vl/CA/. ЈОиазЖоу c-S® .^&uüS^ . *.л ,. • l^teto® ▼ «faAa'rä «SMS рфтШђгшш. 'И»»*вв1«« Betel С*к» kto K 42©*-—, pol Jcl* Ж Ä*—k 8*W kte K 3©*~—4 imn JugosiatiJ*! ©•k» Wo K 450*—-. 1шп« alt oznanila s* sa. шбшајо po dogovoru ; pri večkratnem Inserimnju pAeeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, 4**®rete In reklamacije.-Telefon ši 220. fteodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo iOO. dk»«-«nUKab. MaFlSscs», &жз<& ©. septembra 3.SSHU ВЧгваатвмиаа® SSarvSEte» в&ашл ,Straža" izhaja v ponđeijek, sredo te petete Uredništvo in upravniitvo je v Maribora, KopoMe cesta šL 5. — Z uredništvom se mor« yuiudl vsak dan samo od 11. do 12. ure dcpoidbo Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte rekla»*e^i so poštnine proste -----------Telefon št 29& Lctttib X221. Tako se geCsamo pri nas... Po nagi bogati SHS kraljevini se cedita med ter mleko za. nage državotvorne. Tega prirodnega bogastva na medu in mleku naše drž avte hočejo po stati tudi deležni nagi sosedje, radi tega pa odtrgavajo od nagega ozemlja kos za kosom .pod izgovorom mirovnih pogodb, ker gotovo vedo, da nam čuvajo ter stražijo meje ruski begunci. Pri vsej prirodni obilici med,u in mleka pa grozi ravno letos vsem SHt bratom, ki ne skrivajo svojih glav pod senco cilindra, ne ogrinjajo svojih teles s plaščem Iraka in ne prevažajo svojih' rejenih’ teles go avtomobilih in Salonskih vozovih — pomanjkanje! Naši državni dolgovi se množijo Sako, da bomo morali kmalu zastaviti v inozemstvu naš celotni med ter mleko pod in po zemlji, Naša valuta pa pada, če še sploh more padati , , . \ Naš ministrski predsednik se odpravlja na pot v. Francijo, ministri potujejo, poseČajd sejme in razstave, •kjer znajo veliko povedati o našem prirodnem ; bogastvu, industrialcem napredku ter o vladni odpomoči vsem podpore Čakajočim slojem, ki Še verjamejo državotvorni volji. Pri pogledu na vso bedo, ki. nas • čaka in se bo razvila po naši kraljevini v tern letu v sle d vladne brezbrižnosti, ne pride našim državotvorc-'em niti na misel, da bi sklicali začasno ljudsko voljo — parlament, ker je ministrska miza še vedno prebogato obložena in od državnega čuvaja Pribi-Čeviča dobro zastražena, Ako motrimo usodepolne naše zunanje zadeve, sušo, in skoro ničevo valuto, se moramo vprašati: Kaj neki mislijo državotvorni elementi, da pri vsem tem našem kritičnem stanju ne posluje več niti ministrska svet, kaj šele parlament? Policajdemokracija še vedno upa, da bo v očigled bližajočemu so pomanj banju, vedno večjim davkom in draginji uspavala razdraženo ljudsko potrpežljivost s frazami o državotvorno sti in potrebi konsolidacije države. Pa česar še ni porušila na potrpežljivosti našega priprostega naroda milijonsko kupljena ustava in Pri-bičevičteve nasilnosti, to bodo dovršilo letošnjo zimo posledice suše. tu vse to se bo zgodilo, ker odpravljajo vedno P.aššča v inozemstvo , ministri si sami ogledujejo naše lepo domovino, parlament ne zboruje, le edini Pribi-čevič konsolidira državo z ruskimi panđurJL Ravnokar povedano se zamore dogajati le v obljtubljeni deželi Jugoslavije, kjer so mnenja razni: Pašiči, Kumanudiji, Zečeviči, Kukovci in Puclji:, država smo mi in bogato pogrnjena ministrska miza, za pokorno ljudstvo pa ima Pribičevjča, ki je že dokazal dovolj, da in kako razume svoj posel ... Kvalifikacija državnega uradnika. „Hrvat“ št. 454 piše: Pokojni minister Draškovič je imel namestiti nekega okrožnega načelnika v južni Srbiji. „Balkan“ pravi, da je bil kandidat „moralna propaiica“. Ministra to ni zanimalo, brigalo ga,je samo to, če se lahko smatra za dobrega demokrata. Tako se je glasilo, tudi brzojavno vprašanje in odgovor se je glasil, da, ima kandidat res vse