Kmet, delavec ln obrtnik na) bodo narodu vodnik I nn IE Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'— za pol leta „ 15"— za inozemstvo za celo leto Din 50'— Inserati po taritu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za od- govor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Kmetski list Glasilo ^Slovenske Kmetske Stranke". I Vsakdo vlival vse sadove svojega dela ln marljivosti! m Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon inter. št. 2506. — Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Naš praznik na Krškem polju. Veličastna manifestacija kmetske misli. ~ Slavnostni sprevod. -Pomeittbni govori. — Sloga slovenskih in hrvaških kmetov. Kakor že nekaj let sem tako smo tudi letos priredili na zgodovinskem Krškem polju krasno uspelo kmečko prireditev, ki je že po celi deželi znana pod imenom »Kmečki praznik«. Letos, tik pred volitvami, pa je bil naš praznik še mnogo veličastnejši in tudi pomembnejši kakor prejšnja leta, ne samo zaradi števila zborovalcev, ki so našim govornikom burno pritrjevali, vsi v polni zavesti, da gre tu za nekaj velikega in odločilnega, (la gre za zmago kmečke misli v naši državi Že zgodaj zjutraj so se pričele zbirati kmečke množice od vseh strani. Ljudje so prihajali z vlaki, na vozovih in peš, ena sama nepregledna vrsta odločnih borcev za sveto kmečko stvar. Točno ob določeni uri se je razvil slavnostni sprevod na Krško polje. Pestro okrašeni vozovi s skupinami mla-tičev, koscev in žanjic itd. so s svojo lepoto prireditev prejšnjih let skoro da prekašali, za kar gre vsa hvala požrtvovalnemu delu pripravljalnega odbora in naših krajevnih organizacij, zlasti pa tovarišem Pircu, Grebencu, Glihi in Žni-daršiču. Več se res ne da narediti. Takoj po prihodu na slavnostni prostor, kjer se je med tem že zbrala tisočglava množica, je stopil na oder tov. Anton Grebene, ki je pozdravil navzoče zastopnike naše stranke tov. Ivana Pnclja in dr. Mačka iz Zagreba, podpredsednika bratske nam Hrvaške kmečke stranke, potem okrajnega kandidata za Brežice tov. Pintariča. Ljudstvo jih je burno pozdravljalo. S toplimi besedami se je predstavil po pozdravu poslušalcem naš okrajni kandidat tov. Radko-vič, za njim pa je povzel besedo tov. Ivan Pucelj, čegar govor objavljamo v celoti. GOVOR TOV. PUCLJA. Tov. Pucelj je izvajal: Danes praznujemo že tretjič kmetski praznik na lepem in zgo dovinskem Krškem polju. Dovolj je vzrokov, da se tudi kmetje zberemo enkrat skuipaj, da praznujemo tudi mi enkrat enkrat svoj dan in da si tudi mi enkrat stisnemo med seboj roke. Še globlji pa nam postane pomen kmetskega praznika na Krškem polju, kjer so se pred stoletji naši predniki borili za pravico delati in imeti svoj košček kruha, če imamo pred očmi dvoje dejstev: Da so se kmetje vedno borili za svoje pravice in da se morajo še danes boriti ter da so se že naši predniki pred toliko in toliko rodovi zavedali, da se morajo nasloniti na pomoč hrvatskega kmeta. Od tedaj pa do danes se je spremenila le oblika, vsebina je ostala ista. Gospoda je danes sicer drugače oblečena, v bistvu pa je ostala ista. Ni sicer več v gradu gra-ščaka, pač pa je danes v mestu bankir, ni več graščinskih valpe-tov, pač pa je danes mnogo drugih gosposkih hlapcev, ki tepejo kmeta. Za složen nastop. Spreminjajo se časi, spreminjajo se oblike, vsebina ostane ista. Gospoda ukazuje in vodi, kmet pa jo mora poslušati in ji slediti. Če hoče kmet dobro gospodarstvo v občini, v deželi, v državi, tedaj mora spoznati, da je on velikan, ki leži žalibog vznak, po njem pa pleše in ga muči vse pol no zajedalcev. Te zajedalce vreči s sebe, to je tvoja naloga, kmet. Povedati ti je treba, da si močan, vzbuditi te je treba, da jih moreš pometati s sebe. Povedati ti je treba, da sta si hrvatski in slovenski kmet enaka v trpljenju, povedati ti je treba, da vaju enako tepta belgrajska cin-carska čaršija 'in da vaju enako izkorišča. Pred njo moramo braniti ne samo svojih kmetskih, temveč radi tega tudi naše slovenske interese. Včasih so kmetje rabili v obrambi svojih pravic cepce, danes imajo v svojih rokah uspešnejše orožje in to so kroglice pri volitvah. S temi najbolj lahko tepete svoje izkoriščevalce. Dve leti po ustanovitvi nove države vas gospoda ni pozvala na volitve. Gospoda si ni upala z vprašanjem pred vas in si je tedaj odgovorila sama. Sama se je izdajala za narodne zastopnike, nas pa, ki smo proti temu ugovarjali, je zmerjala z boljševiki in državi nevarnimi.elementi. Izgleda pa, da si hoče gospoda dati na svoje vprašanje tak odgovor, kakor sf ga želi sama. Ponekod hoče ta odgovor izsiliti z ba inami, s kopiti in puškami, nekje pa z drugimi sredstvi. Mesto da bi odgovoril 'narod, si hočejo odgovor iti" sami. plen drugih, se moramo postaviti na lastne noge. In kdo naj bo tisti, na katerega naj se naslonimo? Tisti ki je nam, ki je slovenskemu kmetu enak, enak po zapostavljanju, po trpljenju. Če se zveže bankir z delavcem, že vemo, kdo bo pri tej zvezi izgubil. Če se zveže kmet z bankirjem ali z dohtarjem, tudi vemo kdo bo pri tem izgubil. Iščimo zaveznikov drugje. Slovenci imamo med 315 poslanci samo 26 svojih ljudi, toda kaj naj opravimo s tem številom? Poleg sebe pa vidimo pod vodstvom Stjepana Radiča krepko organiziran hrvatski narod, ki je še bolj zapostavljen od našega. Lani smo dobili Slovenci za ceste 8 in pol milijona, Hrvatje, ki jih je od nas štirikrat več, pa le 18 milijonov, vse' drugo pa je šlo doli v Srbijo. Lani smo dobili Slovenci za zidavo novih šol pol milijona dinarjev in jih dobili tudi res izplačanih, Hrvatom pa so nakazali 1,800.000 Din, nikoli pa jih niso dobili izplačanih. Kdo je hlapec? Kdor trdi, da mi hlapčujemo pri Hrvatih, ta zavestno laže. Kako naj hlapčuje hlapec pri hlapcu? Hlapec je pa oni, ki se je šel udinjat k Premalo zavednosti. V naši državi je 30% Hrvatov, 8% Slovencev in 40% Srbov. Vlada pa izključno le srbska gospoda, ki ne tvori v lastnem narodu niti procenta. In po čigavi krivdi vlada? Po krivdi ljudstva samega, po krivdi njegove nezavednosti. Ne pozna se to samo pri mostovih, pri cestah, pri zadrugah, to se pozna povsod. Poglejmo samo uradništvo! Ko sem bil v vladi, sem dal 284 uradnikom v svojem resoru oni položaj, ki jim je šel in ki jim ga so do tedaj kratili. Ko sem v strankinem načel-stvu to sporočil, so mi moji tovariši ploskali, kajti mi smo sicer res kmetska stranka, smo pa ravno zato pravični napram drugim stanovom. Za časa svojega ministrovanja sem imel v Kragujevcu načelnika, ki je imel dva razreda nekake kmetijske šole, bil pa je v 4. skupini I. kategorije, vse polno pa je bilo na Hrvatskem m v Dalmaciji in tudi v Sloveniji uradnikov, ki so imeli maturo in še višje šole pa so bili v III. kategoriji. Zakaj to? Zato, ker so bili ti Hrvati in Slovenci in ne Srbi. O teh razlikah ; . . ..c , vedo najbolje povedati naši cestni bankirjem (Pfuj!) Glavno je da mojstri, ki v nasprotju z rečnimi mojstri še niso imeli ministra, ki bi jim dal pravice, kot jim gredo. Kreditna politika. Poglejte na primer našo kreditno politiko! Letos je dala Narodna banka 1.337,000.000 Din kreditov po 6% in od teh jih je dobila samo srbska belgrajska čaršija 900 milijonov dinarjev; vsi drugi, kredita nujno potrebni sloji in kraji pa so dobili le ono, kar je ostalo. Nastal je celo pregovor: »Če hočete, da se ne bo o čem kaj čulo, pošljite to v Belgrad!« Dejali so nam: Vi ste separatisti! Naš odgovor je: Separatisti so tisti, ki zatirajo svojega manjšega in mlajšega brata, ki ga prezirajo, separatisti so tisti, ki zatirajo enakost. Naši zavezniki. V politiki ni prošnje. Če hočemo ostane kmet v svojem bistvu zdrav, da more vztrajati napram fronti nasprotnikov. Kajti danes smo na mejniku, na velikem in važnem mejniku, * katerega se zavedamo vsi. Zaveda se ga le ena stranka ne in to je SLS. Klerikalci centralisti! SLS je leta 1920 zavrgla svojo prejšnjo politiko in postala proti-centralistična, protikorupcionistič-na ter se je postavila na avtono-mistično ^stališče. V koliko, je seveda vprašanje. Priznati pa moram, da se je za svoj program res borila vseh sedem let, ne glede na to, kaki so bili njeni uspehi. Tedaj je v blazni zaslepljenosti blatila vsakogar, ki je hotel v Belgradu kaj doseči z resnim delom za Slovenijo. Tedaj nas je proklinjala v »Domoljubu« in v »Slovencu«, danes tri tedne pa je imel voditelj SLS dr. Anton Korošec svoj velik kaj doseči, če hočemo, da ne bomo programatičen govor, v katerem je dejal: »Tekom desetih tednov svo jega sodelovanja v vladi smo spe znali, da gleda srbska radikalna stranka na ureditev države z iste ga stališča kakor mi!« Kaj se to pravi? To, da so slovenski klerikalci ravno tako cen tralisti, kakor srbski radikali. Če se sedaj SLS izgovarja, da je Pašič umrl in z njim centralizem, potem je to le prazna fraza, kajti Pašič je res umrl, ostalo je pa za njim vse polno še hujših centralistov. In. dr. Subotič, aktiven minister in voditelj vladnih radikalov, je nedavno na javnem shodu javno izjavil, da je NRS glasovala za vidov-dansko ustavo zato, da ohrani su-premat srbskemu plemenu. Dr. Su-< botič je pristaš ministrskega predsednika Vukičeviča, onega, s katerim se je dr. Korošec zvezal. Dr. Korošec je lagal! Dr. Korošec je 7. julija izjavil, da ima NRS široke poglede za potrebe slovenskega naroda. Ce je to res, potem je dr. Korošec sedem let zavestno lagal. Kar smo mi pridobili za ceste — ko sem na primer lani pridobil 12 milijonov za Slovenijo — so oni to zasmehovali, češ, da pobiram drob- vlada boji, mu je postavila nasproti poštnega«, ministra Vlajka Kociča, znanega advokata in korupcioni-sta, ki je prišel v konkurz. Drug slučaj je, da je vlada nasproti kandidaturi Nastasa Petroviča, starega radikala in bivšega Koroščevega zaveznika, postavila kandidaturo Velje Popoviča, sedemletnega Paši-čevega kabinetnega šefa Zakaj? Zato, ker se vlada Petroviča boji. Glavo za glavo! Naši ljudje so v Južni Srbiji kamenjani, pred sodiščem jih čakajo, da ne bi vložili kandidatnih list, policija jih preganja. Še v Sloveniji nismo varni pred temi nasilji. Naš kandidat, živinozdravnik Ravtar v Kamniku, je bil ravnokar prestavljen v Kačalik v Macedoniji. Rečem pa: Za vsako našo glavo bomo mi ob svojem času zahtevali dvajset njihovih glav. In tako vlado zagovarja SLS! In v isti sapi z volilnimi nasilji nam ponuja dr. Korošec božje premirje, treuga Dei in prosi, naj ga ne preganjamo, ko bomo rfii na vladi. Mi tega že poprej nismo delali. Koliko krivic sem popravil jaz samo Slom-škarjem in drugim pristašem SLS in to s pomočjo voditelja srbo- Na Kranjskem — prva! Svoj govor je zaključil tov. Pucelj z besedami: »Ni še dolgo tega, |ko je padla nekje beseda, da je v prvi skrinjici samo sveto Srce Jezusovo. Jaz mislim, da je sveto Srce Jezusovo še danes v prvi skrinjici, ker ne menja politike to, kar je božjega. Zato Vas -pozivam, da vsi, ki volite na Kranjskem, vržete svojo kroglico v prvo skrinjico!