POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 257 TBLEPON UREDNIŠTVA: 25-«7 0 ° R A V E: 25-67 ta 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEPON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, petek 18. oktobra 1940 NAROCtttNA NA MESEC Preleman * noravt ati oo ooitl 14 din. Dostavlleo n* dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN:, 11.409 Cena 1 din 1.— j V Romuniji je že 150 nemških letal, nadaljnih 150 jih pričakujejo — Stalinova iniciativa za konferenco ifeh velesil v Moskvi — Turčija računa na sovjetsko pomoč — Nemška pozornost do 0* Turčije in položaj slednje v bližnjem spopadu na Sredozemlju * BEOGRAD, -18. okt. United Press. — Po še nepotrjenih vesteh so Nemci prepeljan nadaljnje tri razstavljene podmornice po Donavi iz Nemčije V Galac. Po kolikor toliko zanesljivih vesteh, imajo sedaj Nemci skupno sedem podmornic v Romuniji, c t. < •• ----- t h*5 > nlo: ipfcotr * - BUKAREŠTA, .1%, okt. Reuter. Nemški krogi govore, da je doslej prišlo v Romunijo 150 nemških letal, nadaljnjih-150 pa jih pride v teku današnjega dne. MEW YORK, .18. okt CBS. Po poročilih iz Bukarešte,, pripravljajo tam zaklonišča ha. 10 tiaeč žena .jn otrok, — -• > r: *o: oj y}r-c RIM, 18. okt. Dopisnik agencije Stefani javlja iž Tokia, da se je, kakor izve list »Hoči šimbun«, Stalin odločil, sprožiti iniciativo za rusko-nemško-italijansko konferenco, ki naj bi bila v začetku no-vembfa v. Kremlju, Stalin bi na tem sestanku pojasnil stališče Sovjetske zvezg do mednarodnih zapletljajev in nadaljnjega razvoja dogodkov. List dalje poudarja, da je za japonsk^-sovjetske odnošaje velikega pomena izjava, ki. jo je dal na poti v Moskvo novi japonski ^poslanik, general Tatekava v Harbinu. Dejal je. da ie glavno delo za njegovo; uspešno misijo v Moskvi bilo opravljeno že s podpisom trojnega pakta v Berlinu. Sporedno s tem se bodo zdaj žačeia pogajanja za tesnejše sodelovanje med Japonsko Tri Sovjetsko Rusijo. List se nadeja, da . Tatekavl uspelo, odstraniti v Moškvi vse intrige angleškega Inteligence Servicea. »Popolo d’Itaiia« dostavlja, da. bp~ med Tokiom in Moskvo rešeno tudi vprašanje pod-. piranja Cangkajška. ns stfajil sovjetov. Švicarski listi pa' prinašajo iz Tokia vest, da je Japonska že zgfadi zadržanja U$A V- kitajskem . vprašanju nujno prisiljena, poiskati, spravno pot s Sovjetsko .Rusijo. . ANKARA, 18. okt.. Unp. turški, uradni Hrogi so prepričani, da. lahko računajo na ^vjetsko pomoč, če lil Turčija bila napadena. Pozornost je zbudil znani Tassov demanti, na drugi .strani pa še vedno računajo na možnost sporazuma med Turčijo, Anglijo in Sovjetsko zvezo. Tudi V diplomatskih krogih se govori, da se Sovjetska zveza in Turčija vedno bolj približujeta. _NEW YORK, 18. okt. Reuter. Helsinški dopisnik »New Yonk Newsa« je poslal poročilo, v katerem pravi, da se go vori, da je nemška delegacija v Moskvi . Informirala sovjetski komisarljat za zunanje zadeve (zunanje ministrstvo), da morajo prenehati poizkusi sovjetske propagande v Egiptu. Dopisnik Usta še dostavlja, da je bil sovjetski komisarijat informiran, da Italija in Nemčija mislita ščititi Balkan pred nadaljnjo sovjetsko penetracijo. Delegacija je tudi zahtevala, da pošljejo sovjeti takoj življenjske potrebščine, predvsem žito, v Holandsko, Belgijo in Francijo. CARIGRAD, 18. okt. Reuter. V vladnih krogih je bila sprejeta z velikim iznena-denjem vest, da sta nemška poveljujoča generala Hansen in Speidel obiskala turškega poslanika v Bukarešti. Doslej ni bila izkazana nobenemu tujemu diploma-ta ta čast. Sklepajo, da je postala Tur-*J» Središče nemških interesov v času, ko krožijo po Bukarešti vesti o bližnji prekinitvi odnošajev med Romunijo in Turčijo. ANKARA, 18. okt. Utup. V turških diplomatskih in političnih krogih posvečajo Vedno večjo pozornost dogodkom, ki se fnzvijajo v zakulisni diplomatski bitki kot zadnja priprava za zimsko vojno v vzhodnem dehi Sredozemlja. Tisk pri tem "n skriva neizogibnih možnosti, v katere utegne biti potegnjena tudi Turčija, že ®nm pogled na dežele ob vzhodnem delu Mediteana daje slutiti, v kakšni smeri se lahko razvijejo nadaljnje akcije v zvezi 8 Prihodom nemških čet v Romunijo. Pre- nos akcijskega mdija razdalje, katere pre merijo nemški bombniki, iz zahodne Nemčije fla Orkneysko ali ‘Shetlandsko otočje ter angleška letala iz Anglije na Berlin na ozemlje na vzhodnem robu Sredozemskega morja odkriva, da lahko nemške letalske sile.