sposobnosti Jin naj, boljšo kvalifikacijo, ker je „agilni demokrata“, Original tega odgovora, Jev rokah nekega šumadijskega poslanca.) S tega stališča se torej presoja sposobnost za važna in odgovorna u-radniška mesta in zato ni čuda, da je ’danes južna Srbija v krvi in plame-,am. Kjer je! Draškovič nehal, je Pribi-jčevič na najreakoijonarnejši način na- daljeval in na ta način presojeni in kvalificirani) uradniki nemoteno delajo kar se jim poljubi. Skoro bo po celi Jugoslaviji življenje manj vredno ko patrona — v južni Srbiji je pa to že davno. Cinovnik — agilni demokrat liživa popolno zaupanje ter ima popolnoma proste roke. Ge njegovi pandurji ubijejo ali o-ropajo kakega človeka, se mu prvič ne zdi vredno, da stvar preiskuje in na višja mesta javi in drugič, če se afera slučajno zve, si tudi ne , dela si vili las. Njegova državotvornost je sveta stvar, istotako „ispravnost“ njegovih organov in tako žrtve ne morejo biti ničesar drugega, kot — nevarna protidržavna svojat. O Huseju Boškoviču, voditelju sandžaških kačakov pišejo beograjski listi, da je žrtev agilnega demokratizma na uradniških mestih, Mož je iz ugledne, tudi pri Srhih spoštovane hiše. Začeli so z agrano reformo in •odvzeli so mu vse, ker ni bil beg ali pa kak politik okrog muslimanskih poslancev, ki so si daili mastno plačati za ustavno glasovanje, Hodil je od činovnika do činovnika, pa vsi so mu dejali „Beži, Turöinl“ Turčin je od-bežal, pa.ne z malho kot berač od hiše do hišel temveč kot kačak s puško v roki — v šumo. Krivica rodi krivice in vse to Izvira po večini iz dobre „uradniške kvalifikacije“. вшвтшттвтшштштшшвшштжтзжт rassaaes To pa to! „Jutro“ št. 211: „Jugoslavija je ha potu konsolidacije. Ekonomski, — glej n. pr. tudi sedanji sejm; politično, — glej ustavo, delo parlamenta. Priti mora upadanje malkoitient-stva! “ Konsolidacija pa in še kaka! Sedanji sejm je za dokaz ekonomskega napredka še veliko premajhen, padec naše valute v inozemstvu, pasivnost n apr am vsem mogočim modernim napravam, brezvestno zapravljanje narodnega premoženja in zakulisne špekulacije beogragskje velebankirske in politične porodice, vse to nam še bolj kaže, kako napredujemo v ekonom- skem pravcu. Politično pa ustava res drži! Kupčije z muslimanil in samostojneži, ved-ni spori med r adikalnoKl emokr atskirn bratstvom, očitanje in psovke med državotvorni na eni, razpoloženje med narodom na drugi strani nam kaže vso politično „konsolidacijo.“ Resničen je v pravem pomenu zadnji stavek o „upadanju malkon-tentstva“. Hrvatje že poznajo svoje demokrate kot vsiljivo „rasico“, v Sloveniji bodo pa prihodnje volitve do dobra konsolidirale demokratske in slabostofne politične bankroterje in šarlatane. Permanentne parade. Dopisniku „Hrvata“ št. 454 piše prijatelj — župnik v nekem zakotnem gorskem gnezdu jako značilno pismo, med drugim tudi tole: „J avl jam ti žalostno vest. da sem obsojen od okrajne oblasti na 14 dni zapora, ker nisem razobesil črne zastave. Zastonj sem dokazoval gospodu načelniku, da nimam zastave in da si je v našem zakotju ne morem tako hitim nabaviti. Kratko in ostro mi je odgovoril, da so to sami izgovori in. da pravzaprav vodim protjidržavno politiko, Javni nameščenec — pravi, da bi moral imeti že od nekdaj v svoji hiši vse pripravljeno za vsakovrstne manifestacije — žalostne in vesele, Došla je nova doba, doba svobode in prva dolžnost, katero osvobojenje nalaga, je menda le ta, da moramo biti vedno — leto in dan, podnevi In ponoči — najboljše pripravljeni za manifestacije“,, , Nadalje prosi prijatelja, naj mu v Zagrebu vse potrebno kupi in hitro pošlje, da ne pride drugič v zapor, naj ga iucii pouči, kak „kurs“ danes vlada, ker se med narodom vse mogoče govori in