Pojinina />/a&c&ia i pot&csestr. Pnštni šrša*niši Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik Vili. V Ljubljani, dne 21. decembra 1928. 36. številka. Brzojavne tekme v Sloveniji. V našem listu smo že kedaj pisali o brzojavnih teklmaih. (Prirediti jih morejo samo velike moderne države, v katerih je brzojavna stroka visoko razvita. O naši državi in naši ptt. upravi bd bilo predrzno, kaj takega trditi Doslej se je Jugoslavija enkrat pokazala na mednarodni areni brzojavnih tekem — leta 1921. v Berlinu, — pa še takrat bi bik) bolje, da našo nesli jugoslovanski telegrafisiti kazat po svetu svoje žalostne slave. Jugoslavija namreč takrat vobče ni notirala na »borzi« razsodišča brzojavnih tekem v Berlinu. Vzrokov neuspeha ne bomo pogrevali, rečemo samo toliko, da to še ni značilo, da v Jugoslaviji nimamo prvovrstnih telegrafistov — morsistov in hugistov. Zato je naša organizacija osvojila na prvi pogled drzni načrt, prirediti prihodnjo spomlad brzojavne tekme po vzorcu mednarodnih tekem! ' I. . ■ ........ Praviloma ibd morala prirediti take tekme poštna uprava, to je ministrstvo pošte in telegrafa, in sicer za vso državo. Iz številnih in znanih razlogov pa za dogledno dobo ni pričakovati, da bi ptt. uprava kraljevine SHS prišla na tako mis^ oziroma da ta jo bila voljna uresničiti. Zato hoče podati Oblastna organizacija poštnih, telegrafskih bi telefonskih uslužbencev v Ljubljani ponoven dokaz, da se zaveda svojega poslanstva in naloge prave strokovne organizacije, da hoče tudi na čisto strokovnem polju dokumentirati elitnost in upravičenost ne samo do svojega obstoja, nego tudi do sodelovanja v Interesu stroke in osobja. Naša organizacija ni v borbi za izboljšanje položaja svojega članstva nikdar pozabljala na interese stroke in njenega napredka. To je neštetokrat že dokazala s predlogi, nasveti, predavanji, strokovnimi članki, vobče z iniciativnostjo, ki je manjkala drugod. Ža-libog, pristojna oblast ni vedno kazala razumevanja za težnje organizacije po izboljšanju stroke. Nasprotno, vsak tak poizkus od naše strani je proti vsemu pričakovanju še bolj poglobil prepad med organizacijo m upravo. Najznačilnejše so to pokazali dogodki zadnjih dni. To da mnogo misliti, vsekakor pa je to žalosten dokaz nezdravih razmer pri nas. Pa kakor že zadnjič poudarjeno, mi hočemo iti mimo vse gnilobe, vzlic vsem zameram in ogorčenju, svojo zdravo pot naprej. Zvesta svojim načelom hoče delovati GPO V tem pravcu tudi (v bodoče. Ob desettetnici naše države, speclelno pa ob desetletnici prve slovenske poštne direkcije žeM Oblastna organizacija za proslavo desetletnega jubileja obstanka še prav posebno poudariti svoj smisel za napredek stroke. Kot viden dokaz in najuspešnejše sredstvo namerava prirediti prihodnje leto brzojavne takne, kakršne imajo v modemih državah. Samo ob sebi se razume, da uspeh takih tekem ne bi bil popolen brez najtesnejšega sodelovanja organizacije in službene oblasti. Tudi nima OPO na razpolago tehniških in denarnih sredstev, da 'tri izvedla tekme v., dostojni meri. Vsekakor je direkcija v prvi vrsta zainteresirana na tem, da se ravno telegrafska panoga stroke, ki Je pač ena naj- važnejših, dovede vsaj na tisto stopnjo, na kateri je stala pred vojno, če se že ne more za enkrat doseči še višja stopnja. Zato je OPO zaprosila direkcijo, da pri izvedbi teh tekem aktivno sodeluje ter tako na eni strani omogoči da se tekme sploh lahko izvrše, po drugi strani pa da s svojim sodelovanjem tekmam nekako oficielno obiležje. Danes je seveda še prezgodaj, da bi se mogli spuščati V podrobno organizacijo nameravanih tekem. Zato hočemo obrazložiti predvsem pogoje, pod katerimi bi se brzojavne tekme mogle izvršiti Tekme naj bi se vršile za vse uradništvo naše direkcije. S tem bi bila od slovenske strani dana iniciativa za slične tekme v ostalih direkcijah in za končne državne tekme. Tekmovanje je zamišljeno za vse sisteme, ki so pri nas v rabi, in sicer: I. Morse: a) dajanje, — b) jemanje (na trak ali pa na posluh). II. Hughes: dajanje. III. Radio: jemanje Tekmovanje bi se vršBo točno po predpisih za mednarodne tekme. OPO ima vse potrebne elaborate že zbrane. Za vsak sistem, na katerem se bo tekmovalo, bo treba razpisal nekaj daril. Te nagrade seveda me hi smele bita preveč skromne, temveč tako izdatne, da bi bile privlačne za tekmovalce. Ker dvomimo, da bi mogla pri sedanjih razmerah