Bivoni je toliko snega padlo, da ga živi človek toiiko ne poumi, ter je vožnja po železnici ustavljena. Na globokem Jugu tako! — Portugalsko ministerstvo je odstopilo. — Ju-raški šolski nadzorniki v Švici Kristusa preganjajo iz šole, ko prepovedujejo keršanski nauk učiti. — V amerikanskih zvezuih deržavah je izvoljen republikanec Haves za predsednika, pa s tako malo večino, da jc še prepir. Predsednikova letna plača je 50.( 00 dolarjev, tedaj čez 100 tisuč gld.! Cvet in sati zveste molitve. Zahvale. Št. 1. Gospodinja obilne družine je bila nevarno, prav hudo nevarno bolna. Opravljalo se je več 9dnev-nic za njo: na čast presv. Trojice, Marije Device v Lurdih, ss. Jožefa, Alojzija, Stanislava, Janeza Berg-manca in Marije včlovečenja, ki se zdaj obravnava, da bi bila med blažene prišteta. Bog je molitev Uslišal: gospodinja je na potu boijšanja in upamo, da bode skorej čisto zdrava. Obljubljeno je bilo, da se uslišanje po „Danici" razglasi; toraj: vekomaj hvaljen bodi usmiljeni Bog; vedno češena Marija, zdravje bolnikov; če-šeni svetniki in prijatli Božji, ki so nam sprosili toliko dobroto! Dmžina. Št. 2. PreserČna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serea, za telesno zdravje in dušno pomoč, ki je zadob-ljena po opravljenih 3 Marijnih dnevnicah! Prosim vse, ktere kaj teži, naj k Mariji pribeže s terdnim zaupanjem, in gotovo bodo uslišani. V Ljubljani, 28. svečana 1877. A. B. St. 3. Neka žena je bila grozno otekla, ker je imela pšen v glavi. Neki ud te bratovšine je torej na en dan opravil vso devetdnevnico: in prece) ji je bilo boljše, da je vstala in opravlja svoje delo. V Ljubljani, 4 sušca 1877. An. Be. Zahvala in prošnja. Priporočil sem se bil pred nekaj časom v bratovsko molitev v časnih zadregah, in spoznam, da mi je bilo v eni reči pomagano v veliki sili. Toraj preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca, in Bog poverni družnikom njih dobrotne prošnje. Zdaj pa sem spet še v veči sili; toraj se priserčno še v novo priporočujem v dobrotno molitev spoštovane bratovšine Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, ako je Božja volja, da bi bil zopet rešen iz težav. Prošnje. St. 1. Ud te družbe večkrat zavoljo bolezni v glavi ne more opravljati svojega dela. Prosi toraj brate in sestre, na) mu po Naši l|ubi G.spej «d Boga sprosijo pomoči, ako je Božja volja, da bo nadloge rešen. A'. B. St. 2. Nekdo v dušnih in telesnih hudih stiskah prosi, sprejmite tudi njega v *voje bogoljubne prošnje do Naše ljube Gospe, . mal. serpana v Verh niš k i dekaniji: RoUe, St.-Jošt, Cerni verh, Hotederšica; — po vsih duhovnijah Itierske dekanije, in po vsih Loške dekani,e ratun Ue t »•«'*, ki pridejo na ver9to pozno jeseni. To so milostni gospod knez in škot naznanili zato, da bodo otroci podučevani za sv. birmo. Zl postni ča8 bodi med drugim priporočena iz-verstna knjiga: , Getsemani in Golgota, šola ponižnosti" itd., pri g. Mat. Gerberji. Kavno tam so za postni, kakor tudi za vsaki čas, prav primerne bukviee: ,,K rižev pot za duše v v i ca h", pa velika zaloga ličnih molitveuih bukev za pirhe in za vsaki čas. Znanstvene naloge za izdelavo čč. gg. duhovnom ijubljanske Škoti je za 1. 1*77 Škoti jski list št. 2. naznanil te-le: 1. Kak vpliv je delal ,.humanizem" lo. in 16. veka na cerkveno življenje? 