tudi to, da so za parade najbolj tisti ljudje, Id, še poprej, predno so prišh na oblastni „položaj“ — niso poznali druge žlice, kot leseno in da je celo gospod minister policije tedaj prvič poveznil cilinder in .nataknil manšete, ko je romal kot delegat v Budimpešto. m Vladna skrb za kmetijsko izobrazbo. Kmetijska izobrazba spada brez-dvomno med prve predpogoje za normalni razvoj vsake agrarne države. Najboljši, razširjevalci te izobrazbe so pa v državi -u strokovne kmetijske šole. V državah, kjer je strokovno šolstvo dobro razvito, opažamo vzorno u~ rejena posestva, blagostanje in pro-cvit, ki. ga pogrešamo tam, kjer tiči to šolstvo še v povojih ali pa se mu ne posveča potrebne pozornosti. V državah z visoko inteligentnimi narodi, kakor n. pr. v Nemčiji, Danski, Šved ski in na Norveškem, so strokovno šolstva dvigniti na nenavadno visoko stopnjo, pri’tem pa nikdar niso pozabljali, da je kmetijska šola namenjena V prvi vrsti in edinole praktičnemu kmetovalcu, nikakor pa Jabrika-ciji“ raznih teoretikov. V Nemčiji so z uspehom uvedli takozvane „zimske šole“, (landwirtscihaftiiiclie Winterschv len) v katerih so dajali, v zimskem času ukaželjnim sinovom kmetovalcev prepotrebne nauke za bodoče življenje- Dri nas, seveda, mislijo drugače. Ustanovili so pan agrikulturnih fakultet, otvorili par srednjih šol za kmetijstvo, in pred par tedni je ministrski svet, v katerem posedujeta oeljski advokat in dolenjski mesar, sklenil u-stenövitev nepotrebne srednje vinarske šole v Mariboru, Ze opetovano smo povdarjati, da je ustanovitev zavoda, ki ne služi izobrazbi našega malokmetijstva, na- naši severni meji popolnoma nepotrebna,. Prvič nimamo kvalificiranega profesorskega osebja, ki bi na tem zavodu lahko poučevalo in ga vzdrževalo na prepotrebni višini ugleda. Vse to je danes še vprašanja časa jin priznati moramo, da bomo po letih tudi v naši državi razpolagali s primernim številom izkušenih strokovnjakov, danes jih še pa žati-bog.. nimamo. Ako si že ustanovimo tak zavod, potem naj predavajo o raznih strokah priznane avtoritete na poljih gospodarskih panog, nikakor pa ljudje, katerim je blesk nezadostne kvajliifikaoife zvišala morda strankarska pripadnost! Drugič nam nedo-staje reprezentativno veliko poslopje s potrebnimi učili, knjižnico, laboratorijem- itd., kar stane danes ogromne svote in ste le s težavo zamore nabaviti.) Sedaj, ko je šola ustanovljena, se ne bomo več prepirali o njeni potrebnosti odnosno nepotrebnosti. Sola bo pribežališče vseh tistih dijakov, ki na gimnazijah, realkah in meščanskih šolah vsled lenobe ali nesposobnosti ne bodo udovoljevali stavljenim jim za htevam. Vriva se nam pa vprašanje, kaj bodo počeli absolventi te srednje šole, ki bodo morda teoretično dovolj izobraženi, manjkalo pa jim bo potrebne prakse. Na veleposestvih — v kolikor jih bo obljubljena agrarna „reforma“ še pustila — navadno nfunajo prostora za nerodne volonterje z usnjatimi rokavicami, Ščipalniki in pas timi biči. Praktičnih, energičnih mladeničev s potrebno teoretično naobraz bo. ki bodo posestva svojih staršev umno upravljali, nam bo treba in teh nam na žalost srednje in visoke šole pač ne bodo dajale. Mi stojimo na stališču, da mora vlada v prvi vrsti skrbeti za nižje kmetijsko šolstvo, ki je neposredno namenjeno in dostopno mladim ljudem iz naših malokmetijskih slojev* Srednje in visoke kmetijske šole naj bi se reducirale na minimum, kolikor pa jilt že je, naj bi v resnici odgovarjale zahtevam današnje moderne dobe, .Tako n. pr. je neodpustljiv greh naše vlado da je opustila takozvane viničarski Šole in da se merodajni krogi še da nes niso pobrigali za ustanovitev ta-kozvanih kmetijskih zimskih šol pe-čajev). Ako se vlada za nižje kmetijsko