izvesti tako tekme službena otriaist, bi prevzela ves aranžma tekem naša organizacija, kakor že rečeno — v najtesnejšem sodelovanju z direkcijo. Zato bi tudi poslala direkcija v vse potrebne odbore svoje reprezentante in izvršilne organe, pač vse tako, kakor je običajno na mednarodnih tekmah. Glede obveznosti, ki bi jih prevzela direkcija do teh tekem, je treba omeniti v prvi vrsti denar. Ta je pred vsem potreben za nagrade. Organizacija na žalost ne razpolaga s tolikimi sredstvi, da bi lahko sama krila vse nagrade. Financiranje tekem si predstavljamo tako, da bi prispevala nekaj direkcija, nekaj bi se dobilo od ministrstva, nekaj bi se nabralo od interesentov (industrijski, denarni, oblastni in dr. zavodi), ostalo pa bi krila organizacija. Najmanjši znesek, ki naj bi ga direkcija votirala v ta namen, bi bil pač 40.000 Din. Glede na ogromen propagandni pomen takih tekem je to itak malenkostna vsota. Druge države dajejo v ta namen stotisoče. Dalje je 'brezpogojno potrebno, da bi dala, direkcija za te tekme na razpolago primerne prostore. Glede na skromni obseg naših tekem ne bi delalo to nškakih težkoč. Večjega pomena je, da bi natisnila direkcija vse za tekmo potrebne tiskovine in obrazce v svoji itiskami. S tem bi olajšala ogromno or-gamizatorično delo in precej znižala režijske stroške. Samo ob sebi se tudi razume, da bi morala po svojih organih montirati vso potrebno aparaturo. V poštev bi prišla dva Hughes aparata, dve garnituri Morsa in dve garnituri za radjosprejem. Poleg tega pa bo treba na vsak način preskrbeti in postaviti, dva, ah v skrajnem shičaju vsaj en aparat za avtomaltično dajanje (Wheatstone), ker Je drugače onemogočeno jemanje na shih in radio. Kolikor je nam znano, v Sloveniji ni takih aparatov, zato bi jih bilo treba dobiti v to svrho (izposoditi si) iz Beograda ali od kod drugod. Vse organizatorično delo prevzame Oblastna organizacija. Po potrebi pritegne tudi zunanje strokovnjake na polju organiziranja tekem. Da se naša organizacija resno bavi s to namero in da je prve korake že storila, dokazuje dejstvo, da ima že danes zagotovljeno pomoč svetovnega mojstra (šampiona) iz zadnjih berlinskih tekem gosp. Oskarja Schindlerja z Dunaja. Tekme naj bi se vršile nekako v juniju 1929. Zato jih je treba čim prej razpisati, da se da na ta način tekmovaJoem možnost, da vsaj nekaj mesecev trenirajo. Najpoprej pa je treba seveda zasigurati nemoteni razvoj priprav za tekme in pa potrebna sredstva. Organizacija je predložila te dni v smislu prednjih izvajanj prošnjo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. Ce direkcija prošnjo hitro in ugodno reši, potem vzame organizacija takoj podrobno delo v roke in s tem omogoči, dostojno izvedbo prvih slovenskih brzojavnih tekem. S tem bosta tako direkcija kakor organizacija najlepše in najdostojneje proslavili desetletnico (svojega obstoja. Zakaj ne funkcionira brzo lav? (Pritožbe o nedostatkih na naših brzojavnih in telefonskih napravah se vedno bolj množe. Neosnovani očitki so začeli padati na rovaš manipulativnega in tehničnega osobja. Zato hočemo v današnji številki opozoriti na vzroke nodostatkov. In to v interesu krivo obdolženih in v interesu stroke same. Glavne ovire rednega, brezhibnega in res »modernega« prometa so dvojne: Prvič take, ki so zvezane s skrčenjem državnih izdatkov, torej umevne: drugič pa take, ki niso vezane z nobenima izdatki, ki se pa kljub številnim predlogom, poročilom iitd. ne odpravijo, torej precej — neumevne. Čudno pa to ni, če pomislimo, da se razmere v Ljubljani, prestolnici Slovenije, v Ljubljani, važni obmejni trgovski točki, istovetijo z razmerami v militarizirani predvojni Bosni leta 1912. Škoda in čudno, da ne z razmerami v času, ko so leta 1878. zasedli Bosno slovenski fantje; Zaradi splošnega varčevanja v podjetjih državne brzojavne uprave so se krediti zelo skrčili; skoraj za 50 odstotkov. Ali kljub temu bi šlo, seveda je treba »dobre volje«, kakor pač povsod in — preudarka. Na noben način se ne' Smejo riskirati zgradbe novib central, kojih rentabilnost je zek) dvomljiva, temveč se mora ves razpoložljivi denar uporabiti za vzdrževanje obstoječih naprav in aparature. •iVse je slabo«, »Vse ie za nič!