-v/ Romuniji ir primeru potrebe kontrolirajo ves polotok, večji del Turčije in črnomorski bazen. V. primeru novih letalskih oporišč.na tleh Bolgarije, bi postal akcijski radij nemških zračnih sil s spodnjega Podonavja še učinkovitejši. Zajemal bi vso Turčijo, severni Egipt, Palestino, Sirijo in Ciper ter petrolejske vrelce v Mosulu. Računajoč s kombinirano akcijo nemških in italijanskih zračnih sil, s pristajanjem na Dodekanezu, bi lah- ko postala T u r č i j a prizorišče letal skih bitk v primenl,.da bi še Angležem, ki jim je na razpolago zaenkrat kot ofenzivna letalska baza do romonskhrtaMe Ciper, posrečilo dobiti oporišča na Kreti aH drugem delu Grčije. S tem: se odkrivajo nove faze razvoja zimske vojne, v kateri bi sile osi, kakor Anglija imele na razpolago petrolejske vrelce v neposredni Nižini. V žVezi' s postavljanjem podmomiške baze ob romunski črnomorski obali, postaja tudi položaj Turčijejia Dardanelah kočljiv. Operacijska možnost podmorniških sil velesil osi skozi Dardanele v Sredozemlje, zalaganih neposredno z' gorivom iz bližnjih petrolejskih vrelcev, postavlja Turčijo spet pred nove naloge. Prihod Eden a v Egipt, živahna diplomatska aktivnost v Moskvi in tesno sodelovanje med generalnima štaboma Grčije in Turčije, vse to je po mnenju turških političnih krogov v zvezi z dalekosežtdmi Odločitvami, ki bodo že v bližnjih dneh padle tako v Moskvi, Berlinu in Rimu ter Ankari in Londonu, odnosno Kahiri. ‘ • ; '.-in . - ' - “ }\ i ■ } MOSKVA, 18. okt. Reuter. Turški poslanik Hajdar Aktaj, ki je pred dnevi vrnil iz Carigrada na svoje mesto, je Ul sprejet pri komisarju za zunanje zadeve, MolOtOVU. * - t ~ j!*«« **> MOSKVA, 18. okt. Reuter. Dosedanji japonski 'po sl anife V Mbsk v 1, Togo; se je p6-sloVil' dd MNotOva in odpbtavat v Tokio. r, 01:0 ti .6 v* Bolgarija in Traclja SOFIJA, 18. oktobra. Unp. Bolgarski tis.k posveča veliko pažnjo bivanju,, kmetijskega: ijhinistra Baj^ v. Rimu 'M ohisku hejnškeg^ ritinjstra dr, Rusta v Sb-fiji, Naglaša t^soe prijat^Ufto vezi, M družico vse tri države ter ne skriva Želja, ki jih hoče bolgarski narod še uresničiti. i$Sdv*eml je tudi žahtpvfi |»t, Izbotfci o* Egejsko morje. Bolgarih se ni nikoli odpovedala zahodni Traclji, ki predstavlja narodnostno ozemlje, kjer je bilo še 1923 140.000 Bolgarov In 120.000 muslimanov bOlgarske harodribstj." V ' • •* - V . — c. •- i *•' - i Ji-- • - ’ 5. , 2 i. .... Velik uspeh registracije vojakov v USA Prijavilo te Je ie 2S0.000 moi več kakor so pričakovali — 414 : WASHINQTON. 18. okt. CBS. V USA je bik> 250,000 mož med 21. in 35. letom več registriranih, kakor pa so pričakovali. Skupa j jih bo okori M,654,000, vendar pa je treba počakati še pet dni, da se bo Izvedelo točno število. Uspeh registracije je nadvse pričakovanje velik ter pompni po pisanju ameriškega tiska dokaz, da se tudi demokracije znajo braniti. NEW YORK, 18. Okt. CBS. Roosevelt bo med 23. okt. in 2. novembrom štirikrat govoril na voiivnih shodih v Filadelfiji, New Yorku, Wasfaingtonu in Clevelandu. Podpredsedniški kandidat demokratske stranke Wallace je_ izjavil, da »bi sovražniki USA bi« veseli, če bi bil iz- o; voljen kdo drugi kakor Roosevelt, kajti le-ta pozna preveč trikov«. N£W YORK, 18. okt. DNB. Na prvi dan rekrutiranja novih vojnih obveznikov je imel Roosevelt govor. Tisk komentira ta govor in »New York Daily News« pišejo med drugim, da se je Roosevelt obvezal, da ue bO Tpastopai.prpti 16.§ giiji-jonom obveznikov in njihovih družin s tem, da bi jih poslal na evropsko bojišče. Vpoklicani naj bodo uporabljeni le za obrambo USA doma. Vojska naj se ne ustvarja za realizacijo vojnih ciljev izven doma. • - NEW YORK, 18. okt. DNB. »Saturday Evening Post« piše o ameriški nevtral- : t17 za Roosevelta riosfi in pravi, da vlada USA nikakor ut nevtralna. Narod, je vezan po zakonu o nevtralnosti, njegova vlada pd sistematično krši ta zakon z raznimi vojnimi intervencijami'lii“podptranjefti. Tudi izročitev rušilcev Angležem ni opravičena v zakonu. —- • *.* ; NEW YORK, 18; okt. Reuter. Znani Gallupov institut, ki prireja ledeijska glasovanja o vseh političnih vprašanjih, je priredji glasovanje o tem, kdo bo {^voljen za predsednika USA. Roosevelt je dob« 414 .glasov, Wlllkl pa 117. S tem je Roosevelt pridobil že 85 glasov od \VlUkleja v enem tednu. Pred novo ofenzivo Graitanija — Odmevi Edenovega bivanja v LONDON, 18. okt. Reuter. Anthony Edbri se je na poti v Egipt v nedeljo ustavil na Malti ter inspkdrai čete, MOSKVA, 18. okt. Prihod angleškega vojnega ministra Edena v Egipt smatrajo v tukajšnjih krogih za znak, da Velika Britanija resno računa z možnostjo napada na Suez tudi s črnomorske strani Naloga Edena je, da prouči položaj v Egiptu, Palestini, v Siriji in v Turčiji ter poroča vladi za nadaljnje postopanje v pripravah na zimsko vojno. BERLIN, 18. okt. Stefani. Berlinski krogi komentirajo nagli prihod angleškega Vojnega ministra Edena v Egipt ter zaključujejo, da Je Egipt na pragu novih, važnih vojaških dogodkov. Navzočnost britskega vojnega