2. V čem je zakonski za-deržek verske različnosti? Kakošen zgodovinsk razvoj ima ta zaderžek do današnjega dne? 3. Po kterih načelih naj ravna dušni pastir z grešniki, ki so v grešni navadi? Za preslavljanje 501etnice sv. Očeta je v Buda-Pešti kacih dvajset gospej iz naj viših stanov napravilo odbor, ki ima v katoliškem kraljestvu sv. Štefana poživljati zvestobo in podložnost do namestnika Kristusovega. — Vsi italijanski skotje so si dali skupno napraviti pole. na kterih bode zaznamnjan protest zoper brezbožnost, udanost do sv. Očeta, in pa nabrani darovi z imeni darovalcev. Tako bodo 3. rožnika izročili sv. Očetu velikansko adreso z milijoni podpisov od zvestih laskih katoličanov. Za postni cas je novi Zenjski škof mil. gsp. Po-silovič poklical jezuita P. Jaremac-a, ki po trikrat na teden v izverstnih govorih razlaga keršanske resnice. Skof sam ne zamudi nobene pridige, ktere tudi taki hodijo poslušat, ki se sicer radi cerkve ogibajo; celo svečenik gerških razkolnikov je priden poslušavec govornika iz Jezusovega reda. Poslednje novice. Serbija ie boje naredila mir s Turkom, Černogora ga dela. Med tem pa v Bosni in Ercegovini vre, in tudi Oernogorcem bližnji Miriditi so na nogah zoper Turka. Zato hočejo skor dvomiti, če je Cernogorcem resnica za mir. Pri tem ruski general Ignatjev potuje iz Berlina v Pariz, zdaj tu zdaj tam južina z velikaši in se dogovarja, kdo ve, kaj? Nihče ne ve gotovega, — velike glave same blezo ne, če bo mir ali vojska? — Enaka je v veliki gospodarski politiki. Vse hodi po mehkem, boji se stopiti na terde zanesljive tla. Svet se hoče sam vladati in noče potrebovati več ne Boga in ne njegovega vodstva: zato je na svetu „Babel" — veči kot je bil nekdaj, in bo, dokler se ne oberne svet k ,.nepremakljivi Skali", kjer je zanesljivost, ktere tudi peklenske vrata spodnesti ne morejo — k Piju IX. — Perzijanski šah boje hoče zopet priti v Evropo. — V Amsterdamu so imeli slovesnosti v čast panteista tilozofa Spinoca; pričujoča sta bila tudi Kristusov sovražnik Kenan in pa francoski rudečkar Jules Simon. Ako bi bilo dano Spinocu iz groba vstati, bi novim nevernikom že povedal resnico! — Iz Carigrada naznanujejo, da bolezen sultanova hudo napreduje. MPuhorske spremembe* Y Ljubljanski škofiji: C. g. Jan. Kljun, mestni duhovni pomočnik v Kamniku, je prestavljen v Ljubljano k sv. Jakopu za mestn. duh. pom. — C. g. Ljud. Vo-dopivec, namestnik pri sv. Heleni na Gori. gre za na-samn^ka na Razderto. — Umeri je č. g. Jan. Majnik, fajm. v Zireh. K. I. P. — Razpisani ste duhovniji: Dra-ga'uš 22. sveč., in Ziri 6. sušca. ? Teržaški Škofiji: Um^rl je č. g. Anton Favento. R. 1. P. — C. g. Jože Mikuš je imenovan namestnik č. g. župnika v Proseku. Dobrotni darovi• Za pribegle Ercegovince in Bošnjake: G. J. L. 1 gl. Za sv. Očeta: G. J. L. 1 gl. — L. Martinčič 1 gl., prosi sv. blagoslova za serčnost in za srečno zadnjo uro. — G. J. V. v št -Jerneju 1 tol. v sr., t. j. 2 gl. star. d. Za bnlgarski misijon v Adrijanopelnu: G. J. L. 1 gold. Za sv. Detinstvo: G. J. L. 1 gl. — L. Martinčič 2 gl. — Po g. J. Dolencu 3 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: S Predvora po Č. g. župniku 7 gl. r>O kr. Za si\ deželo: Iz Vodic po č. g. lajra. 9 gl. Pogovori z gg• dopisovalci. G. —u— v T.: lbidem quaesitiun accepi et sufficit, quo masime et obligasti et deleetasti me. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlfcovl dediči v Ljubljani.