« Seveda! Drugače tudi biti ne more. Mesto 10 odstotkov drogovja se izmenja 1 odstotek, drogov-je ne nosi žic, nasprotno pa res. Kadar se pa podere drog, katerega izmenjava je bila predvidena ie v par letnih proračunih, ali veste, kdo je temu kriv;? »Sdiručnio Kce*, to Je tista uboga državna para. ki ni vstala o polnoči, da bi bila podprla staro «štango», ki je stala v zemlji nad trideset let Ob brzojavnih progah raste drevje in grmičevje, ki se z mladikami dotika žic. Ves tok, namenjen za delovanje releja, se odvaja po teh žicah v zemljo, osobito pri vlažnem vremenu. Jakost toka -bi morala znašati na vodu 10—20 imiiiaimperov, znaša pa 3—4 mi-hampere; dobro izvežban telegrafist, pa potrebuje za fino reguliranje releja najmanj 6 db 8 miliamperov. D revije in grmovje bi se moralo večkrat obrezati. To se pa zopet ne dogaja, ker ni kritja. V raznih in zelo številnih odlokih se vedno vprašuje: »zakaj?» in kako bi bilo tem j nedostatkom odpomoči? Poročila in predlo- ! gi so vsestransko utemeljeni in izčrpni. Ro- | majo pa gotovo v koš, ker se proti tem ne- | dostavkom nič ne odredi. Pitsarenj-a n« vse j strani ne pomaga nič. Stokanje o majhnih j kreditih, ki bi se z osebnimi intervencijami j pri ministrstvu čiso gotovo dali povečati, — I še manj! Mi delamo'radiošpule, proizvajamo ] različne «radiotone», drugo je vse v «najlep- . šem redu». Poglejmo naše žice. Vse, kar ni bilo v i srečni eri «Osana» izmenjano, je rjavo, zelo ! zelo «manijodporno». Ob najmanjšem mrazu j vse popoka in brzojavni nadziratelj, to je ! namreč tisti, «ki nikoli ni nič naredil in tudi t ne bo», maršira v dežju, blatu in snegu n. pr. S iz Ljubljane na Turjak, zaflika pretrgano j žico, maršira nazaj in drugi dan ga čaka , ista pot. To so stvari budžeta, ki bi se dale ob pra- j vem 'razumevanju važnosti t. t. naprav urediti z razpoložljivimi sredstvi in, kakor že omenjeno, z osebnimi intervencijami. Pisare-nje, pisarenje in zopet pisarenje ne pomaga nič! V prvi vrsti je treba 'iniciative; dobre vbije je treba in nič strahu pred dolgo vožnjo v Beograd, ki ni vsemu kriv, kakor se tako rado trdi. Nikar ne tehtajmo človeka po številu aktov, ki jih ima v svojem škontru zabeležene kot «rešene». S-formuld «S molbom na nadležnost« je akt zelo hitro, ih enostavno' rešen! Kje pa ostane «zadeva»? Saj ta je vendar važna' in jedro obravnave. Zmanjšajmo administrativo, s tem lahko povečamo število prometnega osobja in »zadeva* (ne akt) bo s tem rešena. Važno je tudi vprašanje, kako naj se odpravijo oni vzroki, ki niso vezani z denarnimi izdatki. Vzemimo v prvi vrsti naše teoretične tečaje.- Ti bi morali biti vsekakor, osobito kar se manipulativne. službe tiče, tudi praktični, posebno glede na brzojav in telefon. Vrše pa se z devizo »velike formule*! drugo se nauči naš naraščaj pri pošti! Saj brzojavni vod ni zato tukaj, da bi se na njem razvijdl brzojavni promet. iNe! Vod je zato tu,-da se na njem vadijo v brzojavljanju absolventi tečajev in številni, vedno številnejši »zastonjkarji*. Mlada, ambiciozna moč, polna veselja'do dela, pride kot polnovredna moč k uradu, kjer je brzojav in telefon. Telefon gre. Toda brzojav? Vsem onim, ki šo bili in ki so sedaj zaposleni pri brzojavu, je dobro znano, kolikokrat so zaprosili za »drugo moč k aparatu*. čisto gotovo ni bilo to brez vzroka. Ali pomislite, kakšen udarec je bil to za mlado tnoč. kateri se je s tem izreklo nezaupanje v njene zmožnosti. Ne! .'Potolažene naj bodo! Nezaupanje je -s tem izrečeno sistemu «gla-’ vč, ‘ bolho različnih električnih zakonov*. Znanje enega edinega zakona, enega najvažnejših, to je »Ghmovega* zakona, je popolnoma zadostno. In še tega ne bi bilo treba, tega potrebuje tehniško uslužbenstvo. Smoter vseh tečajev naj bi bil: v prvi vrsti potrebuje uprava dobrih telegrafistov. Poznajo naj dobro vso notranjo napravo. Kako se izmenja slaba, po nevihti pregorela varovalka, naj jim ne bo nepoznana stvar. Ali je treba, da trajajo napake vsled tega po par ur več in da mora n. pr. brzojavni nadzira- teij (to je tisti itd. — saj veste) peš iz iLjub-Ijane na Turjak, da izmenja pregorelo varovalko? Ko pa varovalko izmenja, ne gre na postajo Velike Lašče, ki je oddaljena od Turjaka eno uro. Ne! Zato nima brezplačne vozovnice! Kakor je prišel, tako mora zopet peš iz Turjaka v Ljubljano — dobrih pet ur. Pravijo sicer, da je čas zlato, pa to ne dokazuje. Neobhodno potrebno je tudi, da pozna manipulativno osobje korenito vso notranjo napravo, najsibo brzojavno ali telefonsko. Ali si morete predstavljati dobro telefortsko ali telegrafsko moč, ki niti v principu ne pozna funkcije posameznih delov aparature? Da bi te vrzeli v znanju svojega osobja izpopolnili upravniki pošt, je v največ slučajih nemogoče. Preobloženi so z blagajniškimi posli, s strankami, poročili itd. Zakaj tudi? Kot zelo odgovorni organi so vsekakor upravičeni, zahtevati, da dobe polnovredne moči in ne takih, ki poznajo vsakovrstne električne zakone, ne znajo pa reguliraiti releja in pisalnega aparata. Velike važnosti je vprašanje naraščaja v t. .t. tehnični i.