ministra v operacijski coni priča o velikem vznemirjenju, ki viada v Londonu glede Izida vojne na tem delu Sredozemlja. KAHIRA, 18, okt. Reuter. V teku današnjega dne so angleške letalske sile bombardirale Tobruk ter napadle Sollum. V noči na 16. t. m. so angleška letala napadla Eritrejo ter povzročila večjo škodo Guri. ALEKSANDRIJA, 18. okt. Reuter. So- vražna letala so skušala snoči bombardirati mesto, a so bila zavrnjeni. Eno letalo je bilo sestreljeno. ITALIJANSKA POROČILA RIM, 18. okt. Italijansko poveljstvo javlja mimo uspešnega napada na angle- G ANTHONY EDEN ško križarko »Liverpool«, da so italijan- ska letala bombardirala sovražni postojanki pri Assabl in Dabi ter položaje pri Marsa Matruhu. Sovražna letala so napadla z močni mi silami Tobruk, poškodovanih je bilo 45 blš> In 9 barak. Pri Daga River. Post v Vzhodni Afriki *» domače kolonialne čete napadle Angleže ta. jih pognale v beg- Sovražnik je puatll na bojišču več vojnega materiala.. Na|a letala so napadla Perim in letališče pri Gedaremu ter razgnala dva večja transporta sovražnih ladij v Rdečem tnOrjo. Angleška letala so bombardirala Dire-dauo, Dekamero, Tesen* m Gondar, kjer pa n) bilo večje škode. LONDON. 18. okt. Unp Trinajst četnikov ta moniarjev je bilo uNtth na gleški križarki »A]ax«, kf se je v šo«ke. Predor pri Sedanu je razmnožil go- ;e- Delo in šola C T„ vpričo o nepremagljivosti nasprotnikovega , „7 ' J, f PJ*’ brozja in to je bilo opravičilo za vse, ki so edni izvleček glavnih in vodilnih ide' se hofai umakniti. Pred motoriziranimi kolo-i Na prav zanimiv način obravnava pri nekdanjih primitivnih ljudeh ter v današnji kulturni družbi, ko je vse v skrajnem naporu stremljenj najracionalnejše izkoristitve vseh danih sredstev in pogojev. Posebno pri duševnem delu, ki je zlasti pri dijakih in mnogih intelektualcih brez smotrene delovne metode, je izredno v#*"’ ... ... ».m uspehi, m znanstveno delo o ekonomiji volje priporočamo. Pisano je v cirilici, -ga- k Meštrovlčevim mislim o umetnosti in vrsti slik njegove plastike je posvečena na uvodnem mestu najnovejša, druga številka petega letnika mesečnika »Umetnosti«. Prof. dr. Fr. Š i j a n e c nadaljuje sv.oj »Pregled slovenske likovne umetnosti«. Študija je zanimiva zlasti zaradi tega, ker skuša avtor prvič postaviti razvoj naše likovne umetnosti v okolje časa in zgodovinskih dogodkov, kot tudi njihovih večjih ali manjših vlivov, kakor so se kazali v njenem izživljanju. Nič manj ni važno vprašanje resničnih narodnih prvin v naših umetnostnih stilih, bodisi ljudskih bodisi privzetih. Jože fami so šla grozna poročila in jim priprav- avtor ekonomijo sil v prirodi, kakor tudi |k a r 1 o v š e k je popeval studijo o lipi kot slovenskem hafodnem drevesu, sim-bolu hrpOnosu slovenske narodne samobitnosti, priči o preteklosti in življenju naših prednikov. Spis zasluži pozornost ker v novejšem času Slovenci na lipo vse preveč pozabljamo, bratje Srbi so si pa kot simbol izposodili celo germanski hrast in ga spravili tudi na naše kovance, poleg romanske lovorike. Picasso j e ve'misli o umetnosti po j asu' Ho renroriiiV-o- ■ . —„vju. resmi sta prispevala Stanek in Jarc, dočim je Gradnik prevedel iz španščine Juana Ramona Jimeneza pesem »Tako čisto je že moje srce«. Zvezek zaključuje drobiž iz umetniškega sveta s karikaturami naših razstavljalcev v Zagrebu. k. V Trnavi na Slovaškem je pretekli teden umrl mladi slovaški pesnik Jaroslav Chvoj-Lukač, rojen 1905. Pobrala ga je jetika. Po poklicu je bil pravnik. Li-' terarno se je udejstvoval zlasti v letih 1925-32, ko je ustvaril svoja najboljša dela ter jih objavljal deloma v dnevnikih, zlasti pa v literarnih mesečnikih. Svoje najboljše pesmi je potem zbral ter jih izdal v knjigi z naslovom »Cvetoče daljave«. Njegova poezija je bila precej realistična,‘močno življenjska ter vsa prežeta notranjega optimističnega ognja m vere v človeka. Novice Kakršna bo setev - taka bo žetev .Sedaj je čas setve. Ker je baš od te setve odvisen naš vsakdanji kruh v prihodnjem letu, je potrebno, da se tudi to vprašanja nekoliko obravnava. Prva in najvažnejša nujnost za naše narodno gospodarstvo je povečanje produkcije. Slovenija je glede pridelkov žitaric pasivna dežela. Letno uvažamo 8—10 tisoč vagonov žrta n dragih krajev. Tako smo torej odvisni od uvoza. Seveda je zato Slovenija še huje prizadeta, če je v žito rodnih pokrajinah slaba letina. Tako je n. pr. letos v Banatu letina za 30—40% slabša, izvoz od tam omejen in tako trpimo mri, ki kupujemo. Važna in prva skrb našega kmeta je torej, da dvigne produkcijo oz. pridelek na svoji zemlji od sedanjih 8—9 na 14— 15 stotov na ha, pa bomo kriH vso domačo potrebo kruha in ne bo potrebnih ni-kakih omejitev. Kako pa naj to dosežemo? Edino