Številka 45 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 13. november 1992
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Kiagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Jutri, v soboto, bo za Ziljsko dolino, z njo pa tudi za vso dvojezično Koroško, velik praznični dan: V kulturnem domu na Brnci se bo odvijala jubilejna prireditev, namenjena 100-letnici Posojil-nice-Bank Žila (začetek: 14.00). Pred sto leti je začela delovati
posojilnica na Ziljski Bistrici in je bila ustanovljena posojilnica v Št. Lenartu pri sedmih studencih (od leta 1976 dalje: posojilnica Ločilo). Od leta 1987 dalje sta se obe spojili s posojilnico Marija na Zilji v močno Posojilnico Bank-Zila.
Več o slavljenki na straneh 9, 10, 11 in 12.
NAMESTO KOMENTARJA
ospod Jörg Haider na-I ™ merava vložiti razpis Ijud-^J|ske zahteve o tujcih v Avstriji. FPÖ trdi, da je v Avstriji do 400.00 tujcev ilegalno. Sam minister za notranje zadeve Lö-schnak ocenjuje, da se v Avstriji nahaja ilegalno nekaj nad
100.000	tujih državljanov; okoli
200.000	tujih državljanov in njihovih družin pa je v naši državi legalno.
Seveda je porazdelitev tujcev po vsej Avstriji precej neenakomerna. Tako jih je na Koroškem zelo malo, preko 10 % prebivalstva pa tujci predstavljajo npr. na Predarlskem, na Dunaju in v nekaterih večjih mestih v Avstriji.
Precej beguncev iz Bosne je nastanjenih tudi v dvojezičnih farah. Vsi govorijo srbo-hrvaški jezik, ki je našemu slovenskemu jeziku podoben in mi ne bi imeli težave pri sporazumevanju. Begunce vidimo, kako se sprehajajo po cestah in jim je nekako dolgčas, ker imajo verjetno močno domotožje. Kaj npr. storimo, da bi jim kot slovanski bratje nekoliko olepšali njihovo bivanje pri nas? Ali ne bi bilo človekoljubno, če bi nekatere družine povabili na kosilo ali na kak izlet? Ali ne bi mogla naša slovenska društva v naših kulturnih domovih pripraviti primernih prireditev in tja povabiti begunce, da bi z
Gospod Jörg Haider in mi
Okoli 11.000 inozemcev vsako leto dobi avstrijsko državljanstvo, od tega jih je več kot polovica iz prejšnje Jugoslavije. V treh letih npr. bo dobilo v Avstriji državljanstvo več Jugoslovanov kot pa so našteli Slovencev na Koroškem pri zadnjem ljudskem štetju.
Zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni je pritisk prevzema državljanov od tam v Avstriji še posebno močan.
Poseben zakon naj bi po Haiderjevem mnenju točno uravnaval dotok tujcev v Avstrijo ter seveda njihov status v Avstriji po prihodu.
Mnenja o nameravani ljudski zahtevi so v Avstriji različna. Pomembni krogi, med njimi tudi Cerkev, jo odklanjajo, medtem ko drugi računajo s tem, da bi se take ljudske zahteve udeležilo 20 % Avstrijcev in jo s tem podprlo.
Ob vsem tem se moramo tudi koroški Slovenci vprašati, kakšno je naše, stališče do tega. Večina izmed nas je nekaj darovala za hrvaške in bosanske begunce, nekateri so zbirali obleke, in to je že vse. Ali bi bili pripravljeni vzeti begunce tudi v svojo hišo, morda za nekaj mesecev ali celo nekaj let? Kako je s pripravljenostjo pri cerkvenih ustanovah? Koliko beguncev je npr. nameščenih v naših župniščih ali v hišah in stanovanjih, katerih lastnik je Cerkev in ki stojijo mogoče prazne?
nami vred preživeli kak lep kulturni popoldan? Mogoče bi k taki kulturni prireditvi povabili še kako bosansko skupino iz Slovenije, da bi jim tu predvajala pesmi in melodije njihovega domačega kraja. Prirejamo sicer prireditve pod geslom „Dober večer sosed"; kaj pa je s temi novimi sosedi, našimi brati, ki bivajo zdaj med nami?
Večje število t. i. tujcev imamo kot šolarje tudi na Slovenski gimnaziji in na Dvojezični trgovski akademiji. Kot slišimo iz pogovorov z dijaki, leti niso navdušeni nad prisotnostjo teh šolarjev na naših izobraževalnih ustanovah. Neki šolar je celo namignil, da jih v razredu odklanjajo ali da jih tam ne bi hoteli imeti, ker imajo pač drug temperament in se vedejo drugače, mogoče malo bolj agresivno, ker so pač marsikaj pretrpeli, ko so morali od doma. Ali imajo naši profesorji dovolj vpliva na šolarje, da bi zavirali take tendence?
Ob koncu tega razmišljanja torej ugotovitev, da smo tudi mi dovzetni za Haiderjev bacil, če ne drugače, pa s tem, da nam ni mnogo mar za naše začasne sosede. Koroški Slovenci bi morali z nadpovprečno aktivnostjo prispevati k temu, da se bodo begunci pri nas dobro počutili, ne samo z ozirom na dobro telesno, ampak tudi na duševno počutje.
BRAT
99
Koroški Slovenci bi morali z nadpovprečno aktivnostjo prispevati k temu, da se bodo begunci pri nas dobro počutili.
Ü
O peti Zl 13.
petek,
13. november 1992
Politika
Kako je prišlo do sdovanja med Brazilijo in Dvojezično trnovsPkademijo v Celovcu?
Nekaj dopolnil k poročilom o obisku brazilske delegacije na Dunaju in v Celovcu.
Piše Jože Bavdaž
V zadnjih dveh številkah Našega tednika je bilo obširno poročano o obisku prosvetnega ministra iz brazilske zvezne države MINAS GERAIS z namenom, da se navežejo stiki z Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu. Gotovo pa bo bralce NT zanimalo, kako je prišlo do tega, da se tam v daljni Braziliji zanimajo prav za to šolo tukaj na Koroškem.
Zasluge Štefana Bogdana Šaleja
Letos pomladi me je iz Brazjlije telefonsko poklical prijatelj Štefan Bogdan Šalej. Obrazložil mi je, da bi kot predsednik Trgovske zbornice za državo Minas Gerais rad smotrno uporabil razpoložljiva finančna sredstva. Mnenja je, da bi bil denar najboljše naložen, če bi ga uporabil za izboljšavo in izgradnjo poklicne izobrazbe, zlasti še na trgovskem področju, katerega kot predsednik zbornice zastopa. V Braziliji je namreč velika vrzel med srednjim in višješolskim šolstvom. Med univerzitetnim študijem in nižjim strokovnim šolstvom obstaja zelo malo prilike za res kvalitetno šolanje. Imel je pred seboj lik večjezične šole z visoko splošno in kvalitetno strokovno izobrazbo. Temu modelu bi pa gotovo najbolje ustrezala trgovska akademija v Celovcu.
Domenila sva se, da naveževa stike s to šolo. Obrnil sem se na g. nadzornika dr. Feiniga s prošnjo, da bi organiziral sestanek z vodstvom akademije. Ni bilo dolgo, ko sta priletela iz Brazilije predsednik zbornice g.
Šalej in njegov glavni direktor g. Paulo Roge-rio da Silva na prvi sestanek.
Ga. ravnateljica mag. Maja Amrusch-Hoja je z velikim veseljem pozdravila to sodelovanje. Tudi g.
Šalej je bil hitro
navdušen tako nad tem šolskim sistemom, kakor tudi nad šolo samo in njenim vodstvom. Prvemu obisku je sledil kmalu drugi, na katerem je bil pogovor še bolj konkreten. V najkrajšem času je Štefanu Bogdanu Šaleju uspelo prepričati in navdušiti prosvetnega ministra države Minas Gerais, da bi bilo zelo koristno in potrebno v njegovi državi uvesti šolski sistem po zgledu Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. S sodelovanjem g. Karla Smolleja seje kaj kmalu organiziral uradni obisk na Dunaju in v Celovcu, o katerem je NT že izvirno poročal.
Omeniti [e treba, da so bila po zaslugi g. Šaleja od strani Trgovske zbornice iz Minas Gerais odobrena vsa denarna sredstva za stroške tega obiska. Zagotovljeno pa je tudi financiranje projekta v zvezi s tem sodelovanjem-
Za boljše razumevanje bi rad navedel nekaj podatkov o brazilski državi Minas Gerais. Njena površina je približno 6x večja od Avstrije. Šteje pa okrog 16,000.000 prebivalcev. Slovi po izrednem rudnem bogastvu. Na gospodarskem področju je na vodilnem mestu ne samo v Braziliji, ampak tudi v vsej južni Ameriki.
Stefan Bogdan Šalej, predsednik Trgovske zbornice za državo Minas Gerais
Varne v Minas Gerais ima še Podružnice v Argentini, Urugva-io in Venezueli. Na področju in-^Pstrijskih razsvetljav zavzema v ^raziliji prvo, na področju javne Osvetljave pa drugo mesto. Posebno v čast mu je, da je mesto ^io de Janeiro poverilo njegovemu podjetju osvetlitev ogromne-99 Kristusovega kipa, kateri kra-iuje na strmi pečini nad me-
stom in je nekak simbol ne samo mesta Rio de Janeiro, ampak tudi vse Brazilije. Med važnejša dela njegovega podjetja štejejo še osvetlitev diplomatskega predela mesta Abu Dabi (Združeni arabski emirati), nadalje cestne osvetljave v mestih Montevideo in Punta del Este v Urugvaju.
Na industrijskem področju pa je njegovo podjetje med drugim izvršilo razsvetlitev tovarne Fiat in Manesmann v Braziliji.