-drokii. V prvi vrsti je treba teoretično in praktično izvežbanega uradni šiva, ki zna razumevati težkoče razmer, v katerih mora danes delati »faktično« terensko osobje. Tu maj velja preti ko vse princip: »dolžnost in pravica«. Grožnje z odtegljaji stalnih mesečnih doklad vplivajo zelo (kvarno. Brez pretiravanja: deprimirajo Način dodeljevanja in napredovanj se mora vršiti ilz drugih, vidikov. Ne gre m. pr., da se dodeli nadziratelj' ki okraj g.vauičniku z mnogo manjša službeno, dobo in 'slabšo kvalifikacijo, kot onemu v isti kategoriji, z neprimerno večjimi številom službenih let lin boljšo kvalifikacijo. Za brzojavnega nadziratelja nikakor ne zadostuje, da zna razločevati brončeno žico od železne. Še davno ne! Prazna mesta-naj se razpišejo Tn'zasedejo s prosilci, ki imajo strokovno izobražbo, dobro kvalifikacijo in dbločeno število službenih let. 'Vsak drugi postopek dela slabo kri in'vzbuja nezaupanje v objektivnost merodajnih činitelj ev. Zelo občutno je tudi ppmmajkanje osobja, osobito mehaničarskega in nadzirateljškega. Imamo mehaničarja, zelo dobrp in uporabno moč, ki je bil iskozi tri lleta brzojavni delavec,' sedaj" je dnevničar! (Morda ni danes več. Članek je star že 2 meseca. Pripomba urednika.)*' ' Pred' kraitkim je .bilo nekoliko'nadzirate-IjeV upokojenih. Vsak bi mislil, da bodo na nffiih mešta, ki so "sistemizirana v proračunu, dotlolfeni sekcijam *v.Prakso drugi 'uslužbenci. Ne, 'teiTnu hi tako! Nadomestka ni in Sliši se celo, — česar pa ne moremo verjeti, — da se je na njih sistemizirana mesta nastavilo žvaničnike oziroma .služi tel j e v poštni (stroki. Saj "vemo, da tam; tudi primanjkuje osobja. Odkrito pa bodli rečeno, da bi billi taki eksperimenti za redni 'telegrafski, in telefonski'promet zelo nevarni,.—č_TiskantnL - . Kaj lip sedaj, ko je premalo osobja? Sledile, bodo okrožnice, odloki, iporočila, izjave! iRrepričani pa smo, da (bolezni ne 'bodo pričeli zdraviti,pri pravem koncu. . Največljo. pažnjo bo (treba iposvečaiti tudi nadomestnim aparaltnim delom. Sedaj je še čas; centralni magacdn ima gotovo še zaloge na račun vojne odškodnine, naša 'skladišča pa so skoraj .popodnama prazna. 'Ne moremo izmenjati niti, enega pokvarjenega aparatue-ga dela. 'L • To bi bili v glavnem vzroki in ovire rednega brzojaV. in telef. prometa. Ne dolžite po krivem osobja, ki vrši svojo dolžnost v polni meri! Iščite vzrokov skorajšnjega propadanja naših .t. t. naprav drugod! Pa hitro, ker ura bo vsak čais bila — dvanajst! j GSiTimnEIFOUMl. j O brzojavu je pa preveč dogodivščin, da • bi šle v tale kotiček. Zato smo jih nanizali . kar v posameznih člankih današnje »brzo-j javne« številke. Važno je pa to, da je tole | zadnji Petetefilm. Ne samo letos, ampak tu-l di za drugo leto. Vsaka pesem je samo nekaj ; I časa lepa. Mora biti kaj izpremembe. Bomo j že našli kaj primernega. Morda odpremo I rubriko z genljivo storijo: »Trara, Hie Post ist da! ali štirje poštni jogri.« M. u, . . MnMM. . . . , MMM • . — . • III . . mbmb , . . Zanimivosti iz ljubljanske brzojavne centrale. Brzojavni promet itirpi: a) .zaradi 'slabih prog (pomanjkanje kre-dilta, ne morejo se popravi jati proge); b) zaradi slabili aparatov (dbbiil smo jih z reparacijami, zato so skrajno slabi, nado-rnestnii deli manjkajo); c) zaradi pomanjkanja osobja (zlasti v . iseziji, ko naraste promet skoro za 100%, Personala pa ravno toliko kakor pozimi, ali pa še manj). II. En bugist ima 5 aparatov (Celje, Maribor, Dunaj, Bled in Trst). Tega ni nikjer na svetu. V seziji bi .moral imeti sam Bled en aparat. Ko je hodil avstrijski prestolonaslednik v Miramar, je tržaška direkcija dala Za tisti čals takoj tri najboljše hugiste in še posebej -enega kontrolorja', da je pazil na brezhibnost aparatov. Pri nas bodi na Bled kralj, diplomati itd., pa — pa saj kaj bi govoril . III. Po ministrski naredbi ne sme nobena br-zdjavka- ležati dlje ko eno uro v postaji. Pri nas leže .tri .ure, ker ima hugiist več'prog in se ne more oglasiti. 