z intenzivnim obdelovanjem! Zemljo je treba v prvi vrsti dobro pripraviti. Poleg hlevskega gnoja bi morali kmetje uporabljati tudi umetna gnojila. Pravilna uporaba hlevskega gnoja hi umetnega gnojila ter primerna priprava zemlje so osnove za intenzivno poljedel- stvo in za povečan pridelek. Drugi problem je izbira semena za setev. Ce je seme še dalje časa na eni in isti zemlji, polagoma degenerira. Baš radi tega je treba večkrat seme menjati ali pa si doma seme selekcijonirati. Ker pa kmet za to zamudno in dolgotrajno delo nima časa, imamo za to posebne zavode -r- semenogojske postaje, ki se bavijo specieJno s pridelavo selekcioniranih semen. Taka postaja je v Beltincih v Prekmurju, ki je pridelala že dobra semena. Najbolj znana je pšenica štev. 277, ki se je dobro obnesla povsod. Tretji problem je čas setve.'Ni dobra prezgodnja, ne prepozna setev. Če je setev prezgodnja je rastlina do snega že prevelika in potem nastopa plesen zelo močno, če pa je prepozna, je rastlina pre nežna, pa jo lahko uniči mraz. Najprimernejši čas je prva polovica mesca oktobra. Seme mora biti tudi zdravo, razkuženo itd. Posebno vprašanje, ki je važno za vse narodno gospodarstvo, pa je vprašanje cene, take cene, ki daje kmetu-producen-tu možnost vnovčenja, konsumentu pa možnost nakupovanja. V-ar. Gospodarska pogajanja z Nemčijo zaključena Gospodarska pogajanja z Nemčijo v Beogradu so v glavnem zaključena. Po sporazumu bodo ostali stari kontingenti z Nemčijo in protektoratom. Nemška delegacija je sicer izrazila željo, da bi se pOvečaM, toda razumela je potrebo našega gospodarstva za zamenjavo z državami, iz katerih dobivamo nujno potrebne surovine. V prekomorskih državah lahko plačujemo te dobave samo z našim izvozom surovin in proizvodov. Zato je bila sporazumno določena formula za določitev superkontingentov za izvoz v Nemčijo na osnovi preostalih presežkov po kritju domačih potreb in obveznosti iz sporazumov z drugimi trgovskimi partnerji. Tako so bili določeni superkon-tingenti za večino naših proizvodov, posebno za živinske in rastlinske proizvode ter živino. Rešeno je bilo tudi vprašanje naših terjatev v bivši Poljski. Statistika špekulantov, kazni in »artiklov" Po podatkih urada za kontrolo cen bi mogli sklepati, da število špekulantov raste nekako sorazmerno z draginjo. Tako je bilo kaznovanih po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in po uredbi o ukrepih v svrho preskrbe prebivalstva in vojske s kruhom maja 724 oseb, junija 565, julija 473, avgusta 744, v septembru pa že kar 891 t zapornimi in denarnimi kaznimi. Podatki pa niso popolni, ker vsa okrajna načelstva niso poslala podatkov. Gornji podatki ne obsegajo banovine Hrvatice, temveč samo ostalo področje države pod kompetenco urada za kontrolo cen v Beogradu. Naj- več špekulacij proti katerim so oblasti postale v septembru, je bilo namenjenih življenjskim potrebščinam, ki so jih prodajali nad maksimiranimi cenami. Zaradi tega je bilo kaznovanih 240 oseb. Največje kazni, ki so jih merodajni odmerili znašajo 6 mesecev zapora in 100.000 din globe. Na prisilno dek) je bilo v septembru odvedenih 12 oseb: 7 iz donavske banovine, 2 iz drinske, 2 iz Beograda in iz dravske banovine 1. Špekulantom so bili pri srcu najrazličnejši »artikli«: moka, mast, slanina, sladkor, pa tudi koruza, najemnine, jajčka pa še bogsigavedi kaj. Promet z gumami motornih vozil Ministrski svet je izdal uredbo o prometu z gumami za motorna vozila, da bi se potrošnja gum v naši državi omejila in da bi se s pravilno razdelitvijo zalog zagotovil nadaljnji promet v onih krajih, kjer ni železnic. Kajti surovine za Izdelovanje gum uvažamo, uvoz pa je sedal zaradi prilik v Evropi skrajno otežko-čen. V petih dneh po objavi v »Službenih novinah«, to je do 21. oktobra, morajo vsi, ki imajo na podlagi katere koli osnove gume za motorna vozila, prijaviti vse količine zunanjih in notranjih gum vseh dimenzij za motoma vozila, taiko rabljene kakor nerabljene. To so dolžni storiti tudi vsi lastniki vozil, od prijave so izvzete samo one gume, ki so postavljene na kolesa registriranih vozil. Nekolkova-ne prijave z navedbo imena, poklica in stanovanja lastnika, količine in vrste gume ter oznake, ali je guma stara ali nova, je treba vložiti v dveh izvodih po prometni policiji ali pa po prvostopni obči upravni oblasti na naslov banske uprave. Dan izročitve prijave na pošti se smatra za dan izročitve oblastem. Prepovedana je vsaka odtujitev gum brez dovoljenja banske uprave. Za dovoljenje lahko prosita prodajalec ali kupec. Državna uprava si pridržuje pravico prisilnega odkupa gum po cenah, ki bodo maksimirane na podlagi uredbe o kontroli cen. Za kršitev te uredbe je določena kazen do 30 dni zapora in 