« Govorniku se je množica zahvalila z burnim odobravanjem in ploskanjem. Za bratsko slogo. in tudi na Slovenijo. Svoje prarice si bo priboril slovenski kmet le \ trdni in neomajni bratski zvezi 3 hrvaškimi kmeti. Vihar ogorčenja nad odpadniki pa je izzval med poslušalci govor kandidata tov. Pintariča, ki je z zasluženo ostrostjo ožigosal nastop g. Ureka in njegovo sedanje delovanje proti kmečkemu stanu. Dirka. Ljudska veselica. Po govoru tov. Pintariča se je vršila konjska dirka, o katere po-teku bomo poročali prihodnjič. Po govoru tov. Puclja je v top- j Celo proslavo pa je zaključila šilih in vznesenih besedah govoril jajno uspela ljudska veselica, od podpredsednik HSS dr. Vladimir j katere so se vračali ljudje domov v Maček o važnosti kmetske misli, j trdni zavesti, da ne bodo odnehali, ki se je iz treh hrvaških župaaij dokler ne bo zmaga naše kmečke danes že razširila, na celo državo misli popolna. tinice. Kje so pa letos one pogače j hrvatskega naroda Stjepana Radi-in potice, ki so jih oni obljubovali? ' ča! (Buren »Živio!«) Mi smo dosegli lepe zneske za ce- j Srbski kmet že obrača hrbet tem ste, za zadruge, za živinorejske; vladnim radikalom in kakor kaže, razstave ka] so pa oni dosegli? La- fga obračajo tudi davidovičevci. Kani smo dajali in skrbeli mi, letos I kor kaže, se bo spremenil slad-pa m od nikoder nic. Slišali smo si- j korček, ki se ga dr. Korošec na-cer velikansko baharijo, uspehov deja, v grenak pelin, če je Nikola pa ni bilo od nikoder. Proračun je . Pašič, ki je bil drug mož kot pa bil letos tak, da nas odira in dvoj-j Vukičevic, zbral skupaj 141 man-no tepe. Pravijo, da je lani glaso- datov, jih bo Vukičevic spravil sku-val Pucelj za davke, ne povedo pa, j paj kvečjemu 90, ali kakor neka-da je Pucelj skrbel, da ostanejo tijteri sodijo, le 75 mandatov. Zdi se, davki tudi doma. Oni pa so letos!da bo Vukičevičeva lojtrica le preglasovali za to, da plačujemo dav-! kratka, da bi pomagala dr. Koro-ke, ki ostanejo potem Srbom. Lani; šcu do okenca, so zabavljali čez proračun, ali paj 82% nas je v državi kmetov. In je letos morda kaj boljše? Za Slo^mi vzdržujemo vse. Kako pa nam venijo in Hrvatsko prav gotovo ne. >je za to sedanja vlada hvaležna? j Ob priliki sedanjih vremenskih ne-Kaj dobi SLS? |zgod !ma ubogi minister za polje-t~v jr v . , . „ tdelstvo en sam majhen milijonček Dr Korošec pravi sedaj: »Po vo- !za pomo5 kmetom, radikali in SLS grem v vlado.« Torej bo šel pa so izgiasovali 42,000.000 Din za las najnovejše zgro-dovine SLS. Slovenski klerikalci postanejo velesrbski radikali! — Senzacijonalno odkritje belgrajskega lista »Politike«. — Klerikalci za diktaturo. Med klerikalci se je opažalo že pred nekaj tedni neko zmagoslavno držanje, kakor da je že vsa Slovenija njihova. Dolgo se ni moglo ugotoviti, odkod naenkrat taka ko-rajža in tako zmagovalna samozavest. To uganko je rešil pred dobrim mesecem zagrebški »Jutarnji list«, ki je objavil svetu novico, da sta sklenila ministrski predsednik Vukičevic in dr. Korošec sporazum, po katerem se bosta po volitvah obe stranki združilivenosamostran-k o, vsled česar bo dr. Korošec naravno zastopan tudi v bodoči vladi, j Teh vesti ni nihče tajil! Nasprot-;no: ko se je pripeljal ministrski predsednik Vukičevic v Ljubljano, so se sestali v poslopju velikega županstva v Ljubljani ministrski v vlado tedaj, ko bodo vladini predali prazni, zlasti ko bodo prazni za Slovenijo. Vprašanje pa je, če bo v vlado sploh šel. Z raznimi govoricami o paktu se narod samo demoralizira in kvari s pomočjo raznih obljub. Sedem let so varali ljudstvo in ga vzgajali le v tem, da jim je verno sledilo. Ko obljubljajo ljudstvu vlado in denar, so podobni skušnjavcu, ki je izkušal na gori Odrešenika: »Vse to ti dam, če me moliš!« Toda kar je skuš-njavec obljubljal, je bilo božja last. In kar oni obljubljajo narodu, je narodovo, to si bo narod dal sam sebi iz svojega. Če bodo oni res kaj dali, seveda! To obetanje je lažnjivfl. Dokaz temu je, da so se oni zvezali z Vukičevičem, ki je bil pet let Pa-šičev minister, torej je bil soodgovoren za dejanja, ki jih oni očitajo prejšnjim režimom. Kako preganja sedanja vlada korupcioniste, dokazuje slučaj v vranjskem okrožju, kjer kandidira Dragovič, ki je bil sicer zvest pristaš Pašiča, ki pa je le kmetski poslanec. Ker se ga pa . . v , . , predsednik Vukičevic, dr. Korošec tri črnogorske prince, za to, da se in voditelj radikalne stranke v Slo-lzprehajajo po svetu. veniji g dr Ravnihari kjer so imeli dolgo posvetovanje. .Vsebina tega . Agitacija z vero. Zaupniki SLS strašijo po deželi ljudi pred Pucljem in govore, da smo mi proti veri. Agitacija z vero je velika laž! Sveto Pismo pravi: »Po sadu, po dejanjih jih boste spoznali!« In to laž boste spoznali po njenih uspehih. Laž je, da smo mi proti veri, ker smo vsi katoliki. In tudi če bi bili vsi neklerikalni poslanci v Sloveniji — kakih šest nas je vedno — kaj more opraviti to število proti 315 poslancem v državnem zboru. Laž je torej, da je vera v nevarnosti. Če pa je vera v nevarnosti, potem ne razumemo, zakaj se je dr. Korošec zvezal s pravoslavnimi, z muslimani in s framasoni, ki so gotovo veri vsi bolj nevarni, kakor pa smo mi katoličani. Govornik gosp. Ivan Pucelj je končal svoj govor s pozivom, da naj volijo vsi na Kranjskem prvo, na Štajerskem pa drugo skrinjico. razgovora je ostala seveda tajna Takoj po tem posvetovanju se je odpeljal ministrski predsednik Vukičevic na Bled, da poroča o političnem položaju na Najvišjem mestu. Za Vukičevičem je prišel na Bled tudi dr. Korošec. Tudi on je bil sprejet v avdijenci. Na Bledu sta se ministrski predsednik in dr. Korošec pri dobri večerji še pozno v noč zadovoljno pogovarjala. Na tem sestanku na Bledu sta se Vukičevic in dr. Korošec do kraja dogovorila o sporazumu med obema in zato se ta sporazum imenuje na kratko »blejski sporazum«. Prva točka sporazuma. O vsebini sporazuma se dolgo ni izvedelo nič natančnejšega. Dr. Korošec je zatrjeval v enomer le to, da bo SLS zastopana v bodoči vladi — več ni rekel. To je govoril seveda zaradi volilne agitacije, češ če bodo ljudje vedeli, da bo SLS zastopana v bodoči vladi, bo volilnih kroglic za SLS kar deževalo, kajti tisti, ki je zastopan v vladi, res lahko mnogo več doseže za svoj kraj in za svoje volilce kakor pa tisti, ki sedi v opoziciji. Ta špekulacija dr. Korošca torej ni bila baš slaba že z ozirom na bližajoče se volitve. Zagrinjalo pada... Počasi pa je šel dr. Korošec nekoliko dalje. Na volilnem shodu na Viču pri Ljubljani je govoril tudi o reviziji ustave in še o nekih stvareh, ki so zelo dalekosežne, ki jih pa ni mogoče izpeljati brez pomoči velike in močne stranke. Kar je govoril dr. Korošec na Viču, je izzvalo v Beogradu veliko senzacijo. Pokazalo se je takoj, da je dr. Korošec govoril preveč. Zato je moral dr. Korošec svoje izjave omiliti s tem, da je rekel, da je govoril samo »pogojno«, t. j. če bo to in to, da se bo zgodilo tudi to. Pomagal mu je iz zadrege tudi ministrski predsednik sam, ki je rekel beograjskim časnikarjem — kar je za nas zelo važno! — daje govoril dr. Korošec na Viču samo za volilce... To se pravi z drugimi besedami: Ministrski predsednik je rekel, da dr. Korošec svoje volilce farba, češ da jim pripoveduje nekaj in se ba-ha z rečmi, ki da niso res, ampak so le dobre za agitacijo in za pridobivanje kroglic... Senzacijonalna izjava »Politike«. Dne 10. avgusta pa je objavila kot nekak odgovor na vse zmešnjave beograjska »Politika« 'sledeče senzacionalno pojasnilo nekega radikalnega ministra: »Mi pričakujemo, da bomo dobili 100 mandatov. Pašičevci jih bodo dobili 15. Mi smo tudi doslej nastopali '/' raznimi listami, pa smo vendar vedno dobili večino. Tako bo tudi'seilaj. Nikar se ne motite: Pogodba z dr. Korošcem pomeni mnogo več kakor demokratska za-jednica. To je mnogo več! Dr. Korošec bo s svojimi poslanci vstopil v radikalni klub in to bo ena stranka, 0 vsem tem, kar je dr. Korošec govoril (revizija ustave itd.) so se vodila pogajanja tu v Beograd« med Yukičevičem in dr. Korošcem. Volilni zakon in zakon o oblastni in okrajni samoupravi se bosta spremenila in tudi ustava bo revidirana. Ustanovljen bo »gornji dom« (gosposka ali gospodarska zbornica? Op. ur.), na čemur se že dela. O vseh teh vprašanjih dosežen je sporazum že pred dvema mesecema. Sicer dr. Korošec tudi ne bi tako govoril. Mi podpišemo (= potrjujemo) vse, kar je dr. Korošec rekel. Morate pa vedeti še nekaj in to je, da mi moči ne bomo dali iz rok. Če se te volitve ne bodo končale z rezultatom, kakor ga pričakujemo, bomo zopet šli na volitve. Res je, da t politiki danes ni sigurnosti, ampak je vse v zraku, toda če vam povem, da sem jaz za vse to vedel že pred 10 meseci, mi lahko verjamete, da bomo znova volili, če bo io potrebno.« Tako je govoril radikalski minister. Mogoče ni vsaka beseda popolnoma točna, ampak v splošnem bo že res, kar je mož povedal. Pomen izjave. Radikalski minister je torej rekel, da se bo dr. Korošec kar najtesneje združil z radikali, to je s tisto stranko, za katero klerikalci leta in leta niso imeli dobre besede in ki so tudi že dr. Korošca parkrat prav pošteno potegnili, kakor tudi vsakega, ki se je ž njimi družil. Klerikalno časopisje je leta in leta pisalo, da so radikali največji centralisti, ki bi državo najraje čimprej posrbili — sedaj pa se vežejo klerikalci s tako stranko na življenje in smrt! Ali more to biti za slovenske kmete dobro? Za diktaturo! Posebno zanimiv pa je tisti odstavek, kjer govori o državni moči. Radikalski minister pravi, da bodo takoj nove volitve, če te ne bodo izpadle tako, kakor si radikali in klerikalci žele! To je odkrita diktatura! Volitve so za to tukaj, da na njih pove narod svojo voljo. Narodova volja je v moderni državi najvišji zakon. Če pa kdo pravi, da narodove volje ne bo spoštoval, ampak da bo na narod pritisnil, da bo svojo voljo iz-premenil, ta ni demokratičen človek, ampak je za diktaturo. V takem slučaju so volitve samo prazen plašč, za katerim se skriva volja le nekaterih ljudi, ne pa volja naroda., Proti takim poskusom pa mora narod ostati trden in močan. Ljudje se ne smejo dati preplašiti, ampak morajo vztrajati. Ni na svetu moči, ki bi mogla zlomiti moč in silo organiziranega naroda! Nauk za volitve. Nameni, ki jih je odkrila »Politika«, so za slovenske kmete in za kmete v celi državi skrajno pogubni in nevarni. Ti nameni jasno kažejo, da pokvarjena gospoda ne želi nič drugega kakor še naprej nad kmeti gospodovati, kmet pa se naj pokvarjeni gospodi brezpogojno pokori. To pa ne sme biti. V naši državi imajo kmetje ogromno večino in če Še! slovenske ljudske stranke je na svojih agitacijskih shodih ponovno poudaril potrebo ustvaritve