šolstvo ne bo pobrigala, nam tudi ustanovitve) raznovrstnih, srednji]: kmetijskih šol no bodo pomagale na zeleno vejo. In tega dejstva naj se zavedaj:: tudi vsi tisti, ki so nekaj časa prikrito in neprikrito haranguirali proti novoustanovljeni šoli, sedaj pa njene potrebe kar prehvaliti ne morejo. Politični pregledu KRALJEVINA SHS. Ministrski predsednik P a š i č se bo menda res odpravljal tako dolgo h kralju v Pariz, da se bo ta poprej" vrnil v Beograd, kjer se že krog ministrske mize temeljito posvetujejo, kako bi ga sprejeli in kronal,. Naša kraljevina in Avstrija ste se že našli glede pogajanja v finančnih zadevah, ker si bomo v finančnem oziru kmalu bratci /. Avstrijci. Ta pogajanja med nami iu Avstrijci, ki so se vršila v Belgradu, so . sedaj radi pomanjkljivosti avstrijskih pooblastil prekinjena in se bodo od o-beh strani nadaljevala na Dunaju. Set zunanjega minist r -s t v a, znani g. .Tiča Popovič, ki i« odstopil radi predaje Pečuha in Baje Madžarom, je dobil začasnega naslednika v osebi dr, Miroslava Jankovič. AVSTRIJA. Glede predaje Z a p a d n e Ogrske Avstriji so se Madžari pre sneto postavili po robu. Organizirati so čete in jih kot nekak pesek za en-tentine oči prikrili z imenom: tolpe, za katerih početje odklanja ogrska via da olioijelno odgovornost. Te tolpe so danes tako drzne, da ne predajo samo do mirovni pogodbi Avfstriji pripadajočega dela Zapadne Ogrske, ampak delajo za Avstrijce dokaj nevarne in usodepolne izlete na Nemško Štajersko. V odseku Zaggersdorf—Wiener -* Neustadt so napadle madžarske tolpe orožniško postajo v Zaggersdorfu, kateri je slednjič zmanjkalo munieije in jo je morala potegniti pred Madžari v Odsek Kirchschlag stražijo avstrijski dobrovoljei. V okolici Bersteina se pa zbirajo močne madžarske tolpe in istotako tudi v odseku Hartberg. Antanta je s e jv.e o p o z o -rila Madžare v posebni noti na te njihove oborožene ekskurzije v Avstrijo in na potrebo predaje Zapadne 0-grske Avstriji, Budimpeštanska vlada bo najbrž sedai skliolala parlament, da se bo izrekel ta o končnoveljavni usodi Zapadne Ogrske. GRŠKA. Grško- angleška /poroči-I a znajo povedati o zavzetju Angore od strani Grkov. Grška ofenziva se tudi baje ugodno razvija v smeri proti gorovju Ordi. Grška vojska prodira od Korotina proti Eski Buli in se je polastila močnih postojank pri Ildisu m Dagu. Grški uspehi so že zopet — menda ža nekaj dni tako sijajno zmagoslavni, da je čestital angleški r ol -Lovnik grškemu kralju v znak zmage grških čet: Slobodna itampa. V, Splitu je bil novinarski kongres. Prišli so „državotvorni“ srečno — nesrečni novinarji državotvornih Ul ^protidržavni" nesrečno — srečni novinarji protidržavnjh listov.. Prvi so srečni, ker se jim ni bati Se tako divjih, elementov Pribičeviče-* ve polioije in nesrečni, ker morajo brez upa zmage prati vladnega zamorca, drugi so pa nesrečni v vedni nevarnosti, da se „državotvornost“ po ŠipijonskiH in ovaduških jezikih, ali po pandurskih iin. kozaških batinah pred «jimi ne „zaščiti“ in pri vseh teh o-koinostih vendarle srečni, ker. ae jim T opozieijoaalnih listih nudi vsa prilika, pobijati največje zlo za narod in državo — korupcijo demokratske državotvornosti. Bila je velika, pestra družba in prevladovalo je muenje, da je naša proslavljena „tiskovna svoboda“ zavzela Abdul-Hamidove dimenzije. par. gorečih demokratov — prist-no-hrvatski Wilder; za ustavo zaslužni in podkupljeni bteg KorkUt, neki vlobasica i. dr, — so se postavili na čisto „stanovsko“ stališče in skušali spraviti take razgovore iz dnevnega reda, To se jim ni posrečilo in na* zadnje so oelo sami morali glasovati /a resolucijo proti današnji „slobodni štampfV i Udali so se mnenju in naziranju stanovskih