500 do 5000 din globe. Razen tega bodo neprijavljene zaloge zaplenjene v korist države ter izročene prometnemu ministrstvu. Kazni izrekajo državne, krajevne in policijske oblasti, kjer pa teh ni, pa obče upravne oblasti prve stopnje. Zaključki kupčij z gumami, ki so bili sklenjeni pred veljavnostjo te uredbe, a do gornjega roka niso bili izvršeni, se lahko izvršijo samo z dovoljenjem banske uprave, sicer pa se smatrajo te kupčije za razveljavljene. UMOR SLABOUMNE MATERE 30 letna Ana Lenasi iz Mušenika pri črni se je nekega večera izgubila nekam iz hiše. Ker je le ni hotelo biti domov, so jo šli domači iskat, našli pa so jo šele drugega dne v narasli Meži nedaleč od hiše. Na glavi je imela precej hude poškodbe. Vendar so najprej sklepali na nesrečo, ker je bila utopljenka nekoliko slaboumna. Nekateri pa so mislili, da je naredila samomor, ker jo je zapustil oče njenega nezakonskega otroka in je bila prepuščena le podpori svojih staršev. Raztelesenje trupla pa je dokazalo, da je bila pokojnica najprej umorjena in šele nato vržena v narasli potok. Bila je spet v drugem stanju. CENE VSAK DAN VIŠJE Oddelek za gospodarska proučavanja pri Narodni banki je ugotovil, da so se cene v avgustu dvignile za 6.7 odst. Od lanskega septembra pa so narasle za 79 odst. Predvsem so se dvignile cene živine in rastlinskih proizvodov. S PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKI SO USTANOVILI LEKARNO Vaščani v Labukovu v sokobanjskem okraju so si s prostovoljnimi prispevki zgradili vaško lekarno, ki razpolaga s sredstvi za nujne in lažje ■ slučaje. Ker je vas nad 20 km oddaljena od sedeža okrajnega načelstva tef so tudi prometne zveze z drugimi kraji jako slabe, je mala Iekarnica neprecenljiva pridobitev za vaščane. Na obisku pri 105 letni godovnjači »TAK STARIH ŠKRAMPLJEV BOSTE MALO DOBILI V ROKE...« S prijazno učiteljico Ek) St., ki me je na redkost tudi opozorila, na obisku pri 105 letni godovnjači in prababici Tereziji Čurin v Središču. Našla sva jo v prijazni sobici, v skrbno prerahljani postelji, lepo skrbijo za njo in jo imajo prav radi. Rojema je 1835 in je torej že v 106 letu. — Pravi, da leži zato, ker jo zunaj preveč zebe; je pa sicer razmeroma zdrava, vidi in sliši tudi, celo pošali se rada, spominja se nazaj do zgodnje otroške dobe in še danes ve natančno, koliko ljudi je to leto umrlo v fari. Na tozadevno vprašanje je odgovorila: »Eden manj kak 50«. Bratil se je sama naučila. Ona pravi: »Od drugih«. Poročila se je v 27. letu in postala vdova po 12 letih. K temu dejstvu je pripomnila: »Potem sem pa živela kot novorojena. Eh, dedov bi že bilo ...« in mahnila z roko. Od Bolfenka je vsak teden po 3—4 krat vozila sir in vrhnje v Varaždin, okroglo 50 km na dan, leta in leta! Poleti je še hodila na sonce, zdaj pa gre le še do mize h kosilu in nato zopet nazaj. Njena že rajna starejša sestra je doživela 92 let, hčerka Katarina šteje sedem križev, vnukinja pa 42 let, pravnuk pa kakih 17—18 let. Za god je dobila od nekoga steklenico starega vina in malo peciva in si za južno oboje za silo privoščila. Vino jo je oči-vidno poživilo, dobila je celo rdeča lica in tudi zgovorna je postala. Rekla je n. pr. med drugim: »Lepo življenje je več vredno, ko zlato in srebro«. Ob slovesu mi je rahlo stisnila roko in dejala: »Tako starih škrampljev kot so moji bote malo dobili v roke. Zbogom in hvala obisk.« Š. RUBY M. A VRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 12 Sangster se je smejal. — Vse. O Upton Home in o prelepih časih, ki ste jih tamkaj preživeli, o pseh in o konju Fandovu. — Fanda se je lani poslovil za vse čase. Star je že bil in skoraj slep, a me je poznal po glasu in korakih. Njen glas je bil zamišljen. — Jimmy je jezdil na njem brez sedla po poljih, — je nato nadaljevala. — Sicer pa tako veste, da je jimmy izvrsten jezdec! — Sploh je Jitnmy Človek, ki ga je treba občudovati, je resno pohvaiil Sangster svojega prijatelja. Pogledala ga je nekoliko zmedeno _ Mislite? — je vprašala. — Znabiti pa se samo šalite? Sangster je bil v zadregi. — Nikakor; prav resno mislim, — je dejal nežno. — Jitnmyja imam zelo rad, četudi ga ne poznam tako dolgo kot vi. — Kako dolgo ga že pozlate? — Je spraševala kar naprej. Sangster je Stel. — No, zdi se uri, 'da bo pet let, — je dejal slednjič. — Znabiti tudi šest. Cas beži tako naglo, da bi <9wek tega ne verjel. — Živite v Londonu? — Da, stanujem v predmestni četrti •Bloomsbury. — BHzu J«nmyja? — Ne; Jknmy stanuje v Templu. Potlej pa ga je še z nasmehom vprašala: — Ali morda tudi poznate njegovega brata Horacija Velikega? — Samo enkrat sem se z njim srečal, —• je resno dejal. — Jaz tudi. Pred leti. Ali se vam ne zdi nekoliko smešen? — Zelo, — ji je potrdil Sangster. In