takozvanega gospodarskega parlamenta v naši državi, ki bi naj reševal čisto gospodarska vprašanja ločeno od skupščine in v lastnem delokrogu, neodvisno od parlamenta. Gotove kompetence bi se torej današnjemu parlamentu odvzele in prenesle na ta gospodarski parlament, v katerem bi bili posamezni stanovi kot gospodarski faktorji v državi zastopani in ta vprašanja samostojno reševali. To vprašanje je povzelo tudi klerikalno časopisje in ga zagovarja tako, da se lahko trdi, da tvori programatično točko bodočega parlamentarnega dela Slovenske ljudske stranke. Zato je vredno, da se tudi mi ! nanj ozremo. Niti g. dr. Korošec 1 niti časopisje SLS ne pove, kako si praktično predstavlja sestavo takega gospodarskega parlamenta. Iz izjave g. dr. Korošca kakor tudi vednega poudarjanja klerikalnega časopisja, da slov. ljudska stranka enako ljubi in enako podpira vse stanove — industrijci so ponovno z veliko ljubeznijo imenovani -pa sklepamo z upravičenostjo, da namerava v takem gospodarskem parlamentu Slov. ljudska stranka videti zastopane vse stanove enako, to je, dati v njem vsakemu stanu enako število zastopnikov. Če stoji SLS na stališču, da naj bodo v takem gospodarskem parlamentu stanovi zastopani po svojem številčnem razmerju, ki ga imajo v državi — dobro. Če pa tega nočejo — in z ozirom na omenjene ljubezenske izjave vsem stanovom je več kot jasno, da tega nočejo — potem je storjen nov atentat s strani Slov. ljudske stranke na kmetsko ljudstvo in kmetske gospodarske interese! Kmetje tvorijo v tej državi 80% prebivalstva, dve tretjini izvoza tvorijo kmetski pridelki, v gospodarskem parlamentu pa bi naj bili po mnenju Slov. ljudske stranke zastopani enako z drugimi stanovi, meščanstvom, delavstvom in industrijo, ki niti po svojem številu niti po gospodarski svoji važnosti ne predstavljajo četrtine. Ali seveda, šefu S^S g. dr. Korošcu in klerikalnemu časopisju so vsi stanovi »enako mili« in »enako važni«. Gotovo od Blejskega pakta naprej, ker je ja pri radikalih ravno tako. se kmetje združijo, če se bo slo- tako gospodarsko zbornico, kjer venski kmet naslonil na hrvaškega bi imeli kmetje, čeprav so v tako in srbskega kmeta, bodo vsi name- ogromni večini, le enakovreden pokvarjene gospode padli v glas drugim stanovom. Istočasno pa hočejo potom tako-zvane gosposke zbornice, kjer ne sede direktni zastopniki naroda, temveč večina uradnikov in indu-strijcev, dati parlamentu cokljo, ki bi ga v eventuelnih reformnih zakonih v korist zemljedelcev mogla ovirati. In zato so ti predlogi — kakor ta o gospodarski zbornici, tako tudi o gosposki zbornici — reakcionarni in spominjajo na sistem, ki ga uvaja v Italiji Mussolini, po vsem svetu pa izraziti reakcionarji. Ti predlogi so udarec demokraciji, kmetski stvari pa direkten udarec in v podporo velekapitala, Zopet ni vodo! Kmetje! Bodite zavedni in združite se v Sloveniji v Slovenski kmečki stranki. Na dan volitev dajte svoje glasove nam,* da z združenimi močmi stremo jarem, ki nam ga pripravljajo gosposki pokvarjenci. Gospodarski parla-mentw8 Mi pa hočemo do kraja razkriti ena ogromna nevarnost za kmetski namero, ki jo SLS s tem novim vo- stan! lilnim šlagerjem, ki naj privabi in-dustrialce, ima. Slov. ljudska stranka in tako tudi radikalna stranka jasno vidi in občuti, da so gospodarska in socialna nasprotja med stanovi tako velika in da je konkurenčni boj med stanovi tako oster postal, da trajno ena stranka vseh stanov obenem in enako ne bo mogla zastopati, ampak da bodo posamezni stanovi iskali stranke, ki pač ravno njihove stanovske in stanovsko-gospodarske interese izključno zastopajo. Vstopili bodo v kmetske in delavske stranke, narod se bo organiziral politično po stanovih. Nevarnost je, da kmetski pokret dobi večino v državi. Kako torej izločiti nevarnost? - In tu se je iznašla tista kolosal-na misel da upostavijo najprej enot- Če pa pri teh tako važnih gospo-1no fronto Protl domači burzuaziji, darskih odločitvah, n. pr. carinski ^er je ta bolj nevarna, kakor ona politiki, monopolih itd., ne odloča narod, ki je po svoji večini kmetski, in ne odločajo od njega po večinskem načelu izvoljeni poslanci, torej po večini kmetski poslanci, ampak so stanovi enakomočno zastopani, potem je to tistemu stanu, ki je najštevilnejši, v ogromno škodo. In to je kmetski stan. Z gospodarsko zbornico ie storjen radi tega atentat na kmetski stan, kot stan, ki se mu odvzame možnost z večino, ki jo ima, odločati v parlamentu. In to iz bojazni pred socialnim kmetskim gibanjem! SLS in ravno tako radikalna stranka, v kateri ja tvori SLS eno oolitično grupo, se boje, da bi kmetje in delavci potom svojih stanovskih zastopstev dobili večino v parlamentu in odločali gospodarska vprašanja — ki so obenem politična — v svojo korist, braneč se nasilja industrijskih velekapitali-stičnib krogov. Zato pa forsirajo za mejo. Delavstvo je Fimmenove lekcije razumelo in Kristanovi ministrski upi na četrto vsedržavno stranko so šli po vodi. Vedeti je treba tudi, da ti ljudje monarhizmu niso nič manj uslužni od demokratov. V ostalem so s kapitalizmom popolnoma solidarni in v njih zaščito pošljejo cele deputa-cije v Beograd. Radi njih in njihovih kapialističnih interesov je bil učitelj Moderndorfer vtaknjen v zapor. Cosulich linija — Trst naznanja, da vozi dne 21. septembra t. 1. iz Trsta najmoderneje zgrajena, največja in najhitrejša veleladja sveta z motornim pogonom »Saturnia«, 24.000 ton, 33.000 P. S., 21 milj hitrosti — v južno Ameriko. Vožnja Trst—Buenos Aires 15 dni. Vozne liste prodaja: Simon Kmetec, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. na Dolenjskem, Na okrožnico Jakoba Kušarja in tozadevni oklic v esdeesarskih listih so poslale naše dolenjske organizacije v krški dolini naslednji krepak, pa zaslužen odgovor, ki si naj ga Kušar in njegov drug Urek natakneta za klobuk in ga prihraniti za zdravljenje moralnega mačka po volitvah, ko bodeta objokovala svoje izdajalsko početje. Odgovor se glasi: Dragi tovariš! Zahvaljujemo se Ti za pismo in oklic ter za tozadevno pozornost. Nikakor pa Ti ne moremo biti hvaležni, da nas smatraš za upornike, ki Tvoj korak odobravamo in se Ti pridružujemo. Čegava je krivda, da se je ponesrečil iNapredni blok , ne bomo raziskovali, leži pa na dlani, da Vidva z Urekom nista poklicana in od nikogar pooblaščena, stvarjati tak blok brez nas in legalnega vodstva SKS. Bil si predsednik te stranke od početka sem in zadnje čase oblastni predsednik, imel si od stranke mandat in bil cel čas nepretrgoma v vodstvu. Stanujoč v neposredni bližini Ljubljane, si imel najlepšo priliko, dobro učiniti in slabo preprečevati. Kdo v stranki je zmiiugel lepše pozitivno ilelail oU Toda namesto da si izboljšaval in skušal urediti vse po lastni in naši želji v stari Stranki sapii, kjer si imel moč in možnost, padaš sedaj svoji politični materi v hrbet in v nič devlješ vse nekdanje gro-movite izjave proti sedanji Tvoji družbi. Nikdo od nas ni imel takih funkcij v stranki, takih možnosti in tudi dolžnosti delati in kvišku držati prapor SKS. In če je danes v tej organizaciji res toliko napak in nepravilnosti, tedaj se nahaja zato velik del krivde na strani dičnega tovariša gosp. Kušarja iz Notranjih goric. Da nisi pozitivno storil nič, da nisi ničesar preprečil, pa je dokaz, da nisi ali hotel, ali nisi bil zmožen ali pa nisi imel poguma za nastop. Eno kakor drugo pa da domnevati, da tudi v svoji novi vlogi ne boš na mestu, temveč da boš v intelektualno in finančno Te nad-kriljujočem krogu še bolj v ozadje potisnjen. Da bi bila tedaj s Tvojim usko-štvom »Stara pravda bolje zastopana in bolje spravljena pri raz-diraleih kmečke sloge, moreš na-tveziti kvečjemu omahljivcem in političnim abecedarjem, nas starih in preizkušenih borcev za »Staro pravdo« pa ne boš speljal seboj na žalostno pot bivšega tovariša iz Št. Jurija ob južni železnici, — našega prvega dezerterja, katerega usodo boš delil prej ali slej. Bolje biti navaden pa sposoben vojnik, nego nezvest in nezmožen general In mi ostanemo zvesti vojniki pri kadru. Da smo sposobni, se boš prepričal. Vse ža kmetsko slogo in kmetsko poštenje! Krajevne organizacije: Št. Jernej na Dolenjskem, Kostanjevica na Krki in Sv. Križ, dne 6. avgusta 1927. Podpisi so opremljeni s štampilj-kami! Izjava. Podpisani Janez Smuk, župan in posestnik ua Mlaki št. 11, občina Podzemelj, sem podpisal za namestnika kandidata za sreze Novo mesto in Črnomelj na kandidatni listi Samostojne demokratske stranke. To sem bil storil zato, ker mi je g. Jakob Kušar v (iiadaeu zatrjeval. da je Slovenska kmetska stranka razpadla in so se bivši sa-mostojneži združili s SDS. Ker sem se prepričal, da sem bil nalagali i n grdo zlorabljen, preklicujem svoj podpis na listi SDS in izjavljam, da nočem biti več kandidat pri teh ljudeh, da ostajam zvesto še naprej pristaš Slovenske kmetske strank«, da hočem za njo delati. Priporočam vsem Di. luKi uiiji;iyiu |ji ? u viKi lujli-u lit m«« šega kandidata Franca Štublerja ter poživljam tudi Kušarja in Ure-ka. da spoznata svojo zmoto, da se vrneta in ne delata škode kmet-skemti pokretu. V Ljubljani, 16. avgusta 1927. J. Smuk. * * * Izjava. Ker sem doznal, da g. Jakob Kt}šar izjavlja, da sem se pridružil njemu in da njegov korak odobravam. izjavljam, da to ni res, ampak da sem bil in ostanem borec za kmetsko idejo, ki bo slej ali preje gotovo zmagala. Poštena kmetska korenina ne naseda puhlim frazam. Božjakovo, 15. avgusta 1927. MARTIN BAJUK 1. r. Izjava in pojasnilo. Na volilnem shodu dne 7. avgusta v Sv. Lovrencu V Slovenskih goricah je trdil bivši minister gošp. Ivan Vesenjak, da je č. g. župnik Anton Oblak izstopil tz »Slovenske kmečke stranke« ter se pridružil SLS. Na podlagi ..dobljenih informacij izjavljam, da je ta trditev, kakor tudi svoječasno tozadevno poročilo v »Slovencu« neresnično in netočno* Č. g. župnik ni nikjer napadel SKS, temveč gre le za lokalen spor zaradi občinske poti Marči dol—Št. Lovrenc, ki se bo še uredil. Tudi tozadevno poročilo v predzadnjem Kmetskem listu« je sloflelo na napačnih informacijah. C. g. Anton Oblak je prej ko slej za edinost kmetskega pokreta, za izvrševanje našega gospodarskega programa ter socijalno pravičnost. S tem je vsa agitacija SLS, kakor bi nekateri naši somišljeniki med duhovskim stanom prišli v nasprotje z našim pokretom, padla v vodo. Ta laž je imela torej zelo kratka noge! Alb. Prepeluh, podpredsednik : Slov. kmetske stranke^. Tajništvu SDS, Ljubljana. Danes sem zvedel, da sem brez moje vednosti predlagan čuvarjem skrinjice SDS za volišče Dob. Ker sem pa aktivni član Slovenske kmetske stranke, ta Vaš porau-deni posel odločno odklanjam ter Vam polagam na srce, da v bodoče za take posle porabite vsaj svoje somišljenike. Z odličnim spoštovanjem Vekoslav Keglovič s. r., upravitelj veleposestva, Čemelo-, 