tovarišev, ker se niso molili toliko ponižati v očeh razsodnega m izkušenega stanu, doma, v svojih listih, bodo pa maso še naprej obmetavali s slavospevi o demokraciji in svobodöOjuJbrnosli današnjih vladinov- ttentatorska specijaliteta Je v Jugoslav#, Gela zgodovina ne pozna take. V Vukovaru so zopet prijeli nekeöa delavca, ki je imel od Cacilia rdjj a nalog, da ubije Pašiča, (Ob-zor. št, 242). Ta čudni atentator se je peljal v Gradec po naročilo, Nemci bi rekli „zur Beiehlsausgabe“. iz Gradca je šel v Beograd, da si Pašiča dobro ogleda, ko je to storil, se je peljal domov, obiskal svojo družino, imel pa je menda; vse na čelu zapisano in tako so ga ob tej priliki prijeli, Bašiča je hotel ubiti na potu v — Marijine Lazny. To je več kot čudno, mi vedns ) ererno v iisjtih, da namerava; Pašič danes sem, jutri tja, pojutranjem Bog zna kam in da je še vedno v Beogradu, ta delavec pa čisto natančno ve, — po graškem naročilu še povrh — 4a ne gre nikamor drugam, kot v Marijine Lazny, kar celo Pašiču* samemu ni znano. Pri Trojanah so zagorski ali celo trboveljski „.atentatorji“ prežali, na Kukovca. V najlepšem miru so prekopali cesto, položili vžigalno vrv, * zvezali jo s celim tovorom dinamita ter napeljali 100 korakov daleč pod neki kozolec in prekop lepo zasuli. Nikdo jih ni videi, ko je pa žandar po srečnem slučaju zapazil sledi kopanja, se ie naenkrat opazilo tudi par sumljivih ljudi okrog kozolca in na bližnjem bregu. Danes jih že imajo! („Jutro" 8.9*) Dva komunistična rudarja sta »in eden je vse priznal, podrobnosti se pa v „interesu preiskave zamolčijo“, — kakor vedno* Poznani in proslavljeni „državo-' tvorniki“ postajajo veliki junaki ogroženi od vseh strani od množice atentatorjev, ki so sicer jako zviti, ki vedo za vsako, celo nenameravano potovanje, M se spoznajo na vsaka vrsto orožja in celo na dinamit, ki nemoteno prekopljejo celo cesto in ki se — kar j;e seveda glavno — pred izvršitvijo naenkrat pokažejo in sami izdajo, „Jutranji list“ poroča tudi o neki zaroti, ki pa ni jugoslovanskega, temveč bolgarskega izvora. StambutisM je baje dejal nekim novinarjem, da so jugoslovanski iu bolgarski komunisti skupno sklepali in odločali, naj se požene jugoslovanski parlamenjfc v zrak. Oe .je tako, potem pač lahko z mirno vestjo trdijo vsi naši ministri, da so ogroženi in ni več treba gledati in raziskovati raznih strašil proti posameznim. Ce se bo na podlagi te najnovejše zarote začela „istraga“, potem je pač najboljši čas in pniiika, da se v njo zapletejo voditelji in pristaši vseh o-Rozicijonelriih strank. Demokrati, ra- dikali* samostojneži in peščica podkupljenih begov naj se okrasi s posebno barvo in udari po nas, da bo tako kot nekdaj v Bizancu med „zeleno in modro“ žili med „belo in rudečo“. Strašna težava. „Balkan“ .poroča, da je imel detektiv, ki je vodil bivšega komunističnega poslanca Simo Miijuša iz Beograda v Zagreb, strašne muke in težave 't njim. Ves čas — tudi celo noč — je moral stati z revolverjem v roki zraven njega, to pa ne zato, ker je posla nec Milmš besnel, grizel in brcali temveč zato, ker je rekel, da ves policijski trud in vsa preaanjanfa ne bo do zatrla komunistične ideje, Samo v, našem „svobodnjaštvu“ se preži na besede z revolverjem v, roki in samo pri nas se lahko na ta enostaven način pride do mučeništva v. Izvrševanju poklica. „Balkan“ ščuje radi tega vse paragrafe zakona o „državni zaščiti“ na bivšega poslanca in če bi bil policist slučajno sprožil ter ga ubil, bi ne bilo nikake „istrage“ — dali bi mu brez vsega kako pohvalo. Zlato in srebro potuje. Že ves čas je finančna uorava vedela, da zginevajo iz naše države velike množine zlata in srebra» Sedaj so se pa le usokoliii in sestavih posebno „ontrolno četo, ki pod vodstvom načelnika iz finančnega ministrstva nadzoruje in kontrolira ves mednarodni železniški promet. Te kontrole so imele precej uspeha, Koncem pretečenega mesoa so dan levom ж orijent-ekspresu našli vse polno vreč zlatega in srebrnega denarja — dinarje, krone, kakor tudi suhega zlata, vsega skupaj krog 400 kg. Vse to je bilo‘lepo shranjeno v plombiranih vrečah in zavojih po poštnih in prtljažnih vagnih. Prvega tihotapca so zgrabili blizu Sušaka. Hotel je z zlatom in srebrom na Reko * Drugi je bil neki francoski spremljevalec vagona, tega so zaprli v Ljubljani, zajeli pa nekje med Zagrebom in Ljubljno. Pravi, da si je zlato nabavil v Vinkovcih. Pri preiskavi v Vinkovcih so prijeli francoskega kondukterja, ki je i -mel zlato skrito v plafonu vagona. — Pravi, da ima svoj plen iz Kumuriije. Zadnji, največji plen se je zase -gel v kupu polnih poštnih vreč, baje carigrajske provenience. Več se ne ve, najbolj čudno je .pa to, da naša finančna uprava že dolgo ve, da je naše zlato na „potovanju.“ Zlat denar med narodom ne cirkulira, shranjujejo ga visoki „državotvorni“ in najbrž so ga oni poslali na „pot“ . kot svoj Čas platin v diplomatskih — Skrinjah’ Cariniki tudi niso videli neprijavljenih vreč. ' Istraga bo, pa menda tajna. Vladajo kakor znajo — Pašič reorganizira — ne državni aparat, temveč svojo radikalno stranko. Čudno, da se mu zdi to. Še potrebno in da izdaje celo neke proglase. Radikalna stranka se itak sama reorganizira, koruptni elementi se zbirajo krog oseb, ki pravijo: „Mi smo program, mi smo stranka, mi smo država“. Cisti in pošteni odpadajo, še bolje — drugim več ostane, dokler to gre in dokler" še državo vladata Pašič in Pri biče vič, Rako se bojč za vladna korita de-mokratje! Glavni odbor demokratske stranke je imel 6. t, m, sejo, katera so „žegnali“ kar tri ministri: Pribiče-vič, Kumanudi in Križman, Prji tej priliki so najbolj povdarjali neizogibno potrebo zveze demokratov z radikali. Sklenili so celo, da bodo izdali tiemokratje apel na vse poslance iz radikalnega kluba, naj prenehajo s kampanjo proti demokratom, .Ta demokratski apel radikalom nam znači, da bo 'kmalu konec bratstva med radikali in demokrati — a prevrnila se bodo pri tem koncu tudi demokratska korita* i j ■ l-f Ц Demokratski strah Protie., stopa v ospredje. Glavni odbor, demokratske stranke je sklenil naprositi Pašiča, naj ta obsodi potom službene objave Protičevo akcijo, ki je povzročila na Hrvatskem velike zmede. Mi smo pa mnenja, da ne bo sodil Pašič Protiča na pritisk in prošnjo demokratov* am- pak Protač Pahiča s poli c a j demokr at vred. ? Samo na občinske mandate se u-paio naši policajdemokratje. Notranje ministrstvo je dalo političnim oblastem naročilo, naj izvnše priprave radi ponovnih volitev v vseh občinah, kjer so bili razveljavljeni komunistični man -dati. Vladinovoi imajo pri vS3i ruski in naši žandarmeriji le toliko kora;že, da so se upali naskočiti občinske komunistične mandate z novimi volitvami, ne pa državnozborskih, ker se boje za svoje demokratsko radikalno politično kampanjo. Lani se niso upali, letos bodo pa vopet začeli s popisom živine in vozil. (Vojno ministrstvo je odredilo., da se mora v mescih septembru in oktobru nadaljevati lani ukinjeni popis živine ier vozil. Seveda ostanejo za ta popis veljavi naredbe, ki so bile izdane sani. Baš radi brezmiselnosti naredb glede tega popisovanja je morala lani vojaška oblast sistirati popis, a letos, mesto da bi olajšala ljudstvu ta popis, ga ho nadaljevala pod istimi narod razdražljivimi pogoji kot lani. Ne vemo, ah tie ravnokar omenjeno trma ali pa zaplankanost vojne oblasti», ki ni v trim enega leta glede popisnih naredb napredovala niti za