Pri vseh teh mnogoterih funkcijah in ob vsem obilnem delu pa ni pozabil na svoje poreklo. Eno od njegovih poglavitnih stremljenj je povezati Slovence po svetu in jih pripraviti za sodelovanje zlasti na gospodarskem področju. Njegov glavni cilj, skoraj bi rekel: življenjsko delo, pa je prav to, da bi v Braziliji uvedel strokovno šolstvo res na visoki ravni, in to po zgledu Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. V sodelovanju s to šolo vidi začetek nekega ogromnega in daljnovidnega projekta. S te šole je odnesel najboljše vtise. Navdušila ga je toplina in pripravljenost za sodelovanje pri vodstvu te šole, zlasti izredna zavzetost gospe ravnateljice Maje Am-rusch-Hoja.
Samostojni deželnozborski mandat:
Pod pisna akcija Mlade Enotne liste
Mlada EL je štartala podpisno akcijo v podporo zahtevi po zakonski uvedbi samostojnega deželnega poslanca za slovensko narodno skupnost. Konkretno zahteva Mlada EL v svojem pozivu:
V naslednjih mesecih bodo pogajanja o spremembi volilnega reda za koroški Deželni zbor. Ob tem se bo potrebno odločiti tudi o zastopstvu koroških Slovencev v Deželnem zboru.
Da se omogoči takšno zastopstvo, bi morali
s posebnim določilom tako zmanjšati volilno število za liste narodnih skupnosti, da jim, tudi če ne dosežejo osnovnega mandata, pripade en mandat na osnovi preostalih glasov, če dosežejo vsaj 1 % oddanih glasov (če kandidira več list, mandat dobi tista narodna lista, ki je dosegla največ glasov)
uvesti za slovensko narodno skupnost virilni mandat, nosilca katerega bi določal zakonsko urejen, od pripadnikov narodne skupnosti izvoljen parlament koroških Slovencev.
Podpise pobirajo člani Mlade EL pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti ter večinskega naroda. Če pa se, drage bralke in bralci, slučajno nahajate v Celovcu, ste prav prisrčno povabljeni na tajništvo EL (I0.-Oktober-Str. 25/111), kjer lahko s podpisom podprete zahtevo Mlade EL.
Konec novembra bo Mlada EL na to temo priredila tudi posebno tiskovno konferenco.
Kaj vsebuje manjšinski sporazum med Slovenijo in Madžarsko?
.	Prejšnji petek sta zunanji minister Slovenije Rupel in zunanji minister Madžarske Jeszensz-
o funkcijah m delovanj^ ky podpisala sporazum o zagotavljanju posebnih pravic Slovencev na Madžarskem in
^adžarov v Sloveniji. Ta sporazum, ki ga bo še potrebno ratificirati, naj bi za obe manjšini b'1 prva mednarodnopravna bilateralna zaščita.
„V najkrajšem času je Stefanu Bogdanu Šaleju uspelo prepričati in navdušiti prosvetnega ministra države Minas Gerais, da bi bilo zelo koristno in potrebno v njegovi državi uvesti šolski sistem po zgledu Dvojezične trgovske akademije v Celovcu.“
g. Šaleja
Sedaj pa še nekaj besed o funkcijah in delovanju g. Šaleja-Kakor je bilo že omenjeno, predseduje Trgovski zbornici države Minas Gerais, poleg tega pa je še predsednik Združenja industrijskih mest Brazilije. Nadalje
je podpredsednik Združenja elektro in elektronske industrije Brazilije. Kot univerzitetni
profesor pa predava na Institutu za mednarodno
trženje. V p^1 vrsti je pa seveda podjetnik-Njegova tovarna svetil uživa mednarodni sloves-Poleg glavne to-
Sporazum je sklenjen na ravni aJnovejših evropskih in svetovnih °0|očil o manjšinski zaščiti. Med rugim sta se obe državi sporazu-rneli o naslednjih vprašanjih:
*	Podpisnici zagotavljata mož-0st za vsestransko ohranitev in azvoj kulturne, jezikovne, verske
celovite slovenske oziroma mad-arske identitete manjšin.
*	Podpisnici se zavezujeta, da osta na območjih, kjer manjšini
avtohtono živita, zagotavljali ena-opravno uporabo obeh jezikov, uosebej pri zemljepisnih imenih in vnih napisih, v organih lokalne Prave, pred sodnimi in upravnimi r9_ani ter drugimi javnimi slLJzbami.
*	Zagotavljata lastno informa-Usko dejavnost manjšin in razvoj Lsku, radiu in televiziji. Skrbeli
bosta tudi za možnost sprejemanja radijskih in televizijskih programov matičnega naroda ter za redne in ustrezne programske termine radijskih in televizijskih oddaj v materinem jeziku.
•	Zavezujeta se, da bosta v svojih prostorskih in gospodarskih razvojnih načrtih upoštevali posebne interese manjšin in zagotovili gospodarski in družbeni razvoj območij, na katerih manjšini avtohtono živita. V korist manjšin bosta podpirali vse oblike obmejnega sodelovanja.
•	Podpisnici zagotavljata ustrezno udeležbo manjšin pri odločanju na občinski, regionalni in državni ravni o zadevah, ki se nanašajo na pravice in položaj manjšin.
•	Zavezujeta se, da upravne in teritorialne organizacije države ter
lokalne samouprave ne bosta urejali v škodo manjšin. Prizadevali si bosta, da bi se meje upravnih, volilnih in z manjšinama naseljenih območjih čim bolj ujemale.
•	Zagotavljata možnost za vsestranske svobodne in neposredne stike manjšin s pripadniki matičnega naroda ter njegovimi dr-žavnimin in javnimi ustanovami.
•	Pogodbenici bosta zagotovili sodelovanje predstavnikov manjšin pri sklepanju sporazumov, ki neposredno zadevajo njihove pravice in položaj in ki izhajajo iz tega sporazuma.
•	Podpisnici bosta ustanovili posebno medvladno komisijo za manjšine, ki bo spremljala uresničevanje določil tega sporazuma. Člane komisije iz vrst pripadnikov manjšin imenujeta vladi na predlog
manšjinskih organizacij.
Medvladna komisija se bo sestala vsaj dvakrat letno in ima naslednje naloge:
—	obravnava aktualna vprašanja manjšin v obeh državah;
—	ocenjuje uresničevanje obveznosti iz tega sporazuma;
—	pripravlja in spremlja priporočila za svoji vladi v zvezi z uresničevanjem tega sporazuma in po potrebi predlaga njegove spremembe.
Komisija sprejema stališča soglasno.
a)	Prejšnji teden, na ljubljanskem obisku avstrijske vladne delegacije (z zveznim kanclerjem Vra-nitzkyjem na čelu), je slovenska delegacija izročila zastopnikom našega zunanjega ministrstva izvod sporazuma. Hkrati pa je izrekla željo, da bi tudi z Avstrijo sklenila sporazum o zaščiti koroških Slovencev.
b)	Sporazum med Slovenijo in Madžarsko je bil sklenjen v sodelovanju ter dogovoru z obema manjšinama.
Dr. Andrej Moritsch:
Politika
Naš tednik: Medtem ko razpadajo na Vzhodu multina-cionalne države, opazujemo v Zahodni Evropi obraten proces. Meje izgubljajo svoj pomen. Kakšna je razlaga za to?
Dr. Andrej Moritsch: Proces razpadanja multinacionalne države se je začel s francosko revolucijo in je na Vzhodu šele sedaj dosegel svoj višek. V zahodni Evropi pa opazujemo proces integracije. Povsod tam, kjer se narodne meje ne ujemajo z državnimi mejami, nastajajo konflikti. Nacionalne manjšine so v principu nezaželene. Situacija na Balkanu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini je v zgodovini nacionalizma najbolj kruta in neizhod-na. Izgleda, da bo boj trajal do izčrpanja sil. Rešitev vidim le v
„Z zdravo samozavestjo in močnim jedrom se bomo lahko odnirali drunim narodom”
Na povabilo SRD „Bilka“ v Bilčovsu je minuli torek predaval univ. prof. dr. Andrej Moritsch o nacionalizmu. Za Naš tednik je dr. Andrej Moritsch pojasnil svoje stališče do nekaterih aktualnih narodno političnih vprašanj.
tem, da doseže čimprej stopnjo izčrpanosti, za kar so potrebne absolutne gospodarske sankcije. Le taka izčrpanost pelje k eni mizi, kjer lahko najdejo rešitev konflikta.
V združeni Nemčiji opazujemo proces močne nacionalizacije, to pa ne le v pozitivnem smislu besede.
V Nemčiji bo nujno potrebno dobiti pod kontrolo vprašanje tujcev. Človek se boji multikulturnosti, saj je bil doslej vzgajan k nacionalnemu kolektivu. V času, ko tudi pri nas v Avstriji straši proces evropske integracije, se dajo ljudje zlahka nacionalizirati. Haider je najboljši primer, kako se tako stanje negotovosti lahko perverzno izkorišča. To ocenjujem kot skrajen populistični na-
cionalizem. Možno je tudi videti vzporednice med nemiri v Nemčiji in pri nas v Eisenstadtu.
Torej je potrebno uveljaviti princip multikulturnosti? Kaj pomeni za vas ta pojem?
Potrebno je odpreti meje in doseči stopnjo, ko bo samoumevno, da nekdo v določeni regiji govori ta ali oni jezik. V regiji kot je na primer Alpe-Jadran bo to gotovo možno doseči, ker so v ospredju gospodarski interesi. Tako se ustvarja tudi neka regionalna identiteta in s tem tudi regionalna zavest. Če bodo pa Slovenci videli, da se tudi drugi učijo njihov jezik, bo to gotovo krepilo njihovo samozavest, da bodo tudi sami zopet začeli učiti svoje otroke slovenščino. Princip multikulturnosti pa se lahko uve-
ljavi le takrat, če vsi govorijo tudi jezik soseda ali pa ga vsaj pasivno razumejo, tako da je vseeno, v katerem jeziku poteka komunikacija. V tem vidim priložnost za take regije, v katerih bi narodi lahko lažje preživeli, ker bi drug drugega priznali kot enakopravnega in enakovrednega partnerja.
Torej je potrebno za preživet; je enega naroda v taki regij' zdrava samozavest in močno jedro, ki tvori steber za most do drugega naroda. Lahko pojmujemo princip multikulturnosti po načelu odpiranja in istočasno krepitve lastnega jedra?