'Maribor se oglasi dvakrat vse popoldne. Za časa sezije je v Ljubljani,šest hugesov. Vsi (so izasedeni, rez or ve nobene, kar je zopet samo pri inas mogoče. Zakaj treba bi bilo najmanj dve rezervi Če se en aparat pokvari, enostavno promet zastane. Nekoč se j,e pokvaril huges aparat. Mehanik ga ni mogel popraviti, ker ni imel — bencina (fajn! — pr. ur.). Na mnoge prošnje ga je dobil šele po 14 dneh (brzo-jav-jav-jav! — Pr. ur.),, ves ta čas (še Ije delalo sani,o na 5 aparatih. Kolika zamuda in škoda je to, si lahko mislite. V.. Pri Morsu je glavna hiba ta, da. imamo pet miorse-apiaratih vključena 'po dva brzojavna voda. To se pravi, če imamo vključeno eno progo, potem ne morem imeti vključene druge piroge, vsled česar druge proge sploh ne (slišimo, če kliče. Zlasti se to opaža na železmjcah ob progi iLjubljana-Zidani most in Ljubljana-Rakek, tako da moral do&tikrat 'ljubljanski glavni kolodvor povedati, dla nas ta in, ita postaja kliče. Imamo 'direktno progo Ljubljana - Susak, toda je vključena,pa isti aparat kakor gorenjska proga. Zato se do danes niti ena brzojavka šeni oddala direktno na Sušak. - • • „V. r- VI. , . , Najvažnejša intemacibnaJna proga je pač ona proti Trstu. Pa kako se nadzira! Brzojavni nadziratelj stanuje v Ljubljani. Vsako jutro pb 8. uri pride na Rakdk, že ob,9. se pa odpelje nažgjj domov v Ljubljano, s čimer je njegovo delo opravljeno. Če se čez dan proga pokvari, ostane pač pokvarjena ves dan in vso noč .do drugega jutra, ko se ob 8. uri spet prikaže brzojavni nadziratelj. In to — kakor rečeno — internacionalna proga! Brzojavne okrožnice. Kdo jMi n/e pozna? Saj so vsak dan, včasih kar po Vieč. li^ri kaki pošti se otvori teJe-graf. telefon, h ajdi htrzojav. okrožnica na vse pošte, dasi so morali vedeti vsaj 14 dni prej, kdaj ga 'bodo odprli. Uvede ali ukine se pni kalki pošti selska dostava (ipo natši pameti nie tako silno nujnega ali važnega), zopet brzojavna Okrožnica. JJa tudi ite menda nc uvedejo takoj drugi dan, ko se odloči. Seveda ne, saj so dali na pr. že 22. septumora brz. okrožnico, da se 1. oktobra ukine dostava pri neki hrvatski pošti .Ravno itako se da petnajstega brz. okrožnica, da je bil kak časopis od dvanajstega zaplenjen.. Skratka, prcplavljaljo nas z brzojavnimi okrožnicami, in to s stvarmi, ki bi sc lahko rešile s piseinniko posto ali z (litogruiirauo, ali tiskaino), okrožnico. Ako bi ne bito pri b zojavn dovolj dela, potem naj bi uošiljali v božjem iimeniu brzoijavne okrožnice;. magari še več. Toda stvar je ravno ta, da so brzojavni vodi tako obloženi, centrale tako natrpane z materialom, da ravno zaradi Uirek-cijskih okrožnic zastajajo plačane privatne brzojavne, ki ea .jih dobili naslovniki žc dopoldne, pa jih done zavoljo' okrožnic šele popoldne. Kako je to mogoče? Cisto enostavno. Vlsaka moč ima iia Ljubljani 1 najihianj tri' proge. Fride dolga brzojav, oknožnica, kličeš vse postaje vsaj id minut, oddaš brzojavko, projmeš fraze in minilo ,ie pol ure. Od desetih postaj, ki so na tisti pragi, se dve ne javita, ker sta dobili ravno takrat pošto. Se pravi, tema dvema treba dam okrožnico por zneje vsaki posebej. Torej tri linije ima ena moč, ki porabi za okrožnico 1 in pol ure, če hoče vse v redu oddati. Jasno je, da ostala tvarina čaka, ki bi jo komaj izdelala, ako ne bi bilo okrožnice. Zato bi bilo v interesu sluz1 be, oboim itiva in osobja, da se število brzojavnih okrožnic omeji na najmanjše in da sc stilizirajo čim najkrajše (nekmet: narmreč'ne ločijo stila .pisma od stila brzojavke). Sedaj pa službena 'oblast s svojimi brz. okrožnicami močno ovira brzojavni promet, zlasti v času režije. Strokovni tečaji za brzojav. V »Poštnem glasniku« je pred leti tovariš V. K. v člankih »Brzo-jav« (danes bi moral napisati »BrZo-jav-jav«; pripomba urednika) stavil razne strokovne predloge glede osobja in manipulacije pri bržojavu. Predlagal je tečaje. Hvala Bogu, letos sta dva tečaja za lil. kategorijo po 6 mesecev .V učnem načrtu je bilo seveda Hudi praktično vežbattje in manipuliranje pri brzojavu. 'V "šestih mesedh se .mora vsak izučiti, ako ima le malo volje. Morda ne bo prav. dobro jemal in oddajal; a ono sigurno. Toda po treh tnešecili so zaključili praktično brzojavi janje, češ da že znajo. Res, kateri , so že, prej hzrojavih, preden so prišli v ku rz in so' bili ves čas "zato dodeljeni telegrafu, >so znali; a‘ ostali, ki ni ’se bili v 6 mesecih, tudi fahko. ižve'žbali, se pa tiišb. To-r r'e(i u-speh je .bil.'za te v brzojavu nrajenko-sten. Pravijo pa, da so zato toliko,bolj teme-. Ijlto predelali teorijo akumulatorjev. 