12. avgusta 1927. Dopisi. štajersko. Iz revnih Haloz. XVI. | Čudila so potu previdnosti našega bivšega poslanca g. Ureka! S Do danes še nismo slišali, da bi Katera ura lekla — nazaj; edino g. Ureku se je posrečila rakova pot, ko je usmeril svoje politično kolesje v blažene demokratske čase nazaj. Sedel je g. Urek v naši stranki zmiraj na najudobnejšem stolčku, čeravno ta predpravica niti zdale-ka ni odgovarjala temu, kar je dal od sebe za stvar! Kaj se Vam je pa tako silno zamerilo med nami, g. Urek? Ja, ja, Vi ste hoteli morda sedeti med samimi — doh-tarji... Saj piše Jutro« z dne 10. t. m., da govorijo z Vami na shodih 15. t. m. v Sromljah doktor Drnovšek, v Atičah doktor Drnovšek, 21. t. m. v Pišecah in na Bizeljskem doktor Stiker itd. Kaj misli g. Urek, da bo kmečko Slaro pravdo izvojeval z — advokatom? XVII. G. Roškarju ne zamerimo Halo-žani toliko, ako se je tudi njemu' njegova politična ura zaprašila.1 Demokratski pajki so mu kolesje tako prepletli, da je naenkrat za-( čela plesati orjunaški čardaš! In ni to čudno, da baš za — volitve? j G. urednik poznate mogoče bo-J gatega g. Petovarja iz Ivanjkov-cev? Prleški hudomušneži so že prej trdili, da imajo ta gospod našega Roškarja »na špagic Danes pa trdijo, da je ta špaga otekla v debeli »štrik<, ki ga imajo g. Ro-škar »glih« okoli vrata. Bojimo se mi Haložaoi, da je borba za staro pravdo V takem položaju vseeno malo sitna! XVIII. To strmimo Haložani, da so »slo-venački radikali« spravili skupaj radikalno kandidatno listo. Vložili so jo točno na dan sv. Cirijaka. To bi pomenilo, da se bodo precej mučili za gumijastimi »kuglicami« in da jim bodo jugoslovanski volilci slavno zagodli eno. — Sv. Go-deslav in sv. Cirijak, priporočamo vama »slovenaeke radikale« v pri-prošnjo pri »slovenaekihc volilcih na dan 11. septembra 19271 XIX. G. Kaplan Hraste 1 j iz Maribora je zadnjič govoril na shodu pri Si Lovrencu na Dravskem polju kakor v cirkusu. Hvalisal je SLS na debelo ter se zapletel v svojem govoru ponovno v protislovja. Smeh poslušalcev je veljal njegovemu zgrešenemu nastopu. Tovariši Stoklas, Žunkovič in drugi so mu prav posrečeno pobijali njegove farba-riie tako, da se je revež silno upehal in ni dal besede našim govornikom ter rekel, da gremo »na liift« se hladit. Tovariš Stoklas mu je ponovno zaklical: »Ako ste pošteni v politiki, dajte nam besedo! Hvalisanje SLS je obstojalo v tem, da so poslanci SLS znižali ceno soli za 50 para, odpravili finančno kontrolo in brskanje po kleteh in da se davki lahko izplačujejo z 20% boni. Stoklas mu je ob koncu rekel, milijardnem proračunu in o — 42 milijonih našega denarja za črnogorske prince, je hitro vselej zaedl kaj drugega pripovedovati. Poslušalci so dobili vtis, da SLS mora zelo huda presti, ker si pomaga s samimi obljubami in izvijanji! Naši možje so končno spravili g. kaplana v tako zagato, da si je ho't ?l pomagati iz zadrege s psovko, češ da smo pristaši Radičevega selja-škega pokreta — hrvatski hlapci. Hvala Bogu! Samo da nismo: po-licaj-radikalni ali pa celo srbski hlapci, kar bi nam g. Hrastelj gotovo očital, ako bi se naša stranka tako zvezala na življenje in smrt s srbskimi bierverci in tramasoni, kakor se je SLS! Bog živi, g. Hrastelj! XX. Po klerikalnem shodu pri Št. Lovrencu na Dravskem polju se je vršil javen shod SKS v gostilni g. Brenclja ob lepi udeležbi. T. Stoklas je uvod svojega govora posvetil duhu in spominu nam od neizprosne smrti prerano iztrganega j tov. Dobnika ter je pozval globoko ganjene zborovalce, da zakličejo v spomin nenadomestljivemu, poštenemu in požrtvovalnemu borcu za staro pravdo »slava!« Poročal je tudi tov. Simonič ter se je shod za^ ključil ob največjem navdušenju in — obljubi zborovalcev, da hočejo za zmago kmečke misli zastaviti vse svoje sile! Iz ptujskega okraja. Kakor povsod tako poskuša tudi v našem okraju SLS rešiti svojo razbito politično barko z vsemi mogočimi sredstvi. Te dni smo mi sklicali shod v Majšperk. Iz strahu, da bi utegnili tudi pristaši SLS zvedeti resnico, so tudi klerikalci sklicali svoj shod, kamor je prišel reševat polomljeno ladjo SLS poslanec Vesenjak. Toda za klerikalni shod ni bilo nobenega zanimanja, kajti ljudje se veliko bolj zanimajo za to, kdo bo plačal stroške za popravo cerkve kater pa za besedičenje poslanca Vesenjaka. Le na osebno prošnjo poslanca Vesenjaka je šlo nekaj ljudi na klerikalni shod. Ostali pa so se udeležili našega shoda ter so mirno poslušali izvajanja tovarišev Rupčiča in Brusa. — V Št. Andražu pa smo doživeli čuda. Tu je sklical shod dr. Kuko-vec. Ni se shod še dobro začel, ko so začeli nekateri nahujskani ljudje tov. Brusa dejansko napadati. Potem so začeli zvoniti zvonovi, samo da se nobenega govornika ne bi slišalo. Domačemu župniku je pomagal še neki bogoslovec, da bi naš shod onemogočili. Gospodje se imajo zahvaliti saano hladnokrvnosti tovariša Brusa, da ni prišlo do hujšega spopada. Končno so se ljudje pomirili in mi smo imeli prav lep shod pri tov. Tošu. Vsi smo bili; prepričani, da je treba z ozirom na današnje dogodke boj podvojiti., Dr. Kukovec pa je žel za svoja;stvarna izvajanja, vsestransko odobravanje. — V Domovi pri Ptu-iu pa ie orišlo na naš shod nad 50 naših pristašev, vsi vneti za zmago nase tiiiiBcjt; iiusii. mi siuvenam kmetje moramo skupaj z našimi hrvaškimi in. srbskimi tovariši v boj za zmago naše kmečke misli. Če bomo složni, moramo zmagati. Mi vemo dobro, za kaj gre: Ali naj nam še naprej gospoduje pokvarjena gospoda — ali pa zmagamo mi proti gospodi] Zmagati moramo mi, ker nas je več! Škoijavas pri Celju. Prišel, je vendactudi k nam toliko »zaželje-nk kandidat Urek. Prišel je in se je vsedel pod kostanj pred gostilno in je čakali... Gladil si je bradico in čakal«. Gostilna je bila pol-na naših volilcev. Vabili so ga: »Gospod kandidat, gospod kandidat, pridite noter!« Urek pa je odgovarjal, da ni pripravljeno in je sedel v avto in jo odkuril. Hudega ničesar, le g. gostilničar se je popraskal za ušesi in rekel: Na,, zdaj. smo pa ob kan? didatak Iz krčme pat je zadonela lepa pesem naših fantov in g. Urek, ako jo je še slišal, je gotovormislili na lepše čase, ko še ni bil izločen iz poštenih kmetskih vrst, kakor je danes. Našim vrlimi Školljs&em in Ternoveljčanoin pa gre vsa €alt da so tako dostojno sprejeli tudi »kandidata« Ureka. Mala Nedelja. Glavni dobitki največje letošnje tombole pri Mali Nedelji na angeljsko nedeljo v Društvenem domu« so: 1 prvovrstna krava, 1 klaftra drv, moška in ženska obleka, bicikel za otroke, petrolej, sol, moka, perilo, podplati itd. Nad 300 dobitkov samih najbolj: porabnih predmetov. Tombol- ske karte samo Din 3. Preskrbite > si jih v predprodaji. Po tomboli ljudska vesliea z godbo in plesomi Vabi vse od blizu in daleč Narodno kulturno društvo. Iz Rogaške Slatine. Poleg, števil* nih zabav in raznih drugih prire-* ditev za veselje kopaliških gostov smo imeli tukaj še zabavo posebne vrste, ki so nami jo priredili tukajt šnji radikali. Ti so sklicali prsed nekaj dnevi svoj volilni shod, na katerem so sami sebe prav močno hvalili, ampak o Radetu Pašiču ni-so prav nič povedali! kar bi bilo nas najbolj zanimalo. Tukajšnji radikali so sami takozvani »boljši KI se KuitUov ln Ueluvcev O 1 nr>t» r* J r\f p nrm njft n n r> r> a A itlr pred volitvami. Danes smo tudi: mi, kmetje in delavci, 2e tako.pametni, in korajžni, da se »boljših ljudi« nič več ne bojimo, ker vemo, da nam prav nič ne morejo, če naredimo svoje delo tako, kakor je treba. Če hočejo ali morebiti celo morajo neki uradniki iti z radikali, naj le gnedo, nas to prav nič ne briga. Mi pa bomb ostali zavedni kmetje ln pojdemo 11. septembra glasovat za Slovensko kmetsko stranko, uradniki in »boljši ljudje« naj pa le volijo, kogar hočejo. Nas to prav nič ne briga, ker se gospodi, ne maramo več priklanjati in pokoriti. Kmetje in delavci skupaj na. eno stran, — gospoda.naj pa; gre svoja pota! Bomo videli, katerih je več! Gornja Polskava. V soboto* dne 6j t. m* smo spremili k: večnemu. počitku našega tovariša. Ant. Vrečka iz Bukovca. Umrl je v visoki starosti 78 let Bil je' zvest- pristaš naše kmetske misli in je redno čital naš list. Pri občinstvu je bil zelo priljubljen, kar je pričala velika udeležba na njegovem pogrebu. Rajniku bodi zemlja lahka in počivaj v miru. Sromlje. Na Veliki šmaren, je imel odpadnik kmetske stranke g. Urek tu svoj shod. Blatil je najbolj Radio«: in njegove pristaše, trdil, da; ni demokrat,, ampak da se je samo združil z demokrati, čudno, da je Urek. napadal Radiča in Puclja ter Korošea, Žerjava pa ni nič omenih S tem j©-, dokazal, da je Žerjavov pristas. Še bolj nam je to potrdil zastopnik brežiškega advokata dr. Dernovšek. Ker je govoril za Ureka, smo se prepričali, kam pes taco moli, namreč, jia je Urek postal advokatski kandidat. Izmed 60 advokatov na Šta-jerskem bo za Ureka glasovala najmanj 50 advokatov in še 50 njihovih koncipientov. Da bo imel od tega dobiček samo Urek, kmet pa Izgubo, se razume. Od Slovenske kmetske stranke v Sromljah bodo mogoče samo trije šli z Urekom, tv«i.dixigv s®i proti njemu. Kranjsko. Tomišelj ped Krimom. Občinske volitve so izpadle kakor smo pričakovali, z našo zmago, ker je SKS dobilo največ glaoov in jo colo z;a »nnmnvnfi rmravt nH 7nHniih unlitpv za 14 glasov. Seveda ni s tem reče-doj da dobi Tomišelj Pipana, ker osebnr mržnje, kf sor jitt zasejali nasprotniki, ne poznajo stvarnih razlogov. Bodi pa naglašeno, da SKS ne bo volila župana v oddaljeno Jezero. Ne mogoče iz osebnih razlogov, temveč zato, ker vsak preudaren občan naglasa^ da župan spada v Tomišelj, kvečjemu v Brošk. To govorijo gospodarski razlogi več kot vsi izgovori. Videli bomo, kaj bo ukrenila SLS. Ako bo preudarila trezno, bo odnehala, drugače pa bo napela mržnjo po nepotrebnem do skrajnosti. Kar smo prerokovali, da SLS bo nazadovala, se je uresničilo, ker le s pametnimi predlogi se lahko doseže kaj uspehov. Nasprotno se bo moralai pokoravati Jezeru in ljudstvo« bo: sodilo^ ali je to uspeh. Na natolcevanje v zadnjem »Domoljubu« ne odgovarjamo, ker je bila pač samo volilna reklama. Pač pa bomo enkrat prihodnjič postregli našim nasprotnikom z zanimivejšimi stvarnostmi, ako bodo prišli zopet z lažml na dan. Iz Dobrniča. Povsod, po vaseh in občinah, dobiva: naš kmetski pokret vedno> vee pristašev, postaja vedno močnejši. Dokaz, kako SKS med kmetsko^delovnim ljudstvom od dne' do dne- raste in se veča, kako naš kmet polagoma prihaja do spoznanja,, da od pokvarjene gospode, pa naj si bo te ali one barve, ali klerikalne- ali liberalne, nima ničesar pričakovati, nam je shod SKS v Dobrnieu, ki se je vršil dne 7. t. mi Shods je bil tak, kakršnega Dobraičani ne pomnijo. Bilo je tu že mnogo shodov, zlasti klerikalnih, na katerih so razni klerikalni gospodje, n. pr. dr. Ku-lovec, s pomočjo znanih klerikalnih