Gotovo drži, da most drži le, c® sta stebra na obeh straneh dovolj močna.
Kaj bi to konkretno pomenilo za koroške Slovence? Ali P? vašem mnenju lahko uveljavijo svojo partnersko funkcijo zgolj na osnovi svojih kulturnih dejavnosti in integracije v velike politične stranke, ali Pa je po vašem mnenju potrebno
5 Petrom Fanturom se je Heidi Stingler pogovarjala o pomenu delovanja kulturnih ^ organizacij v sodobnosti ter o perspektivah organizirane slovenske kulturne dejavnosti-
Dr. Fantun: „KKZ in SPZ naj ne bi krepili central, ampak krajevna društva!"
V sredo, 11. novembra, je dr. Peter Fantur predstavil javnosti svojo knjigo „Der Christliche Kulturverband bei den Kärntner Slowenen im Wandel der Zeit“. Mladi znanstvenik se je odločil za izdajo knjige v založbi Tyrolia, to pa z namenom, da bi tako dosegel s svojo publikacijo širšo javnost.
Knjiga daje temeljit pregled organizirane dejavnosti KKZ v preteklosti pa do danes. Poleg zgodovinskih vprašanj avtor obravnava tudi vprašanje zbliževanja in skupnih aktivnosti kulturnih ustanov, ki se po svojih načelih razlikujejo po ideološki plati. To predvsem v času oživljanja politično ideološkega nemškega nacionalizma na Koroškem.
Naš tednik: V čem se danes raz-
likujeta obe osrednji kulturni organizaciji; ali sploh potrebujemo dve organizaciji?
Peter Fantur: Do sedemdestih let
so med obema osrednjima kulturnima organizacijama gotovo bile občutne razlike v usmerjenosti. Danes bi rekel, da teh diskrepanc skoraj ni več. Zato sem mnenja, da bi interese kulturnikov lahko zastopala ena, skupna osrednja organizacija. Cilj take skupne osrednje kulturne organizacije pa bi moral biti, da se dejavnost decentralizira. Ne more biti namen osrednje kulturne ustanove, da zaradi skromnih finančnih podpor peša delovanje krajevnih društev, medtem ko osrednje organizacije porabijo ogromne vsote denarja. Krajevna društva bi potrebovala več finančnih sredstev za svojo dejavnost, in je ta zahteva tudi upravičena, kajti ta društva so človeku na podeželju gotovo bistveno bližja kot pa centrale. Gotovo imajo centrale važno funkcijo, vendar če tu ne bo prišlo do druge relacije pri razdeljevanju sredstev, bodo nekega dne sicer še obstajale osrednje kulturne or-
Ob predstavitvi knjige je dr. Peter Fantur predal en izvod publikacije tudi predsedniku NSKS dr. Matevžu Grilcu in predsedniku KKZ dr. Janku Zerzerju.
ganizacije, na podeželju pa ne bo več kulturnih aktivnosti. To pa ne more biti naš cilj.
da na eni strani krepimo jedro
Praviš, da se osrednji kulturni organizaciji bistveno ne razlikujeta. Po eni strani opažamo tendenco odpiranja, multikulturnosti, po drugi strani pa željo po ohranjevanju avtohtone kulture. Potrebno je definirati, pod kakšnimi pogoji naj se narodna skupnost odpre narodu sosedu. Po mojem mnenju to more biti le tako,
tako kot samozavesten partner srečavamo soseda. Kot enako' vrednega partnerja nas bod° drugi narodi upoštevali le takra*’ če bomo imeli zdravo samozave5 in bomo ponosni na to, kar sm0’ Vsak narod mora skrbeti za to, d® ohrani svojo kulturo in predvse'1 tudi svoj jezik, ki je temelj vsa^ etnične skupnosti. Načelo mul*1 kulturnosti je možno uveljaviti ^ tam, kjer oba ali vsi partnerji znaj0
petek,
13. november 1992
tudi samostojno politično zastopstvo?
Ker se na Koroškem še vedno vse politične stranke oblikujejo več ali manjmemško-nacionalno, je po mojem mnenju samostojno politično zastopstvo za koroške Slovence neobhodno potrebno. Dvomim, da bi se Slovenci lahko uveljavili znotraj večinskih strank, ker tam še vedno agirajo populisti, o katerih dvomim, da bi Slovencem dovolili potreben vpliv. Dodati pa je še potrebno, da je partijska disciplina v vseh strankah obupna.
Kako torej gledate na razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem?
Prepričan sem, da v prihodnosti ne bo odločilno, kako številčno niočna je neka narodna skupnost. Z zadovoljstvom lahko opazujemo razvoj, da se Slovenci razvijajo v elitni narod. K temu razvoju je v prvi vrsti bistveno Prispevala Slovenska gimnazija, ki daje dijakom dobro izobrazbo, možnost za uveljavitev v družbi m tudi zdravo narodno zavest. Slovensko gimnazijo pojmujemo kot znak elite. Prav tako na primer tudi kulturno delo naših pisateljev in umetnikov ali pa tudi športnikov pri Slovenskem atletskem klubu, ki so s svojim uspehom bistveno okrepili slovensko narodno zavest.
Hvala za pogovor!
Heidi Stingler
tudi jezik soseda. Sicer pa lahko Qovorimo le o interkulturnosti.
Propagiranje dvojezičnosti v nekaterih naših krajevnih društvih vznemirja duhove.
Sam sem se že velikokrat spraše-^ak zakaj se vedno spet Slovenci trudimo, da bi gradili mostove do naroda soseda. Pogrešam iniciati-Vo. ki bi prišla od nemško 9°vorečega soseda. Ker pa so se dvojezične prireditve, tako kot na Primer prireditev ob državnem Prazniku „Dober večer sosed“, po uavadi izkazale kot cesta enosmer-n'ca, se mi zdijo v taki obliki ne-r smiselne. Imamo torej le alternati-v°._da rešimo od naše kulture in našega jezika to, kar se še da rešiti. S tem pa nočem reči, da so dvojezične prireditve nasplošno urez pomena, saj so primerno sredstvo za odpravo predsodkov. Take prireditve pa so lahko le en del dejavnosti slovenskih društev, vsekakor pa potrebujemo tudi prireditve, kjer lahko naši ljudje krepilu samozavest in razvijajo svoj Jezik. Predvsem v tem vidim poganstvo naših slovenskih kulturah društev.
Hvala za pogovor.
ELAN zaposluje 210 delojemalcev
Tovarna smuči ELAN na Brnel je na južnem Koroškem pomemben gospodarski dejavnik, saj trenutno zaposluje 210 delojemalcev. Kljub krizi v matičnem podjetju v Begunjah je ELANU na Brnci uspelo razviti lastni program, s katerim je uspelo ohraniti funkcijsko kontinuiteto.
Piše Heidi Stingler
Leta 1990 so gospodarsko politične težave, predvsem pa neprozorna devizna politika in dramatično visoka inflacija v nekdanji Jugoslaviji, privedle matično podjetje v Begunjah v hudo gospodarsko krizo, iz katere se je podjetje Elan samo rešilo preko stečaja.
V tem času je Elanovo podjetje na Brnci že imelo razvit in osamosvojen lasten, neodvisen program, s katerim je bilo možno ohraniti funkcijsko kontinuiteto Elanovih firm v Avstriji. Uspelo je ohraniti likvidnost podjetja, preko katere so se vse proizvodne enote rešile prek negotove časovne dobe. Danes delajo vse Elanove firme stabilno in pozitivno.
Brnca pa je svojo gospodarsko moč razvijala naprej in danes realizira iz lastnega obratnega uspeha več kot 180 milijonov donosov, in to z 210 zaposlenimi.
Direktor ELANA Vili Moschitz pravi, da je visoka
poslovanju. Tako danes Elan na Brnci ni več odvisen le od Elanove linije, ampak v bistveno večji meri vplivajo na poslovni uspeh tudi drugi donosni posli. Vili Moschitz pravi, da danes Elanov
za naraščaj, za tem pa bodo Avstrijci lahko tekmovali za svetovni pokal z Elanovimi smučmi. Pri skakalcih pa je Elanu že uspelo angažirati znana športnika Gold-bergerja in Haima. Posebna skrb tovarne pa velja domačemu naraščaju, katerega že sedaj oskrbuje s svojimi proizvodi.
Direktor Elana Vili Moschitz vidi nalogo vodstva tovarne predvsem v tem, da bo preko že osamosvojenega programa potreb-
Mozaik uspeha
strokovno vodstvo podjetja
vpeljana prodajna funkcija lastni grafični oddelek
mlada razvojna ekipa (v razvojnem oddelku) dobro vodena orodjarna
učinkovita proizvodnja
no razvijati naprej tehnologijo in uresničiti vizije razvoja. Tako bo podjetje še naprej ohranilo svojo stabilno pozicijo.
zaposlenost v tem trenutku sicer sezonskega značaja, vendar število zaposlenih tudi v prvem polletju leta 1993 ne bo bistveno padlo pod 170. Tudi leto 1993 obeta povečanje obratnega uspeha v okviru 200 do 210 milijonov šilingov.
V letu 1992 je Elanu na Brnci uspelo doseči prirastek pri obeh produkcijskih linijah, in sicer pri smučeh za približno 20 % in pri snow-boardih (= snežnih deskah) za približno 80 %. Za ta uspeh je bil predvsem merodajen pravočasni preokret v samem
program obsega le še 30 % celotnega dohodka, 130 milijonov prometa pa ustvari tovarna izven Elanovega območja. S tem je Elanu na Brnci uspelo dobiti gospodarsko funkcijsko samostojnost, ki pa je še vedno v 100 °/o lasti matičnega podjetja v Begunjah.