1 * • ;5'" "•••/ ^ Organizacija telegr.-telef tehničnega osobja. >Na poištneni kongresu v Beogradu, je. g., inž* Terzič predlagal kbt jpredsednik dniištVa , telegr. .telef; tehničnega bsdj>j,|^wda se sprejme tehnično društvo v Savez 'kot posebna sekcija. Ta predlog pa je bil kratkomalo zavrnjen. Zahteva g. inž. Terziča kot strokovnjaka t. L t. stroke je bila pravilna, kajti najmanj dve .tretjini tega osobja ni služilo nikdar v poštni stroki, ampak izključno pri t. t. tehničnih oddelkih in sekcijah. Zato ima otsobje te stroke popoln um a drugo službo, težave in zahteve, kakor tovariši pri pošii. Da so bili gospodje na kongresu proti sprejetju sekcije t. t. t. osobja v Savez, samo dokazuje, da nimajo o naši stroki pravega pojma. Razlika med pošitino in tehnično stroko je tako velika, da se ona z dirugo ne da primerjati. Zato je tudi umevno, da poštno osobje, ne da noče, ampak ne more odobravati zahtev in predlogov t. it. tchn. osobja, ker ne pozna naše stroke. Pri nas se (ta stroka in njeno osobje, ka-; kor v obče nižje uslužbenstvo, 'ki opravlja ta-j ko važno, odgovorno, nevarno in težko služ-: bo, veliko premalo upošleva. Prevedba iteh-! niičnega osobja se je napram drugim kate-; goriijam poštne stroke naravnost mačehov-wko izvedla. V drugiit modernih državah ima večina tega osobja poseben status, je popolnoma ločeno od pošte ter dodeljeno drugim sorodnim tehničnim strokam. Zato so: rudi skupni prejemki z ozirom na stroko odmer j eni: [Priznavamo v polni meri pomen in važnost poštne -'stroke, ne moremo pa priznati itelegr. telef. tehnične stroke za enako poštni stroki. , Poudarjamo in ponavljamo, da ne mislimo tukaj poštne stroke zapostavljati kot manj vredno; vendar smo mnenja: vsakemu svoje. Zakaj zmetati pošto in telegraf skupaj v en koš, je pogrešno in nesrečno kakor le kaj. (Pripomba urednika: Prinašamo članek brz. nadzornika — našega naročnika, čeprav se z vsem ne moremo strinjati, ker ne odgovarja stališču, ki ga zastopa naša cen.tra.lna organizacija — Savez v Beogradu.) Kaj pa brzojavne tantieme? Avstrijskim brzojavnim uradnikom so s 1. januarjem 1928 zvišali brzojavne tantieme. Tantieme služijo v hitrejši in točnejši obrat brzojavne službe. To velja zlasti za večje pošte, kjer ije v brzojavni dvorani več uradnikov, ki se med seboj kosajo, kdo ibo imel največ Itantiemn. To 'tekmovantje znatno pospešuje brzojavni promet. Izplačevanje tantiem je zapupadeno v samem bistvu brzojavne službe. Ni občinstvo tu zaradi brzojava, :marveč, narobe. Kolikor hitrejše je .poslovanje, toliko v Večjo korist je..obči/ stvu. Iz teh razlogov.; je avstrijska vlada tantieme'še zvišala, v .natši dlržavi sp nam jih pa meni nič tebi nič ukinili. C,e se voz maže, teče gladko, če ga pa ne mažeš, pa škrmije in cvili. Za brezpomembne reci Tse razmetavajo milijoni in milli joni, za .naprave, ki, bi,'služile v blagor države in državljanov, pa ni pare. ,t ■ Nova Morsova abeceda. Prav za prav »azbuka«. Ne vem sicer, za-kaj azbuka, pa tako istoji ne samo v Vesniku, ampak dudi v naših Okrožnicah. V šrbsko-siovetjiskem slovarju najdem, da se pravi az- ■ buki po slovensko »abeceda«. No, pa naši gospodje‘še kaj drugega napišejo. • Odredita v Vesniku je prav po do™3^-Našteva nove znake (kakršnih ni nikjer na isvejp), na konou pa pravi, da se mora delati . od {. Ijd/nitiarja 1^29 »samo f>a ovopi azbu-, kom** Direkcija je bila vendar tolikaJVeyi4-na, da je prej vprašala za pojasnila in je objavila svojo odredbo že po prejetih »pojasnilih in navodilih/«. Seveda je pa vse skupaj od muh. Nove čiike so tako nerodne, da bo nič koliko pomot 'Krasno bo izgleda! v praksi tisti nesrečni —Tt— pred vsako ne SHSarsko besedo. Kakšne božanske besede bodo »ven prišle«! Zlasti ga bo ta skrajšani lajtnant (ali kaj [pomeni tisti It?) paradiral v šifriranih brzojavkah in v (trgovskih ponudbah, v katerih je največ znakov iz dvojnih črk in številk. Recimo, da se ■ imenuje neki artikel »Kom It«. Kako bo to telegrafist dal v SHS brzojavki? Ronec seveda: vsak uslužbenec , ki ne bo znal po 1. januarju 1929 brzojaviti z novo »ažbukoi«, bb' kaznovan. Torej tudi vsi gospodje