las. Vojaške oblasti začnejo s popisom dne 15. septembra, komande vojnih okrugov bodo izdale še podrobne načrte. Tudi angleški kapital se briga za naše narodno premoženje. Rudniki so mu prav posebno všeč in kakor se poroča iz Beograda, so bili neki angleški zastopniki pri ministru za šume in rude dr. Križmanu, da sondirajo teren za nakup. Minister bo spravil zadevo pred ministrski svet,, če ne bo stvar poprej tiho in mirno za kulisami dozorela. Vsi beograjski „porodičar ji“ še niso siti, ene bo napasel francoski „Omnium Serbe“, drugi se bodo pač skušali nasloniti na angleške izkoriščevalce m špekulante, Kmalo bodo v naši državi zastopani vsi kapitalisti, ki se razumejo na postopanje s. kolonijalmim blagom. Razne nesti. Okrajni shod SLS in SKZ v Ptuju se viši v nedeljo, dne 18. septembra na dvorišču minoritskega samo -stana, ob slabem vremenu pa. v Društvenem domu. Na shodu govori dr. Korošec in drugi. Shod se začne ob 9. uri s pridigo v samostanski cerkvi, ob УА0. uri sv, maša, ob 10. uri začetek shoda. Ustanovi se tudi okrajna Županska zveza. Agitirajte po vseh župnijah in občinah za obilno udeležbo.'Razglasite shod pri vseh cerkvah. ■— Slov' kmetska zveza. Pri Sv. Križu tik Slatine se vrši dne 18. t. m. velik tabor fantov in mož, popoldan pa orlovska telovadba. Pridite v obilnem številu! Shod v senci bajonetov» Na Malo Gospojnico se je vršil na prijaznem liribii pri cerkvici Sv. Primoža nad Muto shod obmejnih Slovencev, katerega je sklicala Slovenska kmetska zveza. Shod, M je bil številno obiskan fe otvaril in spretno vodil tamošnji versko iin narodno zavedni, splošno priljubljeni župan Marko kavko. V. svojem pozdravnem nagovoru je zborovalcem predstavil navzočega vladnega komisarja dr. Trstenjaka ter govornika iz Maribora, urednika Stu-pana. Govornik je v svojih izvajanjih ožigosal siina in često krivijčna davčna bremena, zlasti naciji iztirjevanja davkov, ko dobe davčni uradniki za vnem iztirjevanje davkov poseane n aggrade, kar ni primere v nobeni drugi državi. Sklepčna je še govornik obrazložil razna gospodarska vprašanja, katerim je naše obmejno kmetsko ljudstvo sledilo z velildm zanimanjem* Na shod je vlada poslala tudi orožni-štvo. Do kakih nemirov ni prišlo. Ljudski shod oa Humu pri Ormožu je bil dne 8, sept. zelo dobro obiskan. Predsedoval mu je mladi župan, in vrj naš somišljenik g. M. Ivanuša, Govorili so :\ poslanec Pišek, profesor Vesenjak in tajnik Z eboli Shod je trajal 2Vi ure. Zborovalci', odlični naši somišljeniki iz ormoškega okraja, so glasno odobravali izvajanja govornikov m obsojali izdajalsko in koru.ptn r početje samostojnih. „Jungschützen -hauptmann“ Porekar je poslal na ta shod svojega nadebudnega sinčka, ter starega in mladega Vtičarja in še nekatere golobradnike, a ves njih napor shod motiti je bil zamanj. Zborovalci j so izrazili zaupanje in zahvalo Jugo slov*, klubu, posebno dr. Korošcu za borbo za avtonomijo Slovenije, izrekli pa so ostro obsodbo samostojnim izdu-jicam. Izvolil se je okrajni odbor Županske zveze. Za predsednika je izvoljen župan Ivanuša. Namigljaj za naše „hofrate.“ Direktor urada za agrarno reformo dr.. Fric Lukan je pomaknjen v IV. plač. razred na dosedanjem mestu in je v-stopü v radikalno stranko» Radikalna stranka bq začela rasti v Sloveniji od „holratov“ navzdol in že šteje sedaj menda kakih 15 udov, ako jej prištejemo par davčnih upraviteljev in ek-sekutorjev iz Kočevja, ki so počutili potrebo, da se prelevijo vv radikale. Nadučitelj Porekar na Humu pri Ormožu je stopil iz demokratske stran ke z razvito zastavo v tabor Samostojne. To je tisti Porekar, ki je bil avstrjjakant prve vrste. Nabiral je vo> jaštvu še nedorastio slovenske mlada* niče v svoj „Tungschiitzenkorps“* ka* tere