V preteklem letu je Elanu uspelo, da je prišel v avstrijski smučarski pool, kar pomeni, da bodo odslej lahko tudi avstrijski smučarji uporabljali Elanov material. V prvih dveh letih to velja na alpinskem področju sicer le
Stebri, ki zagotavljajo Elanov uspeh v teamu Vilija Moschitza, so predvsem šef prodaje Gerhard Schellander, vodja grafičnega oddelka Tomo Weiss, Hanzi Obiltschnig, ki je vodilno odgovoren za razvoj oziroma konstrukcijo, in Tomi Ogris, ki je odgovoren za vzdrževanje in konstrukcijo orodij in strojev.
Potrebno pa je omeniti tudi Elanovo trgovino, ki bo od 28. novembra naprej spet odprta od ponedeljka do petka v času od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Tam lahko dobite alpinske smuči, smuči za tek, čevlje in tudi vezi.
Iz naših občin
Podjuna__________________
Bilanca strojnega krožka pozitivna
Bilanca leta 1992 je bila za Podjunski strojni krožek vsekakor pozitivna. Na seji, ki je potekla pretekli petek brez predsednika Franca Valeška v Globasnici, je poslovodja Franc Wutte, pd. Kunc, podal poslovno poročilo, iz katerga je bilo razvidno, da je imel Strojni krožek letos nad 1 mio. šilingov prometa.
Koroške občine__________
Davčni dohodki pod povprečjem
Ostale avstrijske občine imajo v povprečju za 14 % višji letni davčni dohodek kot koroške občine, ki so v letu 1990 pobrale davka v višini S 4.554,987.209, kar ustreza 6,2 % vseh davčnih dohodkov avstrijskih občin.
Vrstni red (davčno leto 1990):
1.	Weißensee 22.074,41;
2.	Bad	Kleinkirchheim
18.400,27;	3. Otok/Maria
Wörth 16.992,38. Nadaljnji vstrni red dvojezičnih občin: 8. Vrba 11.654,79; 11. Škocijan 11.270,77;	33. Škofiče
7.353,98;	36. Borovlje
7.071,99; 38. Dobrla vas 6.975,00; 41. Pliberk ( pred delitivijo) 6.875,98;	51.
Bistrica v. Rožu 6.352,90; 53. Bilčovs 6.291,72; 54. Rožek 6.182,61. Nadaljnji vrstni red: 59. Šmarjeta v Rožu, 68. Št. Jakob, 72. Galicija, 74. Žitara vas, 93. Kotmara vas, 96. Železna Kapla, 111. Suha, 116. Globasnica, 117. Djekše, 121. (in zadnja) Sele
Globasnica______________
Občinska seja
V soboto popoldan ob 17. uri bodo v Globasnicni na občinski seji razpravljali med drugim o podpori za drsališče v Strpni vasi ter o 2. in 3. izrednem letnem proračunu.
Pliberk Občinski svet je soglasno imenoval Lojzeta Opetnika za namestnika finančnega upravnika (Finanzverwalter) Mestne občine Pliberk. Finančni upravnik je od delitve občin naprej Karl Kulmesch.
Škocijan: Golf - zemljišče spet razburja duhove
Na predzadnji občinski seji v Škocijanu je SP sama sklenila nakup dodatnega zemljišča za golf igrišče. Pretekli teden pa je morala sklep revidirati; kot poslovodja „Golf Gesmbh.” bi se moral namreč župan Albert Holzer izreči o svoji pristranosti (Befangenheit), česar pa ni storil.	poroča Silvo Kumer
„Golf - GesmbhH, pri kateri je soudeležena tudi Občina Sko-cijan, je trenutno v finančnih težavah, ki pa so po mnenju župana Flolzerja rešljive. Eden izmed predpogojev pa je , da Občina prevzame stroške za nakup zemljišča v višini 2,6 mio. šilingov, predlaga župan Holzer.
Ko so na predzadnji seji Socialdemokrati sami sklenili nakup zemljišča, je škocijanska FR o tem sprožila deloma zelo polemično diskusijo. Višek vsega pa je po mnenju SP članek v Kleine Zeitung, ki je oškodoval „Golf -GesmbH” za 1 mio. šilingov. Župan Holzer je v imenu „Golf -Gesmbh” najavil celo pravne korake proti časopisu.
Nakup zemljišča je škocijanski občinski svet zaradi zgoraj omenjene formalne napake revidiral. Ponovno pa sklep ni našel večine,
Preteklo soboto je Zadruga Pliberk pripravila svojemu predsedniku in „ustanovitelju nove Zadruge" inž. Fridlu Kapunu veliko slavje. Povod je bil 50. rojstni dan dinamičnega predsednika, ki je po poklicu ravnatelj poklicne šole v Velikovcu.
Čestitala mu je cela vrsta častnih
Župan Albert Holzer je tudi poslovodja „Golf
- GesmbH, za katero naj bi občina kupila dodatno zemljišče.
niti v SP frakciji.
Za vročo razpravo je poskrbel tudi predlog o prenamembi t.i. Wankovih zemljišč (4,2 ha) v površino, namenjeno za gradnjo. Večina v občinskem svetu se je izrekla proti.
Od 31 prošenj za spremembo namembnosti pa je bilo odobrenih samo 5. V občini Škocijan je trenutno za gradnjo na voljo 92 ha zemljišč, kar je po mnenju Urada za deželno prostorsko planiranje preveč; pričakovati je, da bo
gostov iz politike, gospodarstva in kulture; zadnji so se ob tej priložnosti obrnili na slavljenca z željo, da bi pomagal zgraditi še pliberški kulturni dom.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in želi predsedniku vse najboljše in tudi v prihodnje še veliko ustvarjalnosti!	S. K.
Ob robu...
Odkar zastopa FP v škocjanskem občinskem odboru Heinz Marolt, občinske seje niso le vroče, ampak deloma že na robu sprejemljivega. Osebni napadi, žalitve in grožnje so že običajne, osnovna politična in pogovorna kultura sta v nevarnosti, da bosta šli v izgubo.
Tej nevarnosti se očitno odborniki Gospodarske liste niso hoteli izpostaviti, saj se na peturni seji niti enkrat niso javili k besedi.
Občina v prihodnje prenamenila 70 ha gradbene površine nazaj v zeleno površino.
Železna Kapla __________
Občinska knjižnica
V občinski knjižnici bo v prihodnje izposojanje knjig nekoliko dražje. Vpis v kartoteko stane ( enkratno) 50 šilingov. Za vsako izposojeno knjigo pa je potrebno plačati 5 šilingov. Tudi turistom so na voljo knjige; kavcija za vsako knjigo znaša 100 šilingov
Dobrla vas
Otroški vrtec
Včeraj, v četrtek so v Dobrli vasi ob prisotnosti deželnega občinskega referenta dr. Ambrozija slavnostno pričeli z gradnjo otroškega vrtca, ki bo v samostanu. Stroški bodo znašali 15 mio. šilingov.
O dvojezični skupini bodo na Občini tekli prvi frakcijski pogovori aprila 1993, že jeseni pa bodo otroci v novem otroškem vrtcu.
Najprej je zapel MePZ Zadruge, nato pa so zadružniki predali predsedniku kot darilo veliko uro, ki naj bi ga opominjala na njegove številne termine.	Foto: Fera
Čestitke predsedniku
Gost v NT
Hanzej Maček, kakor ga poznajo ljudje. S kamero v roki skozi deželo...	Foto: Fe ra
„Če bi imel možnost, bi postal tv-snemalec!”
Hanzej Maček, pd. Petrov, po poklicu strokovni delavec in kmet,
doma v Borovjah pri Pliberku, se je popolnoma zapisal amaterskemu filmanju. Že v mladostnih letih ga je očaral ta medij, kateremu še danes posveča večji del
Svojega prostega Časa.	S Hanzeiem Mačekom se je pogovarjal Silvo Kumer
Naš tednik:	Katerega leta
ste pravzaprav začeli s fil-manjem?
hanzej Maček: Intenzivno sem s svojim konjičkom pričel pred 3 le-ko mi je sin Stanko prinesel iz Zadruge novo kamero. Toda že Pred 15 leti sva skupno z mojim bratom pričela s filmanjem, s tedaj takoimenovano „08 kamero”. Brat si je tedaj kupil kamero, jaz Pa projektor. Tedaj sva v prvi vrsti snemala družinske praznike in Podobno. Seveda kvalitete teh fii-^ev z današnjmi ni možno primerjati.
Ali se še spominjate, kdaj ste prvič sedeli pred televizorjem?
Brvi televizor je imel v našem ^raju Johann Kolenik, pd. Šu-rnunov Anej . To je bilo približno °koli leta 1960. Anej in njegova
sestra Lona nista imela otrok in sta bila vedno vesela, če so prišli na obisk otroci, za katere je bila tedaj televizija seveda izredno privlačna. Toda tudi pri nas doma smo imeli že zgodaj prvo televizijo.
Pravite, da ste se pred 3 leti popolnoma zapisali snemanju. Kaj Vas vspodbuja?
Svojčas so v našem kraju zapisovali v „Kroniki”- današnjem Tedniku - javne dogodke tako-imenovi samouki, kot so bili moj oče Urban, Mirko Kumer, pd. Črčej, ali Pukvov oče iz Nočne vasi. Župnik Vinko Zaletel je že šel korak naprej in je javne dogodke posnel s kamero. Njegova diapredavanja so slovela po vsej Koroški, rekli bi lahko da je bil v tedanjem času dejansko pionir.
Njegov arhiv je danes nepre-
cenljive vrednosti. O javnih prireditvah pa npr. danes Naš tednik že obširno poroča, tudi slik je na voljo dovolj. Kar še manjka so filmski posnetki, ki pa jih še nima vsak.
Torej snemate predvsem za arhiv?
Mislim, da bodo moji posnetki v nekaj letih ali desetletjih zelo zanimivi, poznejši rodovi bodo z velikim zanimanjem gledali današnje posnetke in bodo videli, kako so živeli njihovi predniki. Zaradi tega pripravljam obširen arhiv, ki pa je že danes na voljo vsem, kijih zanima?
Kako pa reagirajo ljudje, če jih snemate?