od direkcije, zlasti od lila oddelka, ki so odredbo izdali. To in ono. Plačevanje članarine za OPO. Poverjeniki, kakor tudi Posamezmij člani večkrat prosijo, da naj ijirm pašiijainio položnice za ip.iaćevanje članarine. Sporočamo vsem, da bo naš blagajnik pravočasno, t. j. do konca tega meseca dostavil vsem poverjenikom nove imeriLke tamošnji}! članov, •obenem pa bo iprtfcžH vsakemu po 0 polož/mc. Kavno tako (prejimeja po 6 položnic pošte, kjer nj po-veijenikovi. ITe položnice naj se rabijo izključno Za plačevanje 'članarine; za> eventuelnia druga viplačiUia na oblastno organiizacijio naj se položnice posebej zahtevajo. Pri tej priliki nas veže dolžnost, da se vsem poverjenikom, kakor tudi veliki večini članov, hajlepše izahv/aujujemo za požrtvovalno delo oziroma 'točni.) plačevanje članarine. Upamo, da ostanejo naša poverjeniki 'in tovariši tudi v novem letu tako vestni in zanesljivi. — ■IS.aigaljnik OPO. Napredovanja v 2. skupino II. kat. so objavljena v današnjih osebnih vesteh. Ni jih 50, kakor smo .'zadnjič napovedali, ampak saimo 47. No, tuda to je 'lepo število, posebno če se pomisli, da je to tekom letošnjega leta ž.e tretje večje na/predo-vamje v 2. skupimo, za kar gre glavna zahvala g. direktorju /in ig. šefu personalu ega odseka. Zlasti nas veseli, da so dubili ukaizno skupino razen par iizjeun že skoro vsi predstojniki pošt, ki imajo pravico do 2: skupine. Prihodnjič morajo vsekakor priti ima vrsto starejše ženske moči po. vrsti po činu. Nov način štetja vojaške službene dobe. Po sklepu zadm'j'e seje Državnega sveta se računa vojaška službena doba samo prj stapnjalh osnovne plače im za pokojnino,, ne pa za napredovanje v položajne skupine, iza katero se računa samo efektivna Službena doba. Ker 'stojii (ilavna kontrola že ves čas rta tem stališču (kakršno je bilo skoro v vseh drugih •resorih sploh norma), ni že 2' 'leti ocenta nobenega napredovanja/. Zato so zdaj osporjena vsa napre/đovan'^a'' .izza zadnjih dveh let, kdor riMmVel v stroki tOliiko Službenih let, kolikor jih odreja zakonodavce. Zlasti so Skoro gotovo brezpredmetna zadnja napredovanja v '2. skupimo vseh tistih, ki niso že '1.2 lot prj pošti, zakaj ta ukaz je izšel .že po sklepu Drž. sveta, Poštni koledarji so prišli. (Naročnikom jrih raz-pošljemo te dni. Ker jih je šč nekaj ostalo, jih lahko §B dobi, kdor jih (hoče. Cena za izvod jfc 10 dim/arjev. Več o pošt. koledarju v prihodnji 'šte-v'iki. Honorarje za pisce »Poštnega ig'lasrtika« v IV. četrtletju 1938 bo izplačeval upravnik lista gosp. Ceh na direkciji od 20. do 25. t. m. ■/Izvenljubij anski m piscem pošljemo honorar po nakaznici. S tretjim vzajemnim sestankom vseh poštnih društev nc bo najbrže nič. Kakor smo zadnjič poročali, je bilo na drugem vzajemnem sestanku sklenjeno, da naj se vrši tretji sestanek prve dni decembra. Ker gre že proti zadnjim dnielm decembra, o sestanku pa' ni ne duha ne sluha, skllepamo, da do tretjega sestanka sploh ne pride. Zakaj so se pogajanja razbila, nismo mogli ugotoviti. .Izvedeli pa smo, da ustanove poštna društva „iz nasprotnega tabora za (Novo leto sama peko zvezo, 'za Sv. trr krallje pa začno izdajati svoj list. Radio izpodriva kable. Pred kratkim je Imela y Londonu svojo sejo britanska državna kWfe-fenca1. Sklicala jo je britanska vila da in so se je udeležili /aastopniki dominijev, Indije in naselbin. Na konferenci se je razriravljaHo, v kakšnem sta-'-niju.se nahaja kablov, promet,- odkar je brezžična telegrafija v. uporabi. Podoba je, da bo brezžični brzojav izpodrinil podmorske brzojavne napeljave, ki stanejo ogromne vsote. Osebne vesti. Postavljeni: za dnevničarja AlOj&ij Svagan v Poljčanah in Ivan Hren v Oornjiemi gradu. Napredovali: za rač. blag. ur. II/2 Rudolf Lu-Scež in Josip Pogačnik na ravnateljstvu; za pb. ur. W2 Joško Jakše na ravnateljstvu, Ciril iLMeik, iMa-tevž Stefe, tlvan Novak in Franc Deržaj na Ljubljani 1; Josip Velikonja, Rafael Trampuš, Aleksander Jakša, Zorko Jčaunfrič, Leopold Rihar, Josip Tomaž, Ivan Stibilj in Vladimir Jaabec na Ljubljani 2; Hinko Maš na Ljubljani 4, Anton Babič na Ljubljani 5, Mavricij Fluks, Ljudmila Strniša, Avgust Spendl, Anton Eržen, Davorin Tra-tenšek, (Marko Postrak, Ivan Plausteiner in Jernej Curvta na (Mariboru 2, Ferdo Tkavc, (Mirko Hočevar in Albina Rihteršač v, Celju, Josip Kumer na Vnhnilci, Ag;uta Januš v Domžalah, Milan Omahen v Zireh, Avgust Brejc v