je pošiljala Avstrija kot „Kanonenfutter“ na fronto, Porekar je vl&* kel celo vojsko plačo kot nadučitelj, mastne tisočake kot „Jungsohiitzem* hauptmann“, žena njegova pa še veliko podporo na vrh, Slovenski viničar; in bajtar pa sta trpela in gladovala z otroci vred . ® In tak človek bi se- daj zopet rad zavajal naše ljudstvo v tabor slovenskih izdajalcev — v tabors. „Samostojne“! Nevarno je obolel č. g. kanonik Alojzij Arzenšek. Priporoča se v, me* mentol Volitev v cenilno komisijo za do« hodnino za cenilni okraj Maribor mesto in okolica se bo vršila dne 25* septembra 1921 pri davčnem uradu se Mariboru. Vsak volilec voli šest čla* nov In šest namestnikov, Volitev je o* sebna in ustna z izklučitvijo katerihkoli pooblastil, le nedoletnrki in osebe pod nadzorstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih za* stopnikih. Voliti smejo vse osebe* K so vpisane v imenike, torej tudi ženske. Posebne legitimacije in glasovnice se ne razpošiljajo. Volilni naj se torej legitimirajo s plačilnim nalogami ali na drug verodostojen način, Volje* ni smejo biti le v dotičnem cenilnem okraju dohodnini zavezane osebe moškega spola, ki so izpolnile 24. leto ten uživajo vse državljanske in politične pravice. Konjska dirka na Teznu pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 11, septembra t, 1. ob %3. uri popoldne. Prijave k dirki šo zelo številne, celo iz Zagreba, Varaždina in Celja. ’ Začetek šolskega leta 1921-22 na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je 16, septembra t. I. kakor je bilo že razglašeno. Tiega dne med 10, in 12, uro se imajo prijaviti vsi učenci v pisarni ravnateljstva. jTa stara kmetijsko-strokovna šola se.naj ne zamenjuje s novo srednjo vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo v Mariboru, za katero se določi začetek šolskega leta posebej pozneje. Meščanska šola v Šoštanju. Vpisovanje učencev in učenk v i. in II* razred bo v četrtek, 15. t» m. dopoldne. S seboj Je prinesti zadnje izprfa» čevalo, krstni list, domovnico in dokazilo o stavljenih kozah. Ravnateljstvo. Šolskim uradom in vodstvom ten p. n. učiteljem in učiteljicam priporoča Cirilova tiskarna v Mariboru šolske tiskovine in knjige, pisarniške potrebščine kakor: črnilo, peresa, pe® resnike, svinčnike, radirke, ravnila, papir, gobe, kredo in drugo. Na razpolago ima tudi vse predpisane zvezke in šolske knjige. Posebno se opozarja na lepe risalne bloke» Kdor vzame najmanj 100 raznih z Vozkov, dobi 10 komadov kot nameček za revne o-troke. Cene vseli predmetov so priznano najnižje. Starši, dijaki in učenci, pozori! Kdor hoče poceni kupiti šolske knjige in šolske potrebščine, posebno zvezke, risanke, risalne bloke, papir, peresa;, svinčnike in druge reči, naj gre v Cirilovo tiskarno v Mariboru. Tam se dobi posebno poceni tudi fini risalni papir« ____________ Iz Maribora. Minister dr. Kukovec, je imel ш sredo zvečer v Narodnem domu v mail dvorani zborovalcev — 123» Iu v beograjske liste bo Kukovec lansiral vest o sijajnem zborovanju y Maribor :;-cu Glasnlo se bb: ,)Zbbriäe posmrtnico» ta fašizem, ki je tako slab, da je brezmočen nasproti arditom, taisti fašizem ima mož iu pogum 4 * џ “ da tudi v Mariboru pod, generali: Skeriania .(Škorjanc), Jak- li.6 la Sard nekaznovano podžiga potrpežljivost mariborske — pošteno mi^ slede javnosti, £Op- uredn.) Skesan tat. Pred dnevi je bila ma .< iberski tvrdki Läufer v Gosposki u-Poi ukradena zeleno pobarvana dvo-,1 oinica. (gare) s črkama J, G* Skesan tat se je sam javil policiji ter priznal tatvino. Vsled pomanjkanja denarja je zakrivil tatvino, dvokolnico je pa za fiOO K prodal nekemu kmetu na trgu Kralja Petra. Dotični kmet se je odpeljal v smeri prod .Tržaški cesti. Ku-)