Nekateri so bolj bojazljiivi, drugi spet manj, večina pa rada stopi pred kamero. Vsi pa imajo nekaj
Filmi, ki jih Hanzej Maček nudi tudi javnosti:
štev. 1. in 2. 6. in 7. libuško žegnanje s kulturnim sporedom v šotoru; 3. Pliberški jor-mak 1991 in 1992; 4. Nogomet Pliberk - SAK 1992; 5. Otvoritev ljudske šole Pliberk; 6. Vaški praznik v Šmihelu 1992; 7. Srečanje na Sv. mestu 1991; 8. Boj ob meji, Holmec 1991; 9. Kralj Matjaž s pesmijo v pomlad 1992; 10. Blagoslov križa, Drveša vas 1992; 11. Zaključni ples v Celju 1991; 12. Zadruga MARKET , modna revija 1992;J 3. SAK ples in miss SAK Šoštar; 14. Grad Hanzeja Elbe; 15. Razstava slik A. Messnerja in varčevanje Posojilnice Pliberk 1991; 16. Nova maša Slavka Thalerja 1991; 17. XII. in XIII. pohod na Komelj; 18. Kmečki ples, Šoštar 1991; 19. 10 let okteta Suha v Šmihelu; 20. Krajevni in regionalni razvoj v Šmarjeti nad Pliberkom; 21. Kulturni večer v Pliberku 26. oktobra 1991; 22. EL izlet na Primorsko, Sveta gora in vinska klet 25.10.1992.
Žegnanja: v Šmarjeti nad Pliberkom, Veški stan, v Nonči vasi, v Sp. in Zg. Libučah in še drugi kratki posnetki, kot npr. „hopala".
skupnega, da se namreč radi vidijo na filmu. Dejstvo pa je, da ima filmska kamera že svojo posebno moč; ljudje so pred kamero bolj previdni, kaj rečejo. Tako se mi je na vaškem sestanku v Šmarjeti celo zgodilo, da so mi prisotni in župan prepovedali snemanje - verjetno so se bali.
Se lahko ljudje obrnejo na vas s prošnjo za kak posnetek?
Seveda. Zelo rad bom vsakemu ustregel in mu presnel željeni film. Treba me je samo poklicati domov v Borovje pri Pliberku.
Če bi imeli danes še enkrat možnost izbirati poklic. Za kaj bi se odločili?
Ni mi treba dolgo premišljevati. Šel bi v ustrezno šolo za televizijskega snemaica.
Rož — Podjuna — Zilja
I Breje pri Dobu: Slovo od Brežnikove mame
V 78. letu starosti je za vedno zaprla oči gospa Lidija Kumer, Brežnikova mama na Brejah pri Dobu. Rajna je bila izredno delavna kmetica, ki je nadvse ljubila svojo družino in kmetijo, katerima je posvečala vso svojo moč. Leta 1979 ji je umrl mož, Janez Kumer, ki je izhajal iz Črčejeve družine na Blatu. Skupno sta gospodarila na Brežnikovi kmetiji, katero danes vzorno vodi sin Janez, sin Alex pa si je zgradil lepo hišo v Pliberku. Snaha Marija je v zadnjih letih skrbela za Brež-nikovo mamo z veliko ljubeznijo.
Pretekli petek so jo položili na pokopališču v Nonči vasi k zadnjemu počitku. Mašo zadušnico je daroval župnik Alojzij Kul-mesch, ki je dejal, da so bili Brežnikova mama verna in narodna zavedna pliberška faranka. V slovo je rajni zapel cerkveni zbor pod vodstvom Mežike Kert. Sinovoma in sorodnikom velja naše sožaije.	g K
H MoPZ „Valentin Polenšek“ bo izdal prvo kaseto
Konec novembra bo izšla kaseta trinajstih pesmi pod naslovom „V kraje tuje naj se čuje“ Moškega pevskega zbora Valentin Polan-šek pod vodstvom Emanuela Po-lanška. Prva kaseta MoPZ, ki bo izšla v sklopu knjižnega daru SPZ, vsebuje nekaj koroških narodnih pesmi, pa tudi slovenskih umetnih (Domovina, Vasovalec, Večerni zvon . . . ). Za izbiro pesmi je odgovoren Emanuel Polanšek, ki vodi zbor že šesto leto. Prej ga je vodil ustanovitelj Valentin Polanšek.
Osebne praznike praznujeta Cecilija Preinig iz Grablje vasi in Alois Raschun iz Mlinč. Društvo upokojencev Podjuna ter Naš tednik obema iskreno čestitata! *
Osebni praznik slavi Jožefa Draksler Vse najboljše ter obilo zdravja, sreče in zadovoljstva!
in god Katarina Dovjak. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta!
Rojstne dni praznujejo: Čolnarjeva Justina Mak, Stefunova Urši Mak na Šajdi in Senčnikova Justi Dovjak. Vsem slavljenkam iskreno čestitamo!
70. rojstni dan je slavila Nani Jug iz Borovelj. Za visok življenjski praznik iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! ,
39. rojstni dan je praznoval Milan Rassinger. Vse najboljše in še na mnoga leta!
Preteklo nedeljo je obhajala osebni jubilej Rezika Lederer iz Št. Jakoba. Slavljenki iskreno čestitamo ter ji želimo mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. *
Rojstni dan in god obhaja p. dr Janko Hajšek, župnik v Svečah. Tudi njemu želimo za dvojni praznik vse najboljše, predvsem pa zdravja in božjega blagoslova!
*
Visok življenjski praznik in god obhaja te dni Urška Krop. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, posebno pa trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
V Podgradu obhaja rojstni dan
V Pliberku obhaja te dni 60. rojstni dan Jerica Koletnik. Ob tem visokem življenjskem prazniku ji iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče, trdnega
ČESTITKA TEDNA
21. novembra bo slavil v Mlin-čah svoj 73. rojstni dan Alojz Raschun.
Ob tem visokem življenjskem jubileju mu iskreno čestitajo žena in otroci z družinami ter želijo še mnogo srečnih, zadovoljnih in predvsem zdravih let! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
MOHOR JANI NA SLOMŠKOVI RAZSTAVI
štirideset poverjenikov in pomočnikov pri prodajanju mohorjevih knjig, ki že skozi leta brezplačno širijo dobre slovenske knjige, se je odzvalo povabilu Mohorjeve družbe. Vabila.je na izlet v Maribor, kjer so si ogledali prav zanje zelo zanimivo razstavo o škofu Antonu Martinu Slomšku, ustanovitelju Mohorjeve in velikem učitelju slovenskega naroda. Ker leži Ponikva na poti proti Koroški, so si ogledali še tamkajšnjo farno cerkev, kjer jim je še marsikaj zanimivega o Slomšku povedal župnik Miha Herman.
zdravja in osebnega zadovoljstva!
V	Železni Kapli je praznovala rojstni dan in god Elzi Perc. Za dvojni praznik vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in sreče!
Angeli in Herbertu Kulmesch
iz Sel se je rodila hčerkica Pia. Sorodniki, znanci in uredništvo NT srečnima staršema iskreno čestitajo, mladi Pii pa želijo vso srečo na življenjski poti!
*
Marija Krainz v Goričah pri Galiciji praznuje 35. rojstni dan. Veliko zdravja, sreče in božjega blagoslova želijo otroci, mož, brat in sestre z družinami, mama ter Štefka Elbe z družino! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Osebne praznike praznujejo
Vilko Nerz iz Bistrice, Luka Bo-rovčnik iz Podkraja, Nežka Kraj-ger iz Globasnice, Marija Zech-ner iz Gornje vasi, Elisa Leben iz Pliberka, Mirko Perč iz Rinkol, Elizabeta Arbeitstein iz Pliberka, Angela Petrač iz Šmarjete, Marija Buchwald iz Nonče vasi in Leopold Smrečnik iz Globasnice. Društvo upokojencev Pliberk ter Naš tednik vsem iskreno čestitata!
*
Prav danes praznuje v Celovcu osebni praznik prof. Marija Spieler. Za rojstni dan prav iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam se pridružuje tudi EL.
V	Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu jutri praznuje rojstni dan predsednik SPD „Danica" Stanko Wakounig. Zavzetemu kulturniku iskreno čestitamo, voščimo obilo uspeha in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo NSKS, NT, EL ter krajevna GL.
Prihodnji teden slavi rojstni dan zavzeti občinski odbornik EL Suha Lenart Katz. Priljubljenemu odborniku, ki je hkrati tudi predsednik KPD „Drava“, po tej poti prav iskreno čestitamo! Lenart, še na mnoga leta! Mnogim čestitkam se pridružujejo tudi NSKS, EL ter uredništvo NT.
V	Goričah pri Miklavčevem v ponedeljek slavi osebni praznik občinski odbornik EL Žitara vas, Karl Hren. Komunalnemu politiku čestitamo ter želimo obilo sreče, veselja in zdravja! Čestitkam se še posebno pridružujeta EL in SJK.
Čestitke Zveze k jubileju
Stalno se je treba prilagajati, izpopolnjevati in izobraževati. Doseči se morata gotov razvoj in rast ustanove. Kar ne raste, umre, pravi stari pregovor. Ne smemo se preveč ozirati nazaj, potrebno je gledati vedno naprej. Nekoliko je treba pozabiti na uspehe, ki smo jih imeli v preteklosti, ker štejejo danes samo tisti uspehi, ki jih bomo imeli jutri.
V imenu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, centralne organizacije našega zadružništva na Koroškem, želim „Posojilnici-Bank Žila“ in s tem njenima jubi-lantkama na Ločilu ter na Ziljski Bistrici še mnogo Poslovnega uspeha v bodočnosti, vsem domačinom in strankam pa priporočam in jih vabim, da se v vedno večji meri poslužujejo zadružnih bančnih storitev. Odbornikom ter poslovodjem izrekam priznanje za opravljeno delo. Strankam pa se zahvaljujem za zaupanje v naše zadružne bančne ustanove.
100 let Posojilnica-Bank Žila
POSOJILNICA-BANK ŽILA:
Z zdravim optimizmom v naslednje stoletje
Predsednik ZSZ Michael Antonič skupno s poslovodjo ZSZ dipl. trg. J. Habernikom.