metod z medenimi besedami in sladkimi obljubami skušali do-brniške volilce še za naprej prikleniti nase. Pa se je tem gospodom štrena zmešala: naš kmet je namreč že toliko napredoval, da zna sam politično misliti in prišel je do spoznanja, da bodo za kmeta prišli boljši časi le tedaj, kadar se Bodo vsi kmetje, slovenski, hrvatski in srbski, otresli jerobstva raznih gosposkih strank, katere so imele kmetsko ljudstvo le kot nekak pi i vesck in oo oo opomnilo nanj la rvi'ari wilitirnmi Pntom lrn je ta gospoda dobila kmetske krogle©, je vedno sebi narezala« belega kruha, kmetu pa pokazala figo. — SHoda se je udeležilo vse, kar leze in gre: zbralo se je okrog 500 ljudi. Predsednik shoda, nas novi župan g. Koporc, je najprej pozdravil tovariša Puclja in Bukovca in vse navzoče ter podal besedo tov. Puclju, ki nam je v svojem izčrpnem in stvarnem govoru obrazložil politični položaj. Govoril je tako stvarno in prepričevalno ter vsako svojo trditev podprl z jasnimi dokazi, da g. kaplan Lončar in nekaj njegovih, ki jih je pripeljal na shod, očividno z namenom, da bi zborovanje motili, niso mogli prav nič ugovarjati. Takoj od začetka se je hotel sicer g. kapl^p delati ko-rajžnega, ko je pa videl, da tov. Pucelj govori samo resnico3 in ker je seveda resniea samo ena, je lepo umolknil in mirno poslušal. Tov. Pucelj je ovrgel tudi trditev klerikalne gospode, da je SKS veri nevarna. Javno je vprašal g. kaplana, če si upa to trditi vpričo kmetov in vpričo njega. G. kaplan na to ni mogel ničesar odgovoriti, in je torej 9 tem priznal, da je to le slepilo za kmetsko ljudstvo, ki se ga SLS posJužuje zlasti pred volitvami; Saj vsi vemo in. g. kaplan je o tem tudi gotovo prepričan, da so veri nevarni srbski framazoni, to je brezverci, s katerimi se je zvezal pred kratkim g. dr. Korošec, ne pa naša kmetska stranka. Na te limanice naj torej klerikalci ne računajo več, kar je uvidel tudi gosp. kaplan in vsled tega tudi ni več ugovarjal, kar bi bil morda storil kak strankarsko zagrizen njegov sovrstnik, recimo g. kaplan Križ-, man iz Žužemberka. Pucljevim besedam so zborovalci glasno pritr-j jevali in ploskali in njegov govor, zaključili z živijo-klici in z vzkliki, naj še naprej vztraja pri svojem poštenem delu, ki bo gotovo rodilo' uspeh in sicer tak, da bodo vsi do-brniški kmetje, tudi tisti, ki so bili' dosedaj še pri SLS, trdno stali na, njegovi strani. — Za tov. Pucljemj je dobil besedo oblastni poslanec j Bukovec, ki je povedal zboroval-cem, kako krivico delajo kmetu poslanci SLS v oblastni skupščini. Ti gospodje so se namreč takoj pri prvi seji potegnili za svoj žep, namreč za dnevnice po 150 Din. Poslanci SKS, med njimi tov. Bukovec, so skušali te dnevnice znižati, pa proti klerikalni večini žalibog niso mogli ničesar narediti. — Da vsakdo uvidi, kako pošteno in pravično delajo naši kmetski poslanci, naj navedem besede, ki jih je govoril oblastni poslanec g. Kastelic iz Žužemberka, poslanec SLS; neki moj prijatelj, ki ga osebno pozna, in jaz sva ga srečala v Ljubljani, baš po oni seji. Vprašala sva ga, kako je kaj in kje da je bil. In možakar se je odrezal: »Veste gospod, sejo smo imeli, kjer smo se tako razburili, da je joj. Veste, ta Bukovec od SKS nam bi bil skoraj vse zmešal. On je bil za to, da bi oblastni imeli tako majhne dnevnice, toda kaj bo on; tako bo, kakor bomo rekli mi, poslanci SLS, ki nas je največ. In res, imeli bomo toliko, kolikor smo rekli mi: 150 Din.« No, sedaj že vemo, za koga delajo poslanci SLS: delajo za svoj žep, katerega naj napolnijo kmetski žulji. Tako bodo morali kmetje poleg dosedanjih ogromnih davkov še to plačevati. — Pa vrnimo se k shodu! Tov. Bukovec je tudi povedal, da so hoteli še voznikom naprtiti davek na uporabo cest, kar se je pa poslancem SKS posrečilo za enkrat preprečiti. Govorniku so poslušalci živahno pritrjevali. Zupan g. Koporc se je nato obema govornikoma zahvalil v imenu vseh za njune resnične in prepričevalne besede ter zaključil zborovanje. Živio-klicev in ploskanja ni hotelo biti konec. — Povedano bodi še to, da so kmetje tov. Puclju postavili slavolok in ga prav lepo sprejeli. — Pri državnozbor-skih volitvah pa bodo naši volile! pokazali klerikalcem figo in vrgli svoje kroglice v prvo skrinjico in si za svoje voditelje izvolili može, ki so edini zmožni in ki edini imajo voljo delati za napredek in dobrobit kmetskega ljhdstva. Zato vsi v kmetsko stranko! Živela Slov. kmetska stranka! Log pri Brezovici. Ker sta »Domoljub« in »Slovenec« poročala o izidu naših občinskih volitev takole: SLS 2 odbornika (preje nobenega) in 17 odbornikov radičevcev, jim svetujemo se lepše poročilo. Glasilo naj bi se: SLS 12 odbornikov radikalov SLS (preje nobenega) radičevci 7 odbornikov (preje 17). Iz tega poročila bi se še-le videl viden napredek SLS v naši občini in verni bralci »Domoljuba« bi verjeli, saj se o resnici ne morejo prepričati. Da pa se jim ne bo- do smejali njih tukajšnji lastni pristaši in pa da bo resnica prava, moramo to poročilo popraviti. Leta 1924 je dobila SLS pri nas 3 odbornike, gospodarska skupina pa 6. Ponudilo se. jim je tudi sedaj isto stanje, t. j. SLS 3 odbornike, delavci 3 odbornike in SKS 3 odbornike v namenu, da se sestavi le ena lista v naši občini in da odpadejo volitve, toda zastopniki SLS so zahtevali za-se 4 odbornike, a volitve so pokazale, da zaslužijo le dva. Da se ta blamaža skrije, je bilo treba poročila, iz katerega se bo videlo napredovanje SLS, če že drugod ne, vsaj v »Domoljubu«. Želimo jim še parkrat tak napredek in potem bodo lahko v poročilu napisni: SLS (sedaj nobenega). Na je za državnozborske volitve 11. septembra naša skrinjica prva 1« Z Iga. Pri nas smo imeli pri občinskih volitvah tri skrinjice: »Neodvisno gosp. listo«, SKS in SLS. Prva je dobila 73, druga 62 in tretja 62 glasov. Da smo ostali za 11 glasov v manjšini, je vzrok, da se za te volitve ni hotel nikdo dosti brigati. Kajti pri nas je že tako; kdor vedno ne nadleguje volilcev in ne preišče zadnje večere vse hiše in bajte, ne zmaga. Naj-pridnejši so bili kandidatje prve liste, ki so delali kot včasih kle-fikalci, ker so imeli iz istih šol svojega vodnika, kateri jim je pa sedaj pokazal fige. Nekaj zagrizenih demokratov je delalo z vsemi sredstvi. Premotili so nekaj naših volilcev, veliko jih pa ni prišlo na volišče. Prignali so na volišče vse Na je za državnozborske volitve 11. septembra naša skrinjica 2* druga 2. Izpod Krima. Jakobu Kušarju, posestniku v Notranjih Goricah pri Ljubljani. Prejeli smo »Vaše« pismo in okrožnico, potom katere se nam vsiljuje neiskrenost napram SKS, ki »Vam« je pripomogla do lepega ugleda ' med nami. Smo odločno proti taki zahrbtni protiagitaciji napram naši stranki in zato v naših vaseh pošteni ljudje ne bodo izvrševali posle zaupnikov. Preumazano delo je to za pošteno kmečko žuljavo roko. Zato odklanjamo vsak shod, ki bi se hotel vršiti med nami in če bi se tak shod v kakem plačanem lokalu morebitne gostilne vršil, tedaj pridemo in povedali bomo odkrito naše pravo mnenje, ki Vam gre. £emu niste govorili »Vi«, »gospod«, tega, kar pisarite v okrožnicah, pri naših sejah, ko smo se gledali iz obraza v obraz? Ko bi tedaj govorili odkrito in možato, ne b/ Vas danes imenovali s pravim imenom. Ig pri Ljubljani. V našem kraju se je začela agitacija že skoraj od hiše do hiše, najbolj agilni in žilavi so naši agitatorji. Druge stranke so še bolj tihe, pa saj pri nas itak nimajo kaj iskati, ker je skoraj vse organizirano v Slovenski kmetski stranki. Letina kaže v našem okraju še precej lepo, tako da bomo imeli po skoraj treh letih vsaj za silo živeža. Od tistega Kušarjevega Jaka smo dobili tudi pri nas tisto pismo, ki je bilo iz Ljubljane, ne iz Notranjih goric. Najbrž jih pišejo v tajništvu dr. Žerjava. Na Igu in okolici ne damo na izdajalce Stare I pravde nič in tudi Jaka ne bo dobil pri volitvi 11. septembra nič, | kvečjemu kako figo v nos, mi bo-; mo šli vsi do zadnjega v boj za na-1 ša dična kandidata, ki sta nam 'že neštetokrat pomagala v sili, za tov. Sapcina in Puclja. tukajšnje tujce, kateri se za občinsko gospodarstvo nič ne zanimajo. Veseli svoje zmage triumfirajo in se že domišljujejo, kako bodo sukali občinski aparat. Nekdo izmed njih se je že izrazil pred našim pristašem: »Sedaj bomo pa mi gospodarili.« Ker pa nimajo absolutne večine, niso še gotovi svoje moči. Par demokratarjev je agitiralo med našimi pristaši s parolo: Vse k nam, da potolčemo klerikalce. Klerikalci pa pri nas še niso toliko omrtveli, da bi ne čutili takih puščic. Kak odgovor jim bodo dali na to pri volitvi starešinstva se še sedaj ne ve. To bomo poročali ob koncu. Iz Metliške okolice. Pri nas imamo dopoldansko službo božjo ob 10. uri vedno ob nedeljah pri fari v Metliki. V nedeljo dne 14. t. m. je bila izjema ter je bila ob 10. uri služba božja pri Treh farah v Ro-salnicah menda zato, da se je vršil potem lahko tam shod SLS, kate- rega sta sklicala prof. Jarc in dr. Kulovec. Ako je bilo zaraditega več sto ljudi brez sv. maše, se ne gleda in v takem položaju ni nič greh. Glavno je njih shod. Kaj poreče k temu knezoškofijski ordi-narijat? Ravno med govorom gosp. Kulovca je bila ura 12, toda poldne ni zvonilo, ker so več njih fraze kot molitev. Poldneva nikdo ni molil ta dan na shodu, akoravno je g. Kulovec pravil, da je bila SLS preganjana radi krščanstva. Da se dopoldanska služba božja premesti k Trem faram po političnih potrebah, ni sedaj prvikrat, temveč je letos že drugikrat. In smo prepričani, da bo tako tudi na dan volitev, t. j. 11. septembra. Vsled premestitve dopoldanske službe božje je nezadovoljstvo faranov razumljivo. Kljub temu se je shod SLS klavrno končal v vseh točkah ter bil prava polomijada, ki je nismo kmalu doživeli. Mnogo zasluge za to ima neki abiturijent, ki je iskal besed po žepih ter povzročil pomilovanje in bučen smeh. — Fija-sko je hotel popraviti prof. Jarc. Tedaj mu zakliče tov. Bajuk, da je fraz dosti, naj sedaj rajši povedo gg. govorniki, ali je res, da neko klerikalno podjetje SLS uvaža iz Dalmacije na škodo naših vinogradnikov na stotisoče hektolitrov vina i» zakaj ne kupijo od bednega belokranjskega vinogradnika niti enega litra, ko vendar tako skrbijo za blagor svojih pripadnikov. To je gg. Jarcu in Ku-lovcu tako sapo zaprlo, da nista na opetovano zahtevo navzočih odgovorila niti besedice. Stavljeno vprašanje je ostalo brez odgovora in nedotaknjeno od njih strani. — Vprašanje je rešil nekdo od navzočih, ki je odgovoril: Vse vendar ne morejo oni. V Dalmacijo hodijo iskat vino, v Belokrajino pa kroglice. — Vi belokranjski volilci, ki živite izključno od vinogradništva, dobro premislite do 11. septembra, koliko je in bo storila SLS dobrega v vaše svrhe s tem, da vas z uvozom tujih vin poleg perono-spore, suše in toče najhujše uničuje ravno ona. Tovariši! Naša rešitev je v tem: Združimo se in ustvarimo močno seljaško stranko z orati Hrvati in Srbi. Zgodovina preteklih let naj bo nauk, kaj je storila SLS za kmeta v parlamentu, ko ima vedno absolutno večino slovenskega naroda. Vzdramimo se, dokler ni prepozno! Razne politične Naš napredek. V Radomlju so ustanovili naši somišljeniki novo krajevno organizacijo. O tem smo prejeli sledeči dopis: V soboto zvečer smo tudi mi ustanovili krajevno organizacijo. Ustanovitvi je prisostvovalo lepo število naših somišljenikov. Kot govorniki so nastopili srezki kandidat za kamniški okraj, g. Ter-ček iz Ljubljane in g. Cerar iz Kamnika. Prvi nam je v lepih jedrnatih besedah opisal pokret naše stranke, nakar sta nam ostala dva podala poročilo o današnjem političnem položaju. Vsi navedeni so želi od navzočih veliko odobravanje, kar naj jim bo moralno plačilo, a nam potrjenje potrebe ustanovitve krajevne organizacije. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Peter Pire, podpredsednik Vekoslav Keglovič, tajnik Polde Lovšin, odborniki pa: Ivan Oce-pek, Lovro Slevc, Franc Orešnik, Franc Repnik, Franc Loboda, Jernej Šare, Niko Žurbi, Jože Grašič in Ivan Grašič ter Ciril Nastran. Imena navedenih mož nam jamčijo, da bo delo odbora uspešno, da bo- do isti pravi oznanjevalci in širi-telji kmetske misli v naši dolini. — V tej naši organizaciji bodo zastopane naslednje vasi: Radomlje, Homec, Hudo, Nožce, Volčji potok, Šmarca in Rudnik. — Tovariški pozdrav! Dvojna mera. Na shodil v Raj-henburgu je govoril tudi bivši mi1 hister SLS dr. Gosar. Govoril je med drugim tudi o stanovskih strankah, kakor je n; pr. naša, in je rekel, da za stanovske stranke šfe ni čas, ker slovenski kmetje ne bodo nič imeli od svoje zveze s hrvaškimi in srbskimi kmeti, ravno tako tudi delavci ne, ker so razlike prfevelike. Mi bi pa vprašali g; dr. Gosarja: Zakaj se pa sme slovenska gospoda Vezati in družiti s srbsko gospodo? Zakaj se je potem zvezal dr. Korošec s srbskimi radikali? Iz govora dr. Gosarja se jasno vidi, kam pes taco moli: Pokvarjena gospoda bi rada videla, da bi se slovenski kmetje s hrvaškimi kmeti tepli, pokvarjenci bi pa oboje skupaj drli in mozgali. Tako pametni so pa kmetje tudi, da to igro razumejo in zato naše sloge nobene še tako lepe besede ne bodo strle, Mi vsi pojdemo skupaj v boj za zmago naše kmečke misli in bomo glasovali za Slovensko kmečko stranko, pa če potem liberalna in 'klerikalna gospoda kar popoka od same jeze zaradi naše sloge. »Mi vsi smo za avtonomijo,« je klical na našem shodu na Vinici neki g. kaplan. Ko ga je pa vprašal tov. Pucelj, ali govori on tako v imenu svoje stranke ali v imenu svojem, je prišel gospod v silno zadrego in hitro popravil svoje besede toliko, da govori le v svojem imenu ... Korajža velja! Kmetje pa naj spoznajo iz tega dogodka, kako SLS volilce farba s svojo dvolično politiko. Ministrski predsednik sam izjavlja na Bledu, da dr. Korošec priznava sedanje stanje, torej tudi centralistično ustavo, njegovi ljudje pa na deželi agi-tirajo, da so neizprosni avtonomi-sti! »Jutru« in njegovim. Moj poziv »Vsi na plan« očividno »Jutru« in njegovim najnovejšim služabnikom ni bil posebno všeč, kar me jako veseli, kajti ravno jeza nasprotnikov dokazuje, da imam prav. Jaz se borim in se bom boril proti pokvarjeni gospodi, ki je kmetsko ljudstvo spravila na rob propada. Takoj seveda pa bi bil »priljubljen«, ce bi šel delat štafažo dr. Žerjavu, kajne? Tudi bogat bi morebiti postal ,potem, kar danes seveda nisem. Moje javno delovanje ni usmerjeno na denar, ampak na splošno korist in pri tem bom tudi ostal. Gospodom, ki se vozijo z nekaterimi demokrati po radovljiškem okraju, pa svetujem, naj se brigajo za svoje zadeve, ne pa za "a|lin moj'e- Z listom> ki ga izdaja SDS za odpadnike, se pa ne spuščata v besedo. Ivan Ažman. Kdo ima prav? »Slovenec« vedno piše, da še SLS z radikali ne bo združila v eno stranko. Na shodu v Kajhenburgu pa je rekel dr. Ko- TOTt?' ,da bodo klerikalci »delili z radikali vso srečo in nesrečo.« To se pravi, da bodo klerikalci jn ra- dikali eno: Vprašamo: kdo ima sedaj prav, »Slovenec« ali dr. Korošec? Nam se skoro zdi, da oba ljudi vlečeta, kakor pač kaže, enkrat tako in enkrat tako. Kdo je dobil železnice za Slovenijo? Na shodu V Rajhenburgu je rekel dr. Korošec tudi, da je SLS pridobila za Slovenijo tri železnice Mi pa vemo, da je bila vsaj kočevska železnica uzakonjena že z zakonom o Blerovem posojilu in to uzakonitev je izposloval tov. Pucelj, ne pa zastopniki SLS. Te resnice tudi najlepše besede dr. Korošca ne spravijo s sveta. Dalmatinsko vino. Slika, ki jo je objavil »ilustrirani Slovenec« ob časti ljubljanskega velesejma, na kateri so naslikane ladje, ki vozijo daltnatinsko vino za Slovenijo na klerikalen račun, je nase vinogradnike silno razburila. Na Vinici je to sliko omenil tudi tov. Pucelj. Tamošnji g. kaplan pa je rekel: Mi moramo uvažati vino iz Dalmacije, ker je naše vino predrago! Vinogradniki v Sloveniji, zapomnite si te besede: Vaše vino je predrago! Dne 11. septembra pa recite klerikalcem: Za vas so pa naše kroglice predrage!" Klevet nikom. G. Urek in Kušar se v -Jutru zagovarjata. Kar je o njih tov. Pucelj iznesel v največjem beograjskem časopisu Vreme' in kar so potem vsi drugi časopisi posneli in kar je tudi tov. Prepeluh v zadnjem Kmetskem listu« o 100.000 dinarjih in mandatu ter o ponujanju klerikalcem objavil, se ne da z nobenim izvijanjem oprati, ampak se da samo pri sodišču razčistiti. Zato mora gosp. Urek tožiti tov. Puclja, ako hoče ostati pred javnostjo čist in brez težkih in uničujočih očitkov. V nasprotnem slučaju mora javnost verjeti tov. Puclju in Prepeluhu. Torej, g. Urek, tožite! Urek trosi okrog, da Samostojna kmetska stranka še obstoja in da je Slovenska Kmetska stranka plašč za čiste radičevce. Opozarjamo vse naše pristaše, da je to čisto navaden demokratski volivni manever, kateremu g. Urek zvesto služi. Toda kmetje vendar niso tako neumni, kakor misli njegova demokratska gospoda. G. Urek, pojasnite in tožite, da bo Vaša čast oprana. Beograjsko »Vreme« objavlja sledečo izjavo poslanca Ivana Puclja: »G. Ivan Urek, oblastni poslanec, ter njegovi prijatelji, ki so se od nas ločili, so zahtevali v našem tajništvu ali skupščinski mandat za g. Ureka (nosilstvo liste, op. ur.) ali 100.000 dinarjev. Danes mi je dejal g. Korošec (oba sta imela isti dan shod v Kranju in v Kranju je podal g. Pucelj tudi to izjavo, op. ur.), da so se naši disidenti ponujali tudi njemu, pod pogojem, da dobe mandat. Kakor vidite, ne gre tu za kake načelne stvari, temveč samo za mandat Naši bivši prvaki so s tem sicer izgubili svoj osebni ugled, naša stranka pa s tem nič ne izgubi. Neko diktaturo pa, ki jo baje vrši v mariborskem okraju g. Radič, to so jim imputfrali njihovi novi zavezniki — samostojni demokrati.« Očitki, ki jih tov. minister Pucelj v gorenji izjavi podaja, so za g. Ureka tako težki, da g. j Urek pod nobenim pogojem ne more preko njih, ako hoče še veljati kot političen poštenjak pred javnostjo. Ponujati se klerikalcem, potem iti k demokratom, zadeva o sigurnem mandatu in o 100.000 dinarjih, to ne more in ne sme nobeden in niti Urek premolčati. Razčisčenje je pa mogoče samo pred sodiščem, zato tožite. SHODI Slovenske kmet. stranke v nedeljo dne 21. avgusta: V Sv. Jurju ob južni železnici j po prvem obhajilu v gostilni Čer-nevšek. V Kalobju (Sv, Jakobu) v gostilni Salobri ob 10. uri dopoldne. V Slivnici ob 2. uri popoldne v gostilni Graselli. Pri Sv. Štefanu ob 6. uri popoldne v gostilni Čokelc. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana zadruga i neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri I G N. Ž A R GI, Ljubljana. Novice in razno. Dolsko: Rezultat občinskih volitev: SLS 5 odbornikov, SKS 4 odbornike. Tovariši iz bojnih poljan, v nedeljo 21. avgusta vsi na poljane bratstva, ljubezni in miru božjega — na Brezje! Polovična vožnja velja od 19. do 23. avgusta. Pevci, iz-vežbajte se dobro že doma, note prinesite sami, vsi pa prinesite dobro voljo, pošteno srce in navdušenje za našo skupno stvar. Huda toča v okolici Radeč. Torek 9. t. m. popoldne so se pripo-dili od jugozapadne* strani temni oblaki, ki so prinesli Svibnu pri Radečah gosto, kakor lešniki debelo točo. Že dolga leta ni bilo take. V nekaj minutah je vse uničila. Posebno velika je škoda v vinogradih in sadovnjakih. Požar. Ponoči 9. t. m. je začelo goreti gospodarsko poslopje gost. Zajelšnika. Rešiti ni mogel skoro ničesar. — Vpisovanje otrok v osnovne, šole. Prosvetno ministrstvo je odločilo, da se ima tudi v bodoče vpisovati otroke v osnovne šole z dovršenim šestim letom, ne pa šele s sedmim, kot je predvideval novi predlog. Prepovedana zborovanja v šolah. Prosvetni minister je izdal odlok, ki prepoveduje uporabo šolskih prostorov za politična zborovanja. Šolski upravitelji, ki te prepovedi ne bodo upoštevali, bodo pozvani na odgovor. Utonil v luži. V Zvirčah pri Hi-njah je utonil v tamošnji luži 181et-ni Jožef Novak, ko se je hotel iti kopat. Pes se je izgubil, okoli pol leta star, bele barve z rmenimi lisami. Okoli vratu ima znamko št. 25. Kdor ve zanj, naj javi na naslov: Matija Štiglič, Kot 24, pošta Semič. Ukinjenje carinarnic. Zaradi zmanjšanega proračuna v generalni direkciji carin je izdelan predlog o ukinjenju večjega števila carinarnic in njihovih odsekov, Predlog je že predan ministrstvu financ v odobritev. TEDENSKI KOLEDAR. 21. avgusta, nedelja: Ivana. 22. avgusta, pondeljek: Timotej. 23. avgusta, torek: Filip. 24. avgusta, sreda: Jernej. 25. avgusta, četrtek: Ludovik. 26. avgusta, potek: Cefirin. 27. avgusta, sobota: Jožef K. SEJMI. 22. avgusta: Nova vas. 24. avgusta: Št. Jernej, Kočevje, Kamnik, Javor, Arnež, Bistrica, Rogatec, Središče, Velenje. 25. avgusta: Ambus, Tinsko, Loka pri Žusmu. 26. avgusta: Veliki Gaber, Ljubno, Rajhenburg, Breg pri Ptuju. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar Din 56.70 Za 1 liro Din 3.08 Za 1 avstrijski šiling Din 7.99 Za 1 češko krono Din 1.68 Za 1 francoski frank Din 2.22 Za 1 zlato marko Din 13.51 Za 1 švicarski frank Din 10.93 — Kredit za pogozdovanje Dalmacije. Minister za šume in rudnike je odobril kredit 350.000 Din za pogozdovanje goletin v Dalmaciji. Padla je v apnenico. V Gameij-nah so gasili živo apno v apnenici pri posestniku Smoletu. Domača hčerka, 19-letna šivilja Genovefa Smole ie šla mimo apnenice, kjer ji je spodrsnilo ter je padla v jamo. Ožgala si je popolnoma obe roke in so jo morali pripeljati v ljubljansko bolnico. Poljske miši v Prekmurju. V južnih delih Prekmurja, zlasti v okraju Dolnja Lendava in v občini Rakičen okraja Murska Sobota se zelo širijo nevarni škodljivci, poljske miši. Veliki žulan mariborske oblasti se je ponovno obrnil na ministrstvo za kmetijstvo za nujno nakazilo kredita v svrho nabave sredstev za uničevanje škodljivca. Volkovi beže iz Bosne v Dalmacijo. Vsled gozdnih požarov v Bosni so jeli bežati volkovi iz bosanskih gozdov v Dalmacijo. Kmetje ne vedo, kako bi si pomagali, ker nimajo prožja. Koliko je pravoslavnih duhovnikov? Po statistiki ministrstva ver je v starih mejah Srbije 915 pravoslavnih svečenikov, 36 vpo-kojenih, 33 kapelanov in 7 dijako-nov. Velika železniška nesreča. V noči od 9. na 10. t. m. je med postajo Braljino in Črnisem v Srbiji trčil tovorni vlak, ki je vozil iz Beograda, v drugi tovorni vlak, ko sta vozila oba z največjo brzino. Udarec je bil strahovit. Lokomotive in vagoni so bili popolnoma' razbiti. Izpod razvalin so potegnili mrtvega vlakovodjo in enega zavirača, grozno razmesarjena. Vse ostalo osobje pa je bilo težko ranjeno. Samomor perzijskega konzula v Berlinu. Perzijski konzul Hasan Alavi se je 4. avgusta vrgel pod vozeči brzovlak na berlinskem kolodvoru. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Iz revščine se gotovo ni usmrtil. Črnci o postanku človeka. Su-danski črnci imajo dokaj čudno ve- [ to o postanku človeka. Po njihovem ! mnenju je človeka porodila bela j krava. Ta človek, ki je bil polbog, | se je nekoč sprehajal ob reki Nilu,' kjer je zapazil neke vrste kroko-dilke, s človeškimi glavami in silno lepim tel som. V najlepšo krokodil-ko se je zaljubil in jo vzel za ženo. Toda glej spaka, otroci so se vreli po materi. Žalosten je šel vprašat svojo mater, belo kravo, za svet, kaj naj stori. Ona mu je nasvetova-la naj vzame najlepšega sinčka, da ga bo ona preobličila. Krava je res malega krokodilčka s človeško glavo preobličila v človeka in ga poročila zopet s krokodilko in njegovi otroci so imeli vsi človeško podobo. Natakar — kaplan. V vasi Stor-kow pri Kongswusterhausnu je bilo razpisano mesto za kaplana. Za to mesto se je potegoval »kaplan« Pavel Hartwig in ga je tudi dobil, toda preden je svoje novo mesto nastopil, so ga zaprli, ker so ga prijatelji razkrili, da ni nikak kaplan, ampak navaden natakar, ki je bil že enkrat radi enake sleparije zaprt. CARL POLLAK d.D. LJUBLJANA Velika inventurna detajlna razprodaja čevljev po tovarniški ceni na Dunajski cesti št. 23 na dvorišču je podaljšana vsled vedno večjega povpraševanja do 16. avgusta 1927. Na razpolago je še več lOOO parov raznovrstnih vzorcev po izvanredno nistski ceni. Moški in ženski od Fantovski, dekliški otroških od . . in Oin GO-- naprej. Din 20 ~ naprej. Velika zaloga sandal Iz rujavega blank usnja od Stev. 20 do -46. Poleg tega konfekcijski in jermenarski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge 1. t. d. i Pomnite: J^F* Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko hvalo. Obilen blagoslov. V kraju Pre-stavic v Nemčiji je povila žena nekega rudarja četvorčke, dva dečka in dve deklici. Eden dečkov je umrl, ostali trije so zdravi in tudi srečna mati se počuti zdravo. Tesla napoveduje polete z brezžično električno silo. Nikolaj Tesla, slavni jugoslovanski elektrotehnik in iznajditelj mnogih električnih nSprav, ki dela že leta na praktični vporabi brezžične električne gonilne sile, je praznoval dne 12. julija svoj 71. rojstni dan. Pri tej priliki se je izrazil napram novinarjem, ki so ga prišli intervju-vat, da ni več daleč čas, ko bodo obkroževali aeroplani svet. Gonili jih bodo lahki motorji, ki bodo dobavljali elektriko iz zraka, kamor jo bodo pošiljali generatorji na zemlji. Gospodarska kriza v Italiji. Po uradnih podatkih je bilo dne 1. julija t. 1. v italijanskih lukah nezaposlenih 56 parobrodov s skupno tonažo 194.918 ton in 46 jadrnic s tonažo 2218 ton. — Italijanska vlada namerava preprečiti z izvan-rednimi odredbami ta pojav, ki dokazuje, da je italijanski trgovski promet po morju znatno nazadoval. Sovjetski komitet za narodno obrano je te dni zaključil, da se zgradi v Rusiji 16 novih tvornic za orožje in municijo. Velika rudniška nesreča v Nemčiji. V nemškem rudokopu v Vest-faliji se je pretekli teden zgodila velika nesreča, ki je zahtevala velike gmotne in človeške žrtve. — Vsled močnega deževja so se zemeljske plasti premaknile in pod-sule vse rove. Čez 3000 rudarjev je bilo zaposlenih in sedaj so vsi brez dela. Mnogo jih je tudi podsulo. Nazarenci in vojska. V Vojvodini živi do 2000 vojnih obvezancev, povečini Srbov, ki so nazarenske vere, kateri se strogo drže zapovedi »Ne ubijaj« in nočejo v vojski prijeti za puško in orožje. 'Vojna oblast jih je pozvala pred vojno sodišče, kjer je bilo 300 obsojenih vsak na 10 let ječe. Vendar so jih pozneje izpustili. Sedaj je vojaška oblast pozvala nazarenske vojne obvezance na orožne vaje. Toda kljub pretnji z 10 letno ječo noben nazarenec ni hotel prijeti za puško. Vojaška oblast ne ve, kaj bi sedaj počela s temi ljudmi. Bogat berač. V Speziji v Italiji je policija prijela nekega 87 let starega berača, ki je spal v prenočišču za reveže in pri katerem je našla 30.000 lir. Natančna preiskava je dognala, da je berač resničen lastnik te vsote, da ima poleg gotovine tudi Tiiše in zemljišča. Oblast ga je spodila v rojstno občino in mu prepovedala prosjačenje. Izgledi na žetev na Bolgarskem. Po obvestilu bolgarskega poljedelskega ministrstva bo donesla letošnja žetev na Bolgarskem okrog 12,180.000 meterskih stotov žita, to je za 9 odstotkov več nego lani in za 42 odstotkov več nego kot je znašal povprečni donos žetev v poslednjih petih letih. Zelo po-voljno je tudi stanje ječmena in ovsa. Strahote potresa v Srednji Kitajski. šele sedaj so prišla natančnejša poročila o strahovitem potresu, ki je uničil celo Kitajsko pokrajino Kan-Son, katera se nahaja v centralni Kini. Po poročilih katoliških misijonarjev, je preko 100.000 mrtvih. Mesta Siačang s 170.000 prebivalci, Lan-Češi z 200.000 in Kou-Lang s 50.000 prebivalci so popolnoma uničena in porušena. Na nekaterih krajih so nastale v zemlji ogromne razpokline, iz katerih vro celi potoki vode. Slovensko ženstvo priredi ob ča-';su jesenske razstave od 15. do 26. septembra 1927 na Ljubljanskem jvelesejmu razstavo oziroma tekmo-j vanje narodnih noš. Pokroviteljstvo j je prevzela dvorna dama Nj. Vel. (Kraljice Marije gospa Franja dr. | Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena sirom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, čim lepše uspela, pozivamo vse slov. žene in 'dekleta, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra v na-; rodnih nošah same ali pa pošljejo v KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM BaCun poMn« hranilnic« 1L MJJT 1*0. dr. ■ neome). Brmojavk« „KiiMi«kl dom". T«l«fon M. «Mf v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. t, pritličje d Dajai © Posojil« aa vknjižbo, proti paroitn trn meta vi pramlCala la vradaoatalk paplrjav ter dsvslja)« kradli« v tekoCm i^igodMjiial P090JL Pooblaitenl proda|alM umik drlavM Obrestuj« brai od~ Prsakrbuil«! Kavcij«, lok*—, la vradaoctaa papirja tar CakS la Uradna M Mavalk «d l-U.«/, la «d MNMM V KAMNIKU Mi 000002020102020001000201020000010200020200010202482353010202000200010001020000020001004853539153 0100015348235348012348234848534848534853014853234853532348485348010048020100530100000201000200012348480100015348234853010202000153 njih svoje znanke. Skrbite pa za to, ali »medovina«; cel list se namreč da tudi moška narodna noša ne iz- prevleče z tanko svetlo plastjo slat-ostane. Zastopana naj bodo tudi vsa ! kega listnega soka, kar zlasti do-, društva po možnosti v skupinah, bro pospešuje plesnobo hmelja. Ker je ta dan namenjen manifesta- i Vzrok mane je tudi le uš, ki zlasti ciji narodnih noš, je dolžnost vsake v hladnih letnih nočeh pridno se-Slovenke in vsakega Slovenca, da sa sok, da se ogreje, in ta sok kapa se osebno udeleži te prireditve in na spodnje liste ter povzroči tako-bi bil narodni greh, če bi kdo pustil, zvano mano, ki docela zalepi list le posamezni komad te dragoceno- j ter mu onemogoči dihanje in se tasti zaprt doma v skrinji ali omari, ko list mora posušiti. Tudi »saja-ker bi s tem zmanjšal sloves in ve- vost«, katera se pojavi na listih v ličastnost manifestacije. Narodne noše: Štajerska, Koroška, Prekmurska, Tržaška okoličanska, Beneška, ta dan je Vaš, zastopajte ga častno. Na programu prireditve je tudi kmečka soba, v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slikanih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd., kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, naj javi to Velesejmskemu uradu, ki prevzame za vse yposlane predmete polno jamstvo in povrne pošilja-tvene stroške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti in spopolniti razstavo in tudi oni, ki morejo dati informacije ali naslove, da se odbor obrne na dotične pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: Ljubljanski Velesejmski urad, Ljubljana. Hmel]ske uši. Vzlic vsem opominom so hmeljarji storili letos le vrlo malo, da se obranijo raznih bolezni in škodljivcev na hmelju. Izmed bolezni se je pojavila zlasti peronospera, ki se pa vsled suhega vremena ni mogla toliko razviti, da bi resno ogrozila pridelek. Izmed škodljivcev pa se je zlasti v Dravski dolini pojavilo mnogo uši, ki grozijo deloma uničiti pridelek. Hmeljska uš je eden najnevar- obliki črne prevlake, povzroči edino le uš. Ko se uši naselijo na hmelj, se dalje ne selijo temveč ostanejo na eni in isti rastlini. Zato opazimo večkrat v enem hmeljniku polno uši, dočim je sosedni docela čist. Tako n. pr. letos v Dravski dolini opažamo uš v prvi vrsti na robu nasadov ali le na enem delu in ne vedno na celem nasadu. Suhi listi in posamezne suhe rastline zlasti na robu hmeljnikov v Dravski dolini- so skoraj izjemoma le posledica listne uši. Vedeti je treba, da kjer ni uši, tudi ni mane (medovine ali medene rose) in kjer ni mane, tudi ne počrni hmelj od gljivice saja-vosti. Zato se je treba z vso silo boriti in z vsemi mogočimi sredstvi zatirati uši na hmelju tudi v slučaju, da letos niso tako nevarne odnosno se niso pojavile v takih* množinah, ker, čim manj jih uničimo, tem več jih bo prezimilo in tem večja je možnost, da nam prihodnje leto nanesejo prav občutno škodo. Kar letos lahko opravimo in z malimi stroški, bi bilo že prihodnje leto morda sploh nemogoče. Naši hmeljarji so letos, v kolikor so sploh kaj storili, škropili hmelj le z modro galico in apnom; to škropljenje ali pomaga edino le proti peronosperi, popolnoma nič pa proti listni uši. Kot univerzalno sredstvo zoper vse bolezni in škodljivce hmelja smo priporočali kombinirano sredstvo »Tutokil«. Nekateri napredni hmeljarji so se res poslužili tega sredstva in njihovi hmeljniki so danes popolnoma prosti uši ter seveda tudi medene rose in sajavosti. Celo oni, ki so škropili z Tutokilom že zelo pozno, ima- Kakor pa je Tutokil izborno sredstvo zoper vse bolezni in škodljivce hmelja, ipak je v prvi vrsti obrambno sredstvo. Kdor je torej zakasnil škropitev z Tutokilom ter ima danes v hmeijskem nasadu polno uši, ta se ne more več z uspehom posiužiti Tutokila, temveč mora vzeti jačje sredstvo, da temeljito uniči celo zalego. Navadno se je proti listnim ušim priporočalo škropljenje z zmesjo tobačnega izvlečka in črnega mila. Pri tem pa je treba previdnosti, ker ta zmes rada škoduje cvetu. V zadnjih časih se ziasti na Češkem in Bavarskem upotrebijava zoper uši na hmelju z izvrstnim uspehom Ausiško sredstvo proti listni uši na hmelju »BI. 90«, ki je vpeljano letos tudi pri nas pod imenom »Dubisan«. Dubisan izdeluje tvornica Kaštel d. d. v Karlovcu. To sredstvo je na kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Topčideru preiskano in preizkušeno ter od kmetijskega ministrstva prodaja odobrena. Na 100 1 vode je treba 1 kg Dubisana. Vojvodinski hmeljarji so se že lani kakor tudi letos zoper hmeljsko uš pridno posluževali Dubisana in to z najlepšim uspehom. Žateški hmeljarji pa smatrajo to sredstvo kot edino, ki se da res z uspehom uporabiti. Dubisan se dobi pri tvornici Kaštel d. d. v Karlovcu. Z istotakim dobrim uspehom kakor pri hmelju, se da uporabiti tudi zoper vse druge listne uši (na sadnem drevju, cvetlicah itd.), za hmeljarje pa je Dubisan kot pokončevalno sredstvo zoper tako škodljivo hmeljsko uš neprecenljivo. JAi>. jo v svojih nasadih mnogo manj uši kakor pa oni, ki sploh niso pili ali pa le z modro galico. nejših hmeljskih škodljivcev, zla- ? , ... , . sti zato, ker se silno hitro množi; kakor Pa om' kl sPloh mso skr°-in velike množine uši morejo popolnoma uničiti celi pridelek. Hmeljska uš prileti nayadno na hmelj v celih rojih in sicer kot krilata samica, ki znese jajčka na spodnji strani lista, iz katerih se izvalijo prave uši, ki so brez kril in ki se zopet dalje množe. Jeseni se zopet izležejo krilaste samice, ki odletijo nazaj na sadno drevje, zlasti češplje, kjer se nadalje množe in prezimijo ter spomladi zopet napadejo hmelj, navadno že koncem maja. Gotovo je marsikateri hmeljar že opazil v tem času na hmelju večjo množino malih črnih muh; to je muha - aphis, ki leže jajčka na spodnjo stran hmeljevega lista, iz katerih se izvalijo male, zelenkaste listne uši, ki se z neverjetno naglico dalje množe. Uš zabada svoj rilček v list ter sesa sok iz njega. Posledica je, da se list začne sušiti in, ako je dosti uši, posuši se cela biljka. Istočasno se pojavi na hmelju tudi »mana« Cestni odbori Radovljica -Bled na delu. Odkar se je izvršil nasilni razpust cestnih odborov Radovljica-Bled, smo pričakovali, da se bo sedaj silno hitro delalo, ko so prijeli v roke delo »ta boljši« možje SLS. Po več ko trimesečnem gledanju, kaj bo, smo se naveličali poslušati kritiko ljudstva in zato upamo, da ne bode ta dopis odveč. Kdor gre iz Radovljice proti Kamni gorici čez most, se mu zdi, da je bil tukaj pravi babilonski polom. Okrog in okrog mosta leži staro tramovje in čaka morebitne nove povodnji. Mostu še manjka popravila, mostnice so take, da se človek boji za konja, da bi si ne polomil nog. Pri silnem obisku le-toviščarjev na Gorenjskem je prava sramota, da so za ograjo pribite deske, ki se majejo kakor mlin na veter. Blejski most. Sramota je, da se vsaj to leto, ko opazujejo tujci to podrtijo, ni že začelo graditi. Čez Savo drži le brv in še to brv je zgradilo nekaj privatnikov. Načrti za novi most so že plačani, pa dragi so bili. Koliko je bilo že komisij! Glavna napaka pri tem mostu je, da je ministrstvo za javna dela nakazalo 1 milijon dinarjev gradbeni direkciji. Ta denar bi bil moral biti izplačan cestnima odboroma Radovljica - Bled in bil bi most že vsaj polovico pod streho, in to z lahkoto s tem denarjem, ne pa, da so še obremenili vsak cestni odbor za 117.000 Din. Cestni odbor tudi govori na svojih sejah, da bode treba zvišati cestne naklade za 100%. Kaj bo počel naš ! kmet, obrtnik in delavec? Prav je, da se zgradi most iz betona, toda ! luksuza s praznim žepom ni potreba. Tujci se nam morajo smejati. Govoril sem z ugledno osebo, ki je bila te dni v Italiji. Tudi tam je bilo mnogo podrtega, a vse je bilo na mah popravljeno. Pri nas pa nikamor ne gre. Če ste hoteli imeti cestne odbore v rokah, potem delajte in pokažite, kaj znate, ne pa samo o »zaslugah« kričati, ali govoriti o kakšnih spomenikih. Ko so naši kmetje gradili sirarske domove, je bilo delo v dveh mesecih končano in to brez komisij, ki včasih več veljajo kakor stavbe. Toda to so zidali kmetje sami, brez ozira na eno ali drugo stran, kje bodo »zasluge« in danes je uspeh viden. Tukaj pa se govori o teh mpstovih že eno leto, pa ni na nobenem koncu nič! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je kruta in neizprosna smrt ugrabila dne 16. t. m. Ob 6. uri zvečer po dolgotrajnem in zelo mučnem trpljenju našega nadvse ljubljenega soproga, očeta in strica, gospoda FRANC LEBEN posestnika in gostilničarja ■B v 63. letu starosti. " Pogreb blagega in nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek 18. avgusta ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče Dvor. Dvor pri Polhovem gradcu, dne 17. avgusta 1927. Žalujoča soproga Frančiška Leben. S. Imakulata, uršulinka, Rozalija Josip, Ivan, Vencel hčeri. sinovi. Podružnica vinarskega društva r No-vem mestu priredi dne 11. septembra t. 1. po zjutranji sv. maši predavanje v Vavti vasi-Straži, dne 25. septembra pa v Št. Petru pri Novem mestu. Predaval bo na obeh predavanjih srezki kmetijski Gerent Fr. Malasek iz (Novega mesta. Iste dneve predava dne 11. septembra v Semiču in 25. septembra v Metliki gosp. strokovni učitelj Alfonz Stoklas iz Grma pri .Novem mestu. Predavalo se bo o vinski trgatvi in kletarstvu. Vinagradni-ki se opozarjajo na ta važna predavanja in se poživljajo, da se istih v obilnem številu udeležijo. »Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva v Mariboru. — Vsebina 3. številke: Uvodni članek govori o trošarini na vino in vinski mošt. Ta članek je obširna razprava strokovnjaka in zavzema polovico zvezka. Gostilničarji, vinski točilni obrtniki, kavarnarji, vinski trgovci in navsezadnje tudi oni vinogradniki, ki točijo pod vejo, se bodo mogli iz te strokovne razprave temeljito seznaniti z vsemi predpisi, ki zadevajo promet z vinom in vinskim moštom. Inž. C. Jeglič iz Grma končuje svojo razpravo o Oneidi in novejših vrstah krompirja, prof. inž. Vinko Sadar pa je pričel razpravo o boju s škodljivci in boleznimi na hmelju in končni članek Jos. Zabavnika nadaljuje razpravo o načrtu »Zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva«. V društvenih vesteh in drobižu so razne strokovne novice in poročila o stanju vinogradov, vinski letini in vinski kupčiji in razo« gospodarska navodila. Jako važne beležke najdemo pod rubrikami: Kmetijsko šolstvo. Vprašanja in odgovori, Književnost in Meteorološka opazovanja. — Vsebina 4. številke: V uvodnem članku razpravlja Klotar Bouvier jun. iz Gornje Radgone o temi: Naša vina in trgovinska pogodba z Nemčijo. Ta članek je jako važen za vinske trgovce in eksporterje. V naslednjem Članku se bavi L. Bučar iz Kostanjevico z vprašanjem nevzdržnega položaja vinogradnika in točilnih obrtnikov pod naslovom Vinogradništvo in točilna obrt. Tu je pojasnjen marsikateri zagonetni problem o zastajanju vinske kupčije in prenehanju idealnega razmerja med vinogradnikom in gostilničarjem. Članek se priporoča v ponatis v gostilničarskih strokovnih listih. A. Sotler iz Sromelj priob-čuje kratek članek o Odbiranju (selesk-ciji) v vinogradništvu, inž. Albert Muri iz Maribora objavlja važne podatke o našem kmetijskem šolstvu, prof. Vinko Sa-dar pa konča svoj članek o boju s škodljivci in boleznimi na hmelju. Potem so na vrsti: Inž. agr. Benedikt VVenko, Maribor: Predlog za širokopotežno pospeše- vanje kmetijstva, inž. Jos. Zidanšek, Maribor: Izkoriščajte gnojnico!, Jos. Mešiček, nadučitelj v pok. in posestnik, Kr-čevina pri Mariboru: 0 lcokošjereji, Andrej Zmavc: Iz vinarske geografije in statistike, prof. Fr. Fink, Maribor: Šola in vino. Za tem sledijo društvene vesti, drobiž s poročili o stanju vinogradov, vinske in druge letine in vinske trgovine, poročila o kmetijskem šolstvu, vprašanja in odgovori in književnost. Ob zaključku lista nadaljuje Josip Zabavnik svoj načrt Zakona ° obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. — »Naše gorice« so kme- j tijsko strokoven list, ki je z vsako Ste-j vilko boljši in interesantnejši, kar je pred vsem zasluga neumornega urednika in j pospeševalca Vinarskega društva, direktorja A. Ž mavca. Njegovi sodelavci so mu zvesti in marljivi, da ima časopis vedno dosti gradiva na razpolago. Želeti bi bilo, ■ da tudi javne korporacije in avtonomni 'uradi list naročijo ozir. pristopajo kot J člani k Vinarskemu društvu. Tozadevnega pouka so potrebni predvsem oni župani, ki mislijo, da je obkladanje vinskega pridelka z občinskimi dokladami najvišja splošno-gospodarska modrost. CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU Sfanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000 — v lastni palači Narodni Dom Stanja glavnice in rezerv nad Din 4,000.000-— Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devfze ln valute. Podružnici: MARIBOR — ŠOŠTANJ Otroške mijice, kopalne hlače in 41 — _ „ - „' ^ kravate, srajce, rokavice, na- lili F afflfff 3If irp ramnice, žepni robci, nakit za ■ IVI 11W *f (J V I * obleke< nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, Sifoni, Solingorn škarje, noži, potrebščine sa krojače, čevljarje, tapetnike, Šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila samo pri JOSIP PETELINC blizu Prešernovega spomenika, ob vodi LJUBLJANA NaJnlSJe cene! Točna postreBbat Usnje. VELIKA ZALOGA raznovrstnega usnja in podplatov lastnega in tovarniškega izdelka vse najboljše kakovosti kakor tudi raznovrstne čevljarske potrebščine in čevljarsko orodje nudim po najnižjih dnevnih cenah. Prejemam v stroj in kupujem vsakovrstne surove kože. — Za obilen obisk se priporoča FRANC ERJAVEC usnjorna ln trgovina z usnjem v NOVEM MESTU, Svoji k svojim! Kmetje in kmetice, Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. | £ kupuje najdražje „EKONOlVf" ; $1 osrednja gospodarska zadruga Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 7. Širite Grudo! krampe, plankače, cepine, lopate in vse drugo kmetsko orodje izdeluje iz prvovrstnega železa in jekla po najnižjih cenah Ivan Stroj, kovač, Grabže, pošta Gorje pri Bledu. Ia portland-cement v papirijatih in juta-vrečah (splitski in trboveljski) ima v zalogi EKONOM, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Telefon št. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Pošt. tek. rač. 13.853 (Žiro*račun pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso "»eni« ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejsin tecajm.