Žužemberku, JuTij Hed- mich v Zagorju ob Savi, Blaž Ostrožmk v Zidanem mostu, Aleksander »Kumtp v Kranju, Janko Kocmur \ Litiji, (Marija Mesojedec v Mislanjah, Karel Kosem v (Miozirju, Miloš Amibrožič v, Mojstrani, Anton Pevec iv Ormožu, Albert Conč v Poljčanah, Franic Fludemiik v Pragerskem, Josip Stogenšek v Sv. Juriju ob južni želez., (Marija De-bolak v Sv; Pavlu pri Preboldu, Josip Krivec v Slovenski B istr id, Gabrijel Marušič v Škofji Loki in Gabrijel Sfiligoj v Sent liju v Slov. goricah, vsi pb. ur. JiI/3. i Premeščeni: pb. ur. JI/2 Franja tRovnšdk z Viča na Ljubljano il; rač. blag. urad. 11/3 Leopold Spar-hakl z ravnateljstva k radiiopostaji v Domžalah ib Anica Kunej iz Tnbovlja 2 v Celje; -pb. ur. UM Ijeopold Sirnik iz Ljubljane 2 v Grobelno in Ljudmila Tomaizin iz Križevcev pri Ljutomeru na Ljubljano 1; pb. ur. 11/5 Karel Arko z Ljubljane 1 na ravnateljstvo; telef. III/3 Jožica Což z -Mari- bora 2 v St. Ulj v Slov,, gor.; priprav. iM/4 Kristina Mirtič iz Semiča v Ruše; dnevnjč. Gizela Novak iz Celja na ravnateljstvo in Zofija Nečajev z ravnateljstva na Ljubljano 1. Poroke: pb. up. iM/3 Marija Gostič J. na Ljubljani 1 se je poročila ž zobotelhimikom Nedeljkom IBudjevičem in 'Marija Perko v Gornji Radgoni 'z ‘ zvaničnikom 2. skupine Ivanom Pignerjem prj X. tttt sekciji v Gornji Radtgom; zvan. L skup. Josip Fojkar v Dolenjem Logatcu z Marijo Gostiša, in izvan. 2. skup. Ivan Jančar prj X. tttt. sekciji v Meži z Amalijo Krivec. poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež! Pri nakupu motvoza in vrvarskih izdelkov se Vam piiporoča tvrdka Konopjuta d d. Zagreb sklad SCe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2. ....... Manufakturna veletrgovina FELIKS UHBilHC, UUBLlflHfl Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenat. m m Jože Mihelič in drug LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41. ti ti ti ti ti m m Mirnim NOVA ZALOŽBA Tclcfoa Z77T. Telefon trn. r. >. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 19, in podružnica Nove založbe, prej I. GIONUN1 Ljubljana, Mestni trg 17. priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščine, kakor tudi knjige vseh tu- in inozemskih založb. Swo * * svol ml l-JLj-JL-l-ib-iL?- ' Vesele praznike FOTO - ATELJh K STAUT Gosposvetska c. it 1. •3 j u a a lj j j j 'j uu a a □ a a PoZOR! kapljico pristnega Hasakcjn vina dobi- v L»—wt< gosti ni Kren k»T* ■<. » in v Ši4kl pri Afoiow Vw4nlkoT ■ cnsta IT, Mr ia jedi a, moiske ribe tur ka kava G asovi’ na razpolago. Priporočata sr BRAĆA LASAN TEKST1LBAZAR D. Z. O. Z. LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10. Velika »moR* mnMrfakturpng« Haga Solidne cene 1 Solidne cene I / / Prodija tudi na obr»ke ✓ ✓ Žepni PObci za daiM la faspaSe Velika IzMral I. & E. S^flBhtmE — bjabijaB«. Za damske plašče pliše, velourje, kasha v najnovejših vzorcih nudi po nizkih cenah josip Šlibar Ljubljana, Stari trg fttev. 21 (poleg Zalaznika) Natcene ša darila kupite pri tvrdki Slavko Rus Ljubljana, Dunajska c 9 Zlatnina, ure, srebrnina China srebrni nastavki Dobadtel) gospodarske zadruge po tn h nameščencev.' ' fl jboli času primerna darila si nabavite za Božič in Novo leto v konfekciji Derenda, Li ubi jana nasproti dramskega gledališča. V vel ki izbiri se v am m dijo vsa oblačila za mošk , fante in cečke, osobito z mske suknie, kratke in dolge obleke za šolane itd. po brezkon-kurenčnih cenah! BnzSiriPlte „Poštni Min Ustanovljeno 1852 Ustanovljeno 1888 TEODOR KORNv Ljubljana Poljanska cesta 8. (preje Henrik Korn) krovec stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralna kurjava. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave* izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konserve. IBHBglFIRRFIFIPIRPIFlRFliri Ndj/ecjo izbero vsakovrst ega usnja m čevljarskih potrebščin ! ;i priporoča Franc Erjavec liub iana. Stari trg št. 11. BlfJiBlBiB DAMSKE PLAŠČE od Din 3-0’—, dekliške v velikosti od dveh aa hrvačkih vin. fiOVOSTI X O < o M i lahak U 11. la 21. v mesecu Naročošua aa leto M Dta, ootr. 12 Dšo m ped lete. OfUsi po dopovom. Čekovni račua št. MJM. Rokopise je pošiljati uredništvu «Po*tnc*a gteao&a. v U Ubij a«. Prod Prtalaml 1. Rddamactte, «4«ae in drugo pa na upravo Usta Sv. Jakoba tri 2. Za eObi. orgamteataHo ptt aslužbeooev v UubUaaL Jada Ja in ara/eje Joško Jaki* v UmUJont. -ia .Narodno t iskazno. Fran Jezeršek v LkMIonL