Kot v drugih slovenskih krajih, so se proti koncu 19. stoletja tudi ziljski kmetje (skupno z duhovniki) odločili, da se s samopomočjo zaščitijo pred oderuškimi obrestmi in izsiljevanjem veleposestnikov. Začeli so ustanavljati kreditne zadruge — hranilnice in posojilnice. Prišla je 1. svetovna vojna, sledil je plebiscit, prišla je 1. republika, nato nacizem: težave in krivice — s katerimi so bili soočeni naši zadružniki, so znane. Tudi razvoj v 2. republiki ni bil vedno takšen, kakršnega bi si želeli.
Kljub vsemu se je slovensko zadružništvo na Zilji uveljavilo. Člani, odborniki in nameščenci niso samo kljubovali raznim težavam in na-sprotstvom, temveč so tudi bili pripravljeni razumeti sodobne poslovne zahteve. Tako mdr. leta 1987, ko so se posojilnice na Zilji povezale v močnejšo enoto „Posojilnica-Bank Žila" s sedežem v Beljaku.
Ko bodo jutri, v soboto, praznovali 100-letnico Posojilnice-Bank Žila, bo to predvsem praznik zdravega optimizma. Bo to praznik domače banke, ki se zaveda svoje odgovornosti do domačih klientov in ki bo tudi v prihodnje kos izzivom modernega, vsestranskega bančnega poslovanja.
V tem smislu ji izrekamo naše iskrene čestitke!
SPORED:
14.00: Otroški program:
Ograditev risb
15.00—17.00: Pop-skupina „Let’s Fezz"
Jubilejna prireditev
v soboto, 14. 11., v Kulturnem domu na Brnci
16.00: Tekmovanje za blagajnikarje
19.00: Slavnostni spored; nastopajoči:
Oktet Suha, Polizeichor Villach
22.00: Nagraditev najboljšega ocenjevalca Za ples igra: „Ansambel Rubin“
Soprireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci
100 let Posojilnica-Bank Žila
STRAN
13. november 1992
petek,
13. november 1992
100 let Posojilnica-Bank Žila
Martin Wiegele (45) je predsednik upravnega odbora Posojilnice-Bank Žila. Za predsednika je bil izvoljen leta 1991. V pogovoru z Našim tednikom je povedal, kakšni so njegovi cilji za prihodnost.
„Postati še bolj odprt, tudi za nemško govoreče kliente!“
Naš tednik: Vaša osnovna kot
fi-
predsednik
lozofija“
Posojilnice-Bank Žila?
Martin Wiegele: Najpomembnejši cilj našega delovanja je, da bi posojilnica dosegala vedno nove napredke. Poslovati mora po najnovejših standardih.
Kaj pomeni to konkretno? Glede tehnične opreme moramo biti na najsodobnejšem nivoju, kar tudi smo, prav tako pa moramo skrbeti za potrebne gradbene investicije. V zadnjem času smo npr. investirali 2 mio. šilingov v prenovo banke v Beljaku. V prihodnje bomo dogradili tudi njen vhod. Na Bistrici nameravamo pregraditi prvo nadstropje v stanovanje, ki bi pomenilo za Posojilnico dodatne dohodke. Prav tako nameravamo predelati prvo nadstropje v Ločilu; ta prostor naj bi bil namenjen manjšim kulturnim prireditvam.
Želite investirati tudi v dodatni personal?
Trenutno imamo pet nastavljen-cev; pri tem želimo tudi ostati.
Na kaj želite polagati v prihodnosti posebno pozornost?
Potrebno se bo še bolj odpreti, predvsem večinskemu narodu ter gospodarskim podjetjem. Biti moramo še bolj fleksibilni, za kar pa potrebujemo primerno reklamno strategijo. Za našo podružnico na Bistrici pa si želim nastavljenca-domačina, ki pozna domače ljudi in ki bi zato lahko
nagovoril še več domačih klientov. Nadalje si želim tudi več sodelovanja s klienti iz Slovenije. Zelo pomembno je tudi stalno šolanje naših nastavljencev. Le personal, ki je vedno na tekočem z novostmi, lahko ustreže željam sodobnega bančnega klienta.
In članstvo?
Trenutno imamo 483 članov. Na vsak način pa moramo nagovoriti še nove člane — s tem pa ojačiti lastni kapital banke.
Kdo ima največje zasluge za razvoj slovenskega zadružništva na Zilji?
Omenil bi predvsem dve osebi: dr. Mirta Zwittra in pokojnega dr. Janka Wiegeleja. Dr. Wiegele je vedno imel vodilne funkcije ziljskega zadružništva, dr. Zwitter pa nam je kot nekdanji poslovodja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu predvsem pomagal, ko smo leta 1981 postavili na Ziljski Bistrici novo zadružno poslopje ter si v Ločilu uredili nove sodobne poslovne prostore.
In kako sodelujete s sedanjim vodstvom zadružne centrale v Celovcu?
Sodelovanje dobro funkcionira; s strani Zveze slovenskih zadrug smo deležni vsestranske podpore. Tudi ob naši 100-letnici se to vidi: brez podpore iz Celovca bi tega jubileja ne mogli obhajati tako, kot je prav in potrebno. Kakšne pa so vaše želje naslovljene na ZSZ?
Želim si še več koordinacijskega
dela, zlasti na področju reklamne dejavnosti.
Ste zadovoljni tudi z delom vaših nastavljencev?
Zelo!
Pomen Posojilnice-Bank Žila za Ziljsko dolino ter njen slovenski živelj?
Posojilnica-Bank Žila je ena izmed redkih samostojnih slovenskih ustanov v Ziljski dolini. Kot tako je v oporo mdr. domači kulturi oz. kulturnim društvom SRD „Dobrač", SRD „Žila“ ter ŠD „Zahomc“.
Posojilnica-Bank Žila pa je tudi banka, ki deluje v stišišču območja Alpe-Jadran oz. Koroške, Slovenije in Italije. Skratka: smo domača banka, hkrati pa banka z oknom v svet.
„... dsii pridobila še
večji mioarodni pomen!"
1
Čestitke vodilnih tfskih politikov iz Beljaka, Podkloštra, Straje vasi in z Ziljske Bis ob 100-letnici Posojilnice-Bank Žila.
Helmut Manzen-reite r, župan sta Belja* K visok' mu j ubil®! Posojilnic' Bank
moje najiskrenejše čestitke!
Ć
lahko bančna ustanova prazne tako visok jubilej, potem je najboljši dokaz, da obstaja ^ banko in njenimi poslovni' partnerji najboljše zaupan) Vrhu tega se mi zdi zelo P' membno, da slovenska narod' skupnost na Koroškem ni" samo kulturnih ustanov, term" da je prisotna tudi na gospod^ skem področju.
V tem smislu želim Posojilni' Bank Žila tudi v prihodnosti ob' poslovnega uspeha!
Janko Zwitter, podžupa' občine Straja va Moj
Janko je | nad 20
p red sed nj
posojilnice Ziljska Bistrica. Ta sem že kot otrok spoznaval na' zadružništvo in se čutim z nj' tudi danes zelo povezaneP Želim pa si, da bi na Bistrici P bili povečano zadružno poslopj kjer bi našla svoj prostor ta banka kot tudi trgovina. Tako P
slopje bi bilo za Ziljsko Bistrico pravi center. Vrhu tega bi bilo prav, da bi tudi Občina Straja vas sodelovala s Posojilnico-Bank Žila.
Jože Schnabl, pd. Štuc občinski odbornik Straje vasi Za Ziljsko dolino, predvsem pa tudi za njen slovenski živelj, je izrednega pomena, da imamo lastno domačo banko. Želim pa si, da bi se na Bistrici vključilo v zadružno delo tudi več mladih ljudi. Nadalje si želim, da bi z domačo posojilnico sodelovala tudi Občina Straja vas — podobno kakor Občina Bistrica.
najiskrenejše čestitke! Za prihodnost pa ji želim, da bi pridobila še večji mednarodni pomen, predvsem tudi z ozirom na evropski gospodarski prostor in Evropsko skupnost.
ek. sv. Josef Wies-fiecker, župan občine Straja vas Sprva
moje iskrene čestitke naši posojilnici! Čutim se z njo zelo povezanega, saj je bil v prvi republiki njen funkcionar tudi moj stari oče. Kot posojilnica z veliko tradicijo je za našo občino velikega gospodarskega pomena. Enako velja za blagovno zadrugo.
	Gerwald	
	Steinlech-	
3* -	ner, župan	
■KF	Jf	občine	
f	0%:,	Podklošter	mf	r t
	Posojilni-	mk	’§
	ca-Bank	
—	Žila oz. njena posloval-	li
memben gospodarski dejavnik 'n nudi — zlasti podeželskemu Prebivalstvu — koristne.finančne storitve. Posebno pomembna je tudi njena lega na stičišču treh dežel.
Ob jubileju ji izrekam svoje
mag.
Urban Popotnik, občinski odbornik Ziljske Bistrice Za našo občino, ki je gospodarsko šibka, je vsak obrat zelo važen, tako tudi naša posojilnica in zadruga. Glede prihodnosti obeh zadružnih ustanov sem optimističen. Potrebno ju je krepiti; zato se morajo tudi v prihodnosti izvajati potrebne investicije.
RAZVOJ POSOJ^ICE-BANK ŽILA
Od združitve Iet3 Da do 30. 9. 1992
Bilančna vsota (v mio. šil. — zaokroženo)			
1987	93,1	+ /	— v%
1988	96,7	+	3,89
1989	104,3	+	7,82
1990	123,7	+	18,58
1991	156,7	+	26,65
30.9.92	171,2	+	9,28
Prirastek od 1987 do 30. 9. 1992: 83 %			
Vloge v mio. šil. (zaokroženo) _	
83,4	+ / — v °/°
86,0	+	3,03
91,1	+	5,99
105,8	+ 16,06
129,6	+ 22,61.