priznati si je moral, da je zelo vljudno karakterizirala tega neznosnega puritanca Horacija Velikega. Sangsterju je bilo vselej žal, kadar se je spomnil, da ima Jimmy takega brata. Zvonec je prekinil razgovore. Zavesa se je polagoma dvignila. , — CynKtiJo Farrowo smo videli že sinod, — je še rekla Kris'tina. — Mar ni nad vse mikavna? — Mislim, da je. — Mislim! Prepričana sem, da je to najbolj prikupna žena, ki sem jo kdajkoli videla, — je izjavila Kristina strastno. — Jwnmy mi je dejal, da jo osebno pozna. — Naglo je zasukala glavo. — Ali jo tudi vi poznate? — Da, nekoliko. — Pravite kot bi vam ne bila posebno všeč, — ga je opozorila Kristina. — Verjetno radi tega, ker ji tudi jaz nisem všeč, — se je zasmejal samemu sebi. — Da ji niste všeč, pravite? — je Kristina z resnim pogledom motrila njegov obraz. — Meni ste všeč, — je nato naglo pristavila. Sangter je ni gledal. Rahla rdečica mu je dahnila v lica. — Hvala, — je tiho dejal, ne da bi ji pogledal v oči. Ko je padel zastor po drugem dejanju, je Sangster mirna vstal in pristopil k Jimmyju. — Sedi na moj prostor, — mu je mimogrede šepnil. Jimmy ga je pogledal z odsotnimi očmi. Igre na odru ni gledal. V mislih se je sprehajal po dneh, ko je bil še Cyn-thijin zaročenec. In težko mu je bilo, ko je v mislih dospel do onega dneva, ko sta se ločila. Nekoliko obotavljajoče se je dvignil. Sangster pa je sedel poleg gospe Wyat-tove. Sangster je enkrat ali dvakrat mimogrede pogledal Kristino. Z Jimmyjem sicer ni mnogo govorila, toda videl je, da ima vesel obraz ter neprestano gleda v Jimmyja. Jimmy si je z dlanmi podpiral brado ter topo strmel nekam predse. Sangsterja se je polotila nejevolja. Kaj za vraga neprestano išče na tej Cynthiji? se je vprašal. Mar je zares slep ter še ni spregledal njene sebičnosti in pohlepa, Sangster je bolje poznal Cynthijo kot Jimmy. Kaj pa je prav za prav na tej ženi? Lep obraz ima in mikaven nasmeh, mimo tega pa do zadnjega živca pozna moške nature. To je vse. Toda Jimmy! Sangster je v duhu zmajal z glavo nad Jimmyjem, ko se je ozrl na mračen obraz svojega prijatelja. Kako le more Jimmy tako topo sedeti poleg tega prikupnega velikega otroka ter se v duhu moriti in loviti za prazno senco?! Mar je neumen, da so mu bolj všeč Cynthijine modre oči kot ljubek obraz njegove prve otroške ljubezni? Sangster je bil vesel, ko je bilo konec predstave. V gledališču se je vedno dolgočasil. Šele sedaj se je vprašal, zakaj neki je vendar šel z Jimmyjem v gledališče. Ko so vstali k odhodu se je skrivoma nasmehnil Kristini, ki je vsa žarela v veselju ter neutrudno ploskala. — Ali vam je bilo všeč? — jo je potem vprašal. — Da, zelo! Všeč mi je bila Cynthija Farrowa, pravtako tudi igra sama. Ko so šli skozi vežo, je Jimmy rekel: — Na večerjo pojdemo k »Mamiovu«. Kristina še nikoli ni bila tam. Kristina se je ozrla k njemu. — Ne, nikoli še nisem bila ondi. — Tam je mogoče videti gledališke zvezde in ljubljence občinstva, — ji je rekel Sangster. (Dalje.) 1 Ljubljana Zanimivosti z ljubljanskega trga Po dolgih pustili deževnih dneh se je včeraj vreme vendar spet zvedrilo, pa je tudi trg zaživel. Zdaj je sezona zelja. Cele kolone visoko naloženih vozov se Pojavljajo tam za Ljubljanico. Krasno ze-jie, glave naravnost ogromne, za dinar jo dobiš največjo. Kislo zelje pa je po 3 do 4 din kila. Zelja torej ne primanjkuje, repe, krompirja in fižola tudi ne, s tem je pa kuhinja malega človeka v slavnem že preskrbljena. Sicer je s krompirjem za enkrat še tako, da kmetje ljubljanski trg še zmeraj kolikor toliko bojkotirajo. Trmasto se držijo svoje cene 2 proti 1.50, kakor jo je postavila mestna občina in rajši krompirja ne pripeljejo na trg. Počasi se bodo pa že omehčali, ker imajo tudi ljubljanske gospodinje svojo trmo, pa kupujejo krompir mestne apro-vizacije. To je slavonski krompir in po okusu seveda ne more tekmovati z gorenjskim krompirjem, toda če se ga pravilno kuha, namreč manj v vodii, bolj, v Pad, je prav dober. Kakor nam sporočajo z magistrata, pa bo zdaj mestna občina nakupila večje količine gorenjskega krompirja po ugodnih cenah, tako da bo Ljubljana s krompirjem zadostno preskrbljena. Mestna ob- čina pri tem zatrjuje, da ne išče prav nobenega zaslužka, ker hoče, da se morejo po zmogljivih cenah oskrbeti z najpotrebnejšimi živili najširše plasti mestnega prebivalstva. — Mislimo, da je to samoumevno, ker mestni aprovizacijsld uma je socialna ustanova in ne sme po-stati pridobitno podjetje. To velja tudi za banovinski prehranjevalni zavod. Pohvaliti moramo organe mestnega tržnega urada, da zdaj pridno kontrolirajo cene rn da kupgvalce sami opozarjajo na tiste prodajalce, ki dajejo kako stvar cenejše kot drugi. Pa bi bilo umestno, če bi si zapisovali tudi