FINANCIRANJE
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Piše: Janez Kralj, član IS skupščine občine Šlška
O financiranju krajevnih skupnosti kot ustavni kategoriji oziroma o sistemski ureditvi financiranja KS je bilo doslej že veliko govora, zato je IS skupščine občine Ljubljana-Siška na osnovi določil regijskega družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zado-voljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, namenijo delavci v temeljnih organi-zacijah ter skupnostih, pripravil osnutek samo-upravnega sporazuma, ki ga je skupščina obči-ne na svoji seji na predlog družbenopolitičnih organizacij verificirala in takega tudi dostavila podpisnikom v obravnavo in sprejem.
Pri tem naj poudarimo, da se s tem sporazu-mevamo samo o načinu združevanja in uporabe tistih sredstev, ki jih delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah ter skupnostih in zaseb-ni proizvajalci prispevajo za financiranje pla-nov in programov razvoja KS. Poleg teh sred-stev pa združujejo delovni ljudje in občani za zadovoljevanje svojih skupnih potreb in inte-resov v KS še sredstva, ki jih. za to namenijo skupščina občine za redno dejavnost, samo-upravne interesne skupnosti, delovni ljudje in občani s samoprispevkom, itd.
Kot je razvidno iz predloga samoupravnega sporazuma, znaša prispevek za financiranje pla-
nov in programov razvoja KS za leto 1976 300 dinarjev na zaposlenega delavca in jih delovne in druge organizacije nakažejo na posebni zbir-ni račun občine, v kateri delavec prebiva. Zbra-na sredstva se lahko na osnovi pianov in pro-gramov razvoja KS uporabljajo za investicijska dela (predvsem negospodarske investicije, na-kup prostorov, Hd.), reševanje koimmalnih vpra-šanj krajevnega pomena, za vzdrževanje objek-tov splošnega in družbenega pomena (prostori KS in razni ostali domovi) in za sofinanciranje dejavnosti splošnega Ijudskega odpora in druž-bene samozaščite ter za zagotavljanje pogojev za delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev ter interesnih združenj v krajevnih skupnostih.
Ta samoupravni sporazum velja v načelu za 5-letno obdobje, ki pa se lahko tudi prej spre-meni. Postopek za spremembo višine prispevka pa bo vsako leto podal odbor podpisnikov v skladu s smernicami resolucije o družfaenoeko-nomskem razvoju v SR Sloveniji.
Krajevne skupnosti se s tem samoupravnim sporazumom tudi zavezujejo, da bodo vsako le-to izdelale svoje programe razvoja in jih prek odbora podpisnikov dostavile podpisnikom. Od-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
bor podpisnikov (9. člen) bo predhodno v so-delovanju z vsemi KS pripravil osnutek enot-nega predloga programov dela, ki se naj finan-cirajo iz teh sredstev. O tem osnutku bosta nato razpravljala zbor združenega dela in zbor kra-jevnih skupnosti skupščine občine in ga tudi kot usklajen predlog dostavila podpisnikom.
Zal v letošnjem letu še ne moremo že ob podpisovanju izvesti celotnega postopka. Prvič: nimamo še spiejetega samoupravnega sporazu-ma in zato tudi ne formiranega odbora podpis-nikov, ki bi za skupščino pripravil osnutek, kot drugo pa je potrebno poudariti, da moramo še v tem letu obravnavati sporazum, da bo po dolo-čilih SDK možno nakazilo sredstev (sredstva morajo biti upoštevana v bilanci).
Zato vam bomo (kot prvič) dostavili celotne predloge programov del KS za leto 1976, brez redne dejavnosti, ki pa bodo na skupščini uskla-jeni po sprejetju sporazuma. Tako bodo o kon-kretni sestavi plana, kaj se bo v letu 1976 li-nanciralo iz teh sredstev, soodločali tudi vaši delegati.
Glede zbiranja in delitve sredstev je bilo do-slej že veliko govora. Tako so bili podani pred-logi, da se naj sredstva nakazujejo direktno na KS, katere bi nato odvojile določen del sred-stev za solidarnostni preliv v manj razvite KS. Ker bi s tem načinom bremenili računovodske službe delovnih in drugih organizacij, je bil na osnovi določil regijskega družbenega dogovora tudi podan predlog, da se sredstva zbirajo na enotnem posebnem računu občine.
Prav tako je bilo tudi veliko govora o delit-vi teh sredstev, kjer je bilo podanih več pred-logov (50 ali 70 %,): glede na število prebival-stva oziroma število zaposlenih iz območja KS direktno krajevnim skupnostim, ostali del (50 ali 30 %) pa bi ostal na zbranem računu in bi o njih odločal odbor podpisnikov oziroma bi bil namenjen za solidarnostne namene. O tem sta tudi razpravljala IS ter ožji politični aktiv že ob pripravi osnutka sporazuma, kjer je bilo sprejeto, da so osnova za delitev zbranih sred-stev lahko edino programi razvoja KS, pri ka-terih pa mora biti ob uskladitvi prišotna pro-blematika celotne občine in ne samo ene KS.
Zato je v sporazumu tudi podan predlog, da na predlog odbora podpisnikov skupščine obči-ne, v kateri so zastopani delegati vseh KS, ka-kor tudi temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti, usklajuje programe vseh KS v eno-ten program. Menimo, da s tem ni izkazano KS nezaupanje, ampak poudarjena skrb celotne družbenopolitične skupnosti in njenih organov za gospodarno trošenje družbenih sredstev — na osnovi sprejetih programov.
Nihče ne trdi, da bi bila najbrž najboljša ustavna rešitev financiranja, da se vsaka KS s temeljnimi in drugimi organizacijami ter skup-nostmi, kjer so zaposleni njeni krajani, na osno-vi programa dela samoupravno sporazumeva, vendar menimo, da je zaradi velike delovne mi-gracije in emigracije v ljubljanski regiji ali na-ši občini to praktično težko izvedljivo, zato se tudi predlaga za to prvo obdobje sistemske ure-ditve financiranja KS delitev sredstev na osno-vi enotnega programa in plana razvoja KS v naši občini.
Da bomo lahko pravočasno izpeljali akcijo samoupravnega sporazumevanja o financiranju KS s strani delavcev TOZD, je potrebno, da vsi podpisniki takoj obravnavajo in tudi sprejmejo samoupravni sporazum in predvidijo potrebna sredstva v letni bilanci, ker drugače nakazila prek SDK ni mogoče izvesti. Ker se vsi delovni ljudje in občani naše občine enkrat pojavljamo kot financerji in drugič kot potrošniki zbranih sredstev, menim, da je dolžnost slehernega na-šega občana, da z vso resnostjo sodeluje pri za-črtani akciji, če hočemo, da bo financiranje KS kot temeljnih skupnosti naše družbe enkrat si-stemsko urejeno.