140,8	+	8,57_
Prirastek od 1987 do 30. 9. 1992: 68,_	
Posojila
. v mio, šil, (zaokroženo)
35,2
34,7
39,6
47,0
33,6
54,6
+ / — v %
1,57
+ 14,27
+ 18,56
28,60
62,49
^stek od 1987 do 30. 9. 1992: 54,76 %
Članstvo		
1987	358	+ / —
1988	408	+ 50
1989	465	+ 57
1990	482	+ 17
1991	482	+ / - 0
30. 9. 92	483	+ 1
Pepca Kattnig in Hanzi Warum sta poslovodji Posojilnica-Bank Žila. Ob 100-letnici delovanja slovenskih posojilnic na Zilji smo jima postavili nekaj vprašanj.
„Združitev ziljskih posojilnic so je obnesla"
Naš tednik:
Kako interpretirata razvoj od leta 1987, ko so se Posojilnice Ziljska Bistrica, Ločilo in Marija na Zilji združile v Posojilnico-Bank Žila, pa do danes?
Pepca Kattnig in \i,
Hanzi Warum:
Kot številke kažejo, je razvoj gotovo razveseljiv. Možen je bil predvsem tudi zaradi združitve ziljskih posojilnic v močno kreditno gospodarsko ustanovo Posojilnica-Bank Žila. S tem so bili ustvarjeni boljši pogoji za učinkovitejše poslovanje, tako v tehničnem kot tudi v finančnem oziru.
In kje vidita pomanjkljivosti?
V prvi vrsti bo potrebno nagovoriti še več posojilojemalcev, ki bi po tej poti lahko postali tudi člani posojilnice.
Kakšna je struktura vaših klientov?
Trenutno so to predvsem naši domačini, nadalje tuji delavci ter državljani Republike Slovenije. Zelo nas tudi veseli zaupanje, ki ga imamo s strani brnškega podjetja Elan. V prihodnje pa hočemo nagovoriti še več obrtniških in turističnih podjetij.
Pa mladina?
Tudi v tem oziru se resno trudimo. V letošnjem Tednu varčevanja smo npr. nagovorili učenke — učence na ljudski šoli v Št. Lenartu. Prihodnje leto pa jih bomo nagovorili tudi na Ziljski Bistrici. Nadalje bi omenila risarski natečaj „Kako naj izg leda	moj
hranilnik?“, ki smo ga priredili ob 100-letnici naše banke. Sodelovalo je okoli 200 otrok iz ljudskih šol Št. Lenart ter Ziljska Bistrica. Nagraditev slik bo jutri, v soboto, na naši jubilejni prireditvi.
Če želite nagovoriti nove kliente: s čim jih lahko prepričate?
Kot univerzalna banka nudimo našim klientom vse bančne storitve. Tudi glede kondicij nismo nič manj konkurenčni kot druge banke. Imamo pa še dodatno prednost: ker nismo velika banka z velikim aparatom, pri nas klienti tudi niso neke anonimne številke. V ospredju je osebni servis ter osebno svetovanje.
Kako mislite ukrepati, da boste uresničili vaše želje za prihodnost?
Posebno važnost želimo dajati reklamni dejavnosti in upamo, da nas bo naša zadružna centrala v Celovcu pri tem še bolj podpirala. Če smo namreč nagovorili novega klienta, smo prepričani, da je z našimi storitvami tudi zadovoljen. To pa je navsezadnje za nas najboljša reklama!

100 let Posojilnica-Bank Žila
Jožef Miki, pd. Gams (levo), in Franc Wutti, pd. Pajovc, sta bila zadnja predsednika samostojne Posojilnice Ločilo. Jožef Miki je vodil upravni odbor, Franc Wutti nadzornega. Oba pozdravljata spojitev Ziljskih posojilnic, „ker smo
tako še bolj močni in konkurenčni“.
Iz zgodovine Posojknce-Bank Žila
Nekaj podatkov, povzetih iz brošure dr. Avguština Malleja „100 let delovanja slovenskih posojilnici na Zilji". Zanimivo brošuro o zgodovini slovenskega zadružništva lahko dobite pri Posojilnici-Bank Žila ali Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.
" Ko je pred sto leti
začela delovati slovenska kreditna zadruga na Ziljski Bistrici (ustanovljena: 14. 12. 1891) in je bila ustanovljena posojilnica (3. 11. 1892) v Št. Lenartu pri sedmih studencih, so kmalu nato ustanovili ob Zilji še na-slednje kreditne zadruge: Št. Štefan na Zilji (4. 5. 1895), Marija na Zilji (28. 1. 1903) in Št. Jurij na Zilji (1. 2. 1903). 13. 10. 1910 pa je bila še ustanovoljena „Hranilnica in posojilnica v Štebnu pri Beljaku“. Po koncu 2. svetov nebojne sta posojilnici Št. Štefan na Zilji in Št. Jurij prenehali s svojim delom, Šteben pa se je spojil z Posojilnico Marija na Zilji (1984).
Na občnem zboru 12. 9. 1987 je prišlo do velike spojitve^ Posojilnice Ločilo (prej Št. Lenart) in Ziljska Bistrica s posojilnico Marija na Zilji. Sprejet je bil tudi sklep, da se firma odslej imenuje „Posojilnica-Bank Žila, reg. z. o. j.“. Predsednik upravnega odbora je postal dr. Janko Wiegele (podpredsednik: Franc Wutti), predsednik nadzornega odbora pa mag. Marijan Gallob (podpredsednik: mag Urban Popotnik).
Hranilnica in posojilnica v Št. Lenartu je začela uradovati 1.1. 1893, vendar so se takoj najavile prve težave. Po zaključku prvega poslovnega leta je podkloštrski župan hotel načeti pri varčevalcih nove vire za stalno prazno občinsko blagajno: dal je razglasiti, da se morajo vsi, ki imajo v šentlenartski posojilnici naložen denar, zglasiti in povedati, koliko obresti dobivajo, češ da jim bo od tega zaračunal dohodninski davek. Zaradi tega razglasa je v dunajskem državnem zboru in-terpeliral načelnik slovenskih posojilnic, poslanec Miha Vošnjak.
Na občnem zboru „Hranilnice
in posojilnice Št. Lenart pri sedmih studencih" dne 15. maja 1949 so zadrugarji, 13 po številu, sprejeli nova pravila in izvolili nov odbor. Predsednik je postal Jožef Miki, p. d. Majarč iz Št. Lenarta, podpredsedniško mesto je prevzel Gašpar Truppe p. d. Matej iz Ločila, kot člani predsedstva pa so bili izvoljeni Alojz Wutti p. d. Pajovc iz Ločila, Janez Miki p. d. Gams iz Ločila in Janez Mertel, p. d. Pranger iz Zmotič.
Na občnem zboru 11. oktobra 1953 je revizor „Zveze slovenskih zadrug v Celovcu", Tomo Küpper, poročal, da odbora od zopetne vzpostavitve zadruge leta 1949 dalje nista imela posla, ker ni bilo tekočih denarnih sredstev za dovoljevanje posojil. Odbora pa sploh nista zasedala.
Do naslednje revizije, ki je potekala 10. decembra 1958, se razmere niso izboljšale. O poslovanju ne more biti govora. Podobno sliko daje revizijsko poročilo z dne 29. 3. 1966.
Do večjih sprememb oz. pomladitve odbora je prišlo na občnem zboru 5. julija 1970. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Franc Mertl, p. d. Oje, za predsednika nadzornega odbora pa Janez Mertl, p. d. Prangar. Od leta 1967 so polagoma začele naraščati hranilne vloge in zadruga je pričela 1970 z menjavo valut, kar je bil tudi njen glavni dohodek. Leta 1976
se je „Hranilnica in posojilnica za Šentlenart" končno preimenovala v „Posojilnica Ločilo“. Zadruga je od leta 1970 poslovala v majhnem najetem prostoru in prešla k celodnevnemu poslovanju. Od 17. avgusta 1973 naprej pa je imela tudi dovoljenje Avstrijske narodne banke za trgovanje z devizami. Posle posojilnice je vodil Hans Gorit-schnig. Revizijsko poročilo, ki obsega poslovna leta 1967—1972, je posebno kritiziralo, da odbora nista zasedala v smislu pravil in poslovnega reda. Revizijsko poročilo za poslovna leta 1973 in 1974 je ugotovilo, da niti upravni niti nadzorni odbor nista zasedala. Bolj redno so potekale seje odborov šele od leta
1976	naprej. Do 31. 1. 1976 je vodil posle Hans Goritschnig. Od 29. 1. 1976 do 12. 7. 1976 je opravljal poslovanje zadruge revizor Zveze slovenskih zadrug Janko Oitzl. Od 5. 7. 1976 napjej pa je opravljal poslovanje Štefan Hudi. Revizijsko poročilo z dne 7. marca 1978 govori o občutnem povišanju prometa v letih 1976 in
1977	na račun menjave deviz.
Na občnem zboru 23. februarja 1980 je bil za predsednika UO izvoljen Tomaž Gallob, predsednik NO pa je postal Franc Wutti. Promet „Posojilnice Ločilo“ je naraščal in posojilnica je kupila staro Goričnikovo hišo v Ločilu, je preuredila in v njej ob 90. obletnici odprla svoje nove poslovne prostore.
Zadnji občni zbor samostojne „Posojilnice-Bank Ločilo“ je potekal 21. avgusta 1987. Občni zbor je soglasno sprejel združitev s posojilnicama Marija na Zilji in Ziljska Bistrica.
Predsednik dr. Janko Wiegele
je umrl 22. avgusta 1988. Posle je vodil do občnega zbora 15. julija 1991 podpredsednik Franc Wutti.
Na tem občnem zboru je bil za predsednika izvoljen Martin Wiegele, podpredsednik je postal inž. Slavko Gallob, člani upravnega odbora pa so še dr. Ludvik Druml, Janez Mešnik, dipl. inp. Hanzi Miki, Rudi Pichler, Jožef Schnabl, Ignac Wiegele in Franc Wutti. Nadzornemu odboru še naprej predseduje mag. Marjan Gallob, podpredsednik je Jožef Miki, člani nadzornega odbora pa so še Sofija Debevec, Valentin Kargl, Karl Samonig, mag. Urban Popotnig in Franc Wiegele.