imena takih dobrih ljudi in jih objavljali v časopisih — za lep zgled drugim. S sadjem, ki ga je letos malo na trgu, je bilo doslej tako, da so ga večjidel od kmetic sproti prekupčevale branjevke, in tako gospodinjam odtegovale možnost nakupa cenenega sadja. To bo zdaj tržni urad kolikor toliko preprečil s tem, da je vse kmečke prodajalce sadja premestil z dosedanjega prostora ob šenklavš cerkvi na živ.Vki trg ob poslopju Jugoslovanske knjigarne, torej na precejšnjo razdaljo od branjevk. V toliko ima zdaj ljubljanski trg spremenjeno lice. je človek-u istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zainore; pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in to snežno bele! VEČ SVETLOBE, MAN] STROŠKOV! LJUBLJANSKI OBČINSKI stavbeniki V BEOGRADU V prestolnico je dospel predsednik ljubljanske občine dr. Juro Adlešič s šefom gradbenega urada prof. Steletom in občinskimi stavbeniki. Pod vodstvom Prof. Steleta so si ogledali razstavo nemške arhitekture, kasneje pa jih je sprejel podpredsednik beograjske ■Občine Lazar Kostic, s katerim so razpravljali o raznih urbanističnih vprašanjih, ki se tičejo Ljubljane in Beograda. a Gospodarski sosvet, ki je prideljen banovinskemu prehrajevalnemu zavodu v smislu statuta in sestavljen iz 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih krogov in strokovnjakov, je z odlokom bana imenovan. Med drugim so kot strokovnjaki v tem sosvetu: Viktor Kozamernik, predsednik Delavske zbornice, dr. Jencev za Slovenijo Jože Pirc, ki se mudi te dni v Beogradu. o. Nesreče. Posestniku Pintarič Ludviku iz Martjanec je pri delu po nesreči padel drog na roko ter mu jo zlomil. — Zrinski Aleksandra, 65-letnega gostilničarja iz Moščanec, je med prepirom udaril sin z nekim trdim predmetom, da mu je zadal precejšnjo rano na glavi in potem nezavestnega tako zbrcal, d* se je ta moral zateči v bolnišnico, n Društvo Narodni dom v Zagrebu priredi v soboto, 10. t. in, društveno čajanko v svojih prostorih Berislavičeva ul. 11. Skupščina slovenskega učiteljstva Delegati 34 okrajnih društev so se že včeraj zbrali na raznih predkonferencah in posvetovanjih o važnih organizacijskih problemih. Danes je ob pol 10. uri predpoldne otvoril predsednik Metod Kumelj deseto 'mnovinsko skupščino JUU, sekcije za dravsko banovino. V otvoritvenem go voru je pozdravil navzoče zastopnike raznih prijateljskih organizacij ter zastopnike raznih oblasti in ustanov, kakor tudi navzoče člane glavnega, upravnega in nadzornega odbora JUU. Nato je v lepo zgrajenem govoru podal glavne smernice učiteljskih strokovnih stremljenj. Nato so bile volitve opolnomočenih delegatov v poedine delovne odseke skupščine. Tem odsekom je določena važna funkcija, ker obravnavajo razna specialna vprašanja iz preteklega in bodočega delovanja učiteljske organizacije ter stavljajo plenumu skupščine konkretne predloge. Popoldan ob 13. uri so se začela zasedanja teh odsekov. Ob 16. uri se bo sestal plenum skupščine k svojemu za- sedanju. Poročilu o verifikaciji mandatov bo sledilo tajniško poročilo, nato bo razprava o proračunu za poslovno leto 1940/41. Temu bodo sledila izčrpna poročila poedinih delovnih odsekov skupščine. Po poročilu nadzornega odbora bo prišlo glasovanje za nov proračun ter volitve članov razsodišča. Zbrani delegati in predstavniki slovenskega učiteljstva bodo tako v teku današnjega in jutršnjega dne obravnavali delo stanovske-strokovne organizacije, ki je potekalo v izrednih prilikah na razburkani pozornici evropskih in svetovnih dogodkov. Stari temelji se majejo, polno je pojavov, ki pluskajo preko mej naše domovine in bistveno vplivajo na vso naše dogajanje. Tudi delo učiteljske organizacije je bilo prav tako po teh neugodnih vplivih prizadeto. Vendar bo ogromna večina slovenskega učiteljstva, t. j. 3108 članov JUU, vztrajalo v svojem stremljenju, navzgor in naprej ob strani slovenskega delovnega ljudstva, da skupno z njim pribori svojemu naroda lepšo in zdravejšo bodočnost. -*u- stoletja sama svetom. Druž oer 12 žensk, člani govorijo i« lovite po temi, ki vas Jezite se, včasih kolnete a hip brezobzirnega šo-pepel, če bi ga dobili v je že možakar, medtem >ma spet razgledavate m to. V duhu kličete na potujete se, ker še ni izdala Ibe proti avtomobilskim i. Kaj vam vse to porna-Saj sami veste, kako je. ugič spet srečali avto, ki v oči sčemečo svetlobo, z enim očesom. Ko bo odprite. In videli boste, i orientacije, kajti na oko, zamižali, vas žaromet n: ški poljski mitraljez na frontnem položaju. Pri napredovanju kazal mitraljez tudi v tej volni kot najbolj nevarno morfin postavi se vendar ničesar! Zanimivosti Diplomatska pogajanja zaradi kratkih hlač S čim so se v dobrih zlatih časih ukvarjale kronane glave in diplomati Založba Grasset v Parizu je nedavno objavila doslej neznana pisma Pavla Cambona, nekdanjega francoskega poslanika v Londonu za časa kraljice Viktorije in kralja Eduarda VII. Tvorec velike antante je pisal ta pisma svojemu sinu Julesu Cambonu in ostalim članom rodbine. V pismih je mnogo mu stvar tako, kakor sem rekel.« Potem je kralj pomignil državnemu tajniku za zunanje zadeve in pogajanja so se obnovila. Ko se je Landsdowne spet vrnil k meni, je olajšano dejal: »Afera je rešena. Kralj dopušča, da se predsednik predstavi v poljubni obleki.« Afrigleški poslanik v Parizu je dobil zanimivega in veselega. Med drugim opi-! od kralja sporočilo, da se lahko pred- suje tudi zabavni spor; ki je nastal med staro kraljevino in mlado republiko, ko so pripravljali leta 1903. obisk državnega predsednika boubeta v Londonu. — Cambon ni bil navdušen nad tem, da je kralj pripravljal Loubetu veliko parado V Aideshotu, še bolj pa so ga skrbele ceremonialne kratke hlače, ki so jih morali francoski gosti obleči ob priliki sprejema na angleškem dvoru. »Najtežje vprašanje, ki ga je treba rešiti, je vsekakor vprašanje hlač,« piše Cambon svojemu sinu. »Kralj mi je pred-kratkim dejal, da bo predsednik oblekel ta kostum in pri tem kazal svoje kratke hlače na zaponko. Odgovoril sem mu, da bi se predsednik naj oblekel tako, kakor je navajen v Parizu«. »Prosim vas, saj tudi Američani radi oblačijo kratke hlače, pa je njihova republika vendar nekoliko starejša kakor vaša,« je odgovorilo Veličanstvo. »Seveda, Veličanstvo,« sem mu odvrnil, »ker smo mlajši, si lahko privoščimo novotarijo.« Kralj ni popustil. Vznemirjeni lord Landsdowne me je potegnil Vstran ter me vprašal: »Kralj je z vami gotovo govoril o krat-Jcih hlačah?« »Res je, toda bil sem proti temu.« »Kralj mi je naročil, naj ponovno z vami govorim o tej zadevi. Opozarjam vas, da da kralj mnogo na tradicionalno oblačenje in na spoštovanje običajev.« »Vse je lahko, kakor želite, razen tega. Saj bi se ves Pariz tresel od grohota, če bi se predsednik republike pokazal v kratkih hlačah.« »Na to sem tudi mislil, toda, kako naj potem napravimo?« »Sporočimo kralju, da je to nemogoče, To mora Veličanstvo 'razumeti. Pojasnite sednik obleče kakor hoče, pač pa »mora Delcasse na vsak način obleči kratke llače.« Sedaj je bil torej Delcasse na vrsti. »Raje sploh ne pridem v London, ka-cor pa da bi oblekel kratke hlače,« je izjavil Delcasse. Zamižite z enim očesom pa vas avto ne bo več slepil Ko zvečer srečate avto, ki vam požene z odprtimi žarometi snop svetlobe v oči, vam gotovo ni kaj prijetno. / je že zdavnej mimo, vi pa se še -napol »oslepljeni« lovite po J je spet zagrnila. Jezite r in zdrobili bi ta hip ferja v prah in pepel, roke. Toda kje je že ko se vi polagoma ; tipate skozi temo. V moč oblast,: drakonske \ vozačem itd. ga? Prav nič! Ko pa boste vam bo podil v tesno zamižite r avto mimo, ga da lriste izgubili s ikaterim ste »oslepil«. Torej spet nova aiera! Poudaril sem, da ima Delcasse popolnoma prav in da bom Landsdo\vneu sporočil: tako ali tako... Ali minister Delcasse brez kratkih hlač, ali hlače brez Delcassea. Ker pa je ministrov prihod že objavljen, se bo javnost spraševala, zakaj ga ni bilo. Ves Pariz in London bosta zvedela za vzrok in vsi se bodo smejali kralju. Ta pogajanja, ki bi bila za opereto, so me končno tudi zabavala. Saj so bili to tisti srečni časi, ko je državnike vznemirjala že afera zaradi hlač in ko so jim te dale preko glave dela in diplomatske- Življenjsko ga varovanje mezgov Ameriška vlada je ustanovila poseben' zavod, ki farmarjem posreduje življenjsko zavarovanje tovornih in vprežnih mezgov. Za nekaj centov mesečno si pridobi vsak farmer pravico, da si v slučaju »na* ravne smrti« njegovega mezga nabari novega na stroške zavarovalnice. MintO tega je v zavarovanju všteto tudi bre&* plačno zdravljenje bolnih živali. Posebnost tega zavarovanja pa je, da prispeva zavarovalnica v slučaju »nezgodne smrti« mezga dvojni znesek za nakup nove žIr vali. CENZORJI NA BERMUDSKEM OTOČJU Bermudsko otočje je vmesna prometna postaja med Anglijo in Ameriko. Važna je bon svoje zanimivo pismo. ga udejstvovanja,« tako je končal Carn- postala zlasti po vojni, ko je Anglija uve dla cenzuro poštnih pošiljk, ki jo vršijo na tem otočju. V zadnjem času je angleška vlada zelo povečala število cenzorjev tef znaša sedaj že 320 cenzorjev. Ti cenzurirajo vso pošto, ki jo prenašajo letala i* Evrope v Ameriko in obratno. TEŽAVE KUHINJSKE UMETNOSTI Pred tednom dni se je poročila. O kuharski umetnosti ve toliko kot o življenji! na Marsu. Zaman se trudi, da bi po navodilih kuhinjske knjige spekla kolač. Razjarjena požene skaženi kolač sko*l okno na dvorišče. Zvečer potrka na vrata hišnik ter j