Zaslužni ter prerano umrli ziljski zadružnik dr. Janko Wiegele (1-22. 8. 1988)
Rož — Podjuna — Žila
Kot vsako leto je tudi letos farna skupnost priredila v nedeljo, 8. novembra 1992, dan starejših faranov. V praznično pripravljeni farni dvorani so se v nedeljo zbirali farani, ki so že dosegli 70. leto starosti. Ob 14. uri je bila sveta maša, katero so olepšali s svojim petjem cerkveni pevci pod vodstvom Karlija Krautzerja in mladinska skupina pod vodstvom Hanzija Stickerja.
V svoji pridigi se je župnik Jurij Buch zahvalil za molitve
Št. Jakobu v Rožu
Dan starejših faranov
in sodelovanje v farni skupnosti prav starejšim ljudem, ki mnogo prispevajo k farni skupnosti. Spomnil pa se je tudi vseh tistih ljudi, ki morajo zapustiti svoje domove in se Podati v neznano prihodnost. Spomnil je tudi, da se je pred 50. leti dogodilo tudi 10 družinam iz naše fare, da so morali zapustiti svoje domove in so bili preseljeni v mrzlo tujino.
Gospod Franci Rehsmann je nato odgovarjal župniku na vPrašanja, kako je bilo takrat; Qospod Franci Rehsmann je orisal dan izselitve in življenje v izseljenstvu.
Po končani sv. maši so nastopili malčki iz otroškega vrtca v Št. Petru in z izvrstno Podanimi pesmicami in plesi izzvali bučno odobravanje. Tudi mladinski pevski zbor je navdušil.
Na tem mestu se moramo zahvaliti osebju otroškega vrtca ter vodjem mladinskih skupin za tako uspešen popoldan. Ob dobro pripravljeni Skuški in pijači se je popoldan v dobrem vzdušju nadal-joval. Gospod župnik je še Pozval umne glavice, ki so gorate odgovarjati na vpra-fonja iz preteklosti farnega z'vljenja v Št. Jakobu. Opazili ^oio, da se marsikateri mlad človek težko meri z znanjem in duhovitostjo starejših ljudi.
Mi.
Loče — Pečnica:
Občni zbor SRD „ Jepa-Baško jezero"
V soboto, 7. t. m., je imelo SRD „Jepa-Baško jezero“ Loče — Pečnica svoj redni občni zbor pri Pušniku v Ločah.
Društveni moški zbor je s pesmijo pozdravil številno občinstvo in pozdravu se je nato pridružila predsednica Anica Lesjak-Ress-mann s kratkim nagovorom. Omenila je, da se je društvo dostojno oddolžilo sedemdesetletnemu jubileju svojega obstoja ter orisala pomembno vlogo kulturnega delovanja, ki je bilo življenjskega pomena za našo narodno skupnost. Zaskrbljenost je izrazila ob današnjem stanju, ko kljub številnemu članstvu in močni prisotnosti društva v javnosti, slovenska govorica, ne le po naših domačijah, marveč tudi med samimi dejavniki, vidno nazaduje, s tem pa gre v izgubo bistveni del naše osebnosti — naša identiteta.
Tajnik Joško Wrolich je v splošnem pregledu nanizal nekaj važnejših dejavnosti od zadnje-
ga občnega zbora pred tremi leti. Napovedal je izdajo lista, ki naj bi obveščal člane o društvenem življenju. Opozoril je, da bi bilo potrebno ustanoviti otroški pevski zbor, temeljito obnoviti tam-buraški ansambel ter pospešiti prizadevanje za dvojezičnost v občinskem listu, kar naj bi bili najvažnejši načrti za bližnjo prihodnost. Finančno poročilo je podal Mirko Singer; iz njega je bilo razvidno, da je odbor dobro in varčno gospodaril.
V	imenu strešnih organizacij sta spregovorila Franc Kattnig (KKZ) in Roman Verdel (SPZ). Izrekla sta zahvalo odboru za marljivo in vzorno delovanje, povezano z najboljšimi željami tudi za naprej.
V	razpravi je bilo povedano, da zgolj številke v poročilih dostikrat ne dajejo prave slike, da je
Anica Lesjak-Ressmann bila potrjena kot predsednica.
uspešno prizadevanje mogoče meriti edinole po stanju v narodnem življenju. Tudi želja po močnejšem kulturnem sodelovanju z narodom sosedom je bila izražena.
Ker je stari odbor svojo nalogo dobro opravil, je bil domala v celotni sestavi soglasno potrjen tudi za naprej. Predsednica Anica Lesjak-Ressmann se je zahvalila za izkazano Zaupanje ter pozvala vse prisotne k še bolj plodovitemu sodelovanju v prihodnjih letih.
Za družabni večer je nato poskrbel ansambel .„Drava", dolgoletnim, zvestim članom pa je društvo poskrbelo tudi za telesno dobrobit.	p. Č.
Jozej Zwittnig nas je zapustil
Velika vas pri Št. Jakobu:
7. novembra 1992 nas je po kratki, hudi bolezni, v 78. letu starosti za vedno zapustil gospod Jozej Zwittnig iz Velike vasi.
Kdo ni poznal rajnega Jozija? Bil je vedno nasmejan in šegavega značaja. Bil je dober sosed, ki je bil vedno in povsod pripravljen pomagati in sploh ni znal mirovati. Beseda „počasi“ mu ni bila znana, vedno se mu je mudilo in sploh ni znal mirovati. Rajni Jozej je bil veren član naše farne skupnosti in do zadnjega, dokler je mogel, ni izpustil nedeljske svete maše in tudi skoraj nobenega pogreba.
Rajni Jozej se je izučil za mizarja in je pozneje prevzel tudi domače posestvo; tako je bil mizar in kmet.
V povojnih letih se je poročil s Kristino Watzko, pd. Korpnikovo iz Velike vasi. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Rajni Jozej je bil kmet in mizar, kar je opravljal do svoje upokojitve in dokler posestva ni predal sinu
Jozeju — vendar rajni Jozej je sinu še naprej pomagal. Leta 1985 mu je nenadoma umrla žena Kristina. Za rajnega je bil to hud udarec, od katerega se ni več opomogel. Ker sta z rajno ženo Kristo vzgojila otroke v duhu spoštovanja, so mu to otroci s hvaležnostjo vračali in ga nikdar niso zapustili, marveč so mu do zadnjega stali ob strani.
Rajni Jozej je zbolel za zahrbtno boleznijo in se je podal sredi septembra 1992 iskat pomoči k domačinu dr. Dušanu Schlap-perju v bolnišnico Št. Vid ob Glini. Na žalost mu tudi dr. Dušan Schlapper ni mogel več pomagati. V začetku oktobra se je rajni vrnil iz bolnišnice in še vedno je bil prepričan, da bo še vse dobro. Ni mu bilo več usojeno. — Začel je hirati, dokler ga smrt ni rešila hudih bolečin.
Dne 9. novembra 1992 smo ga ob ogromni množici znancev in prijateljev spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Št. Jakobu. Mašo zadušnico je opravil naš gospod župnik Jurij Buch ob somaševanju dekana, domačina, Hanzija Dersula.
Tudi gospod župnik je v svoji pridigi orisal lik rajnega kot zvestega člana naše farne skupnosti.
Dragi Jozej — mirno počivaj v domači zemlji in se odpočij od tegob zemeljskega življenja!
Družini Jozeja ter hčeram z družinami po tej poti izrekamo naše iskreno sočustvovanje!
Mi.
Pismo bralcev
• •• JkćtiHtit	•••
P.n.
Naš tednik
10. Oktoberstr. 25/111
9020 Celovec
Je bil dr. Alojz Kuhar res blizu nacionalsocializmu?
Najprej o nesporazumu, za katerega sem prepričan, da je tipkarska napaka. Jože Poličar je v svojem prispevku za NT poročal o simpoziju o dr. Alojzu Kuharju v Kotljah. Pri tem je zapisal, kako sta šla brata Lovro in Alojz vsak svojo nazorsko in politično pot. Lovro je postal viden komunist. Alojz pa naj bi bil, tako se je zatipkalo Poličar-ju, blizu nacionalsocializmu. Najbrž je g. Poličar, ki je nekako celo Kuharjev kolega, saj je bil dr. A. Kuhar med obema vojnama nekaj let urednik Slovenca, prav kakor sedaj g. Poličar, v resnici hotel napisati, da je bil Kuhar blizu krščanskemu socializmu. To bi se nekako dalo zagovarjati. Ko bi to ne bila neljuba napaka, bi to bila namreč strašna neumnost in krivica.
Sam sem sodeloval na hotulj-skem simpoziju s kratkim referatom o Kuharjevem govoru predstavnikom delavskega stanu ob znamenitem evharističnem kongresu za Jugoslavijo leta 1935 v Ljubljani. V tem govoru — in to sem v referatu posebej poudaril — je dr. Alojz Kuhar enako obsodil vse tri svetovnonazorske in politične zmote: vse tri totalitarizme, ki so se v tistih kriznih letih ponujale kot rešitev socialnih, nacionalnih in razvojnih problemov v Evropi — komunizem, fašizem in nacionalni socializem. Prav Kuhar je bil eden redkih slovenskih razumnikov, ki je z vso jasnostjo spregledal naravo vseh treh političnih skušnjav in je nanje pravilno reagiral. Kot član . emigrantske jugoslovanske vlade v Londonu je po BBC še malo pred koncem vojne pozval domobransko vojsko v Sloveniji, naj se skuša vključiti v partizansko vojsko in tako prestopi na zavezniško stran. Težko je reči, ali je bil ta predlog uresničljiv, vsekakor pa dokazuje, da je bil Kuhar tudi v tistem času vse kaj drugega kakor pa prijatelj nacionalsocializma.
Vprašanje, kako je resnično bil usmerjen dr. Alojz Kuhar, ni akademsko vprašanje, ki bi ne zanimalo Slovencev ng Koroškem, saj je bil Kuhar sam koroški Slovenec in je na Koroškem tudi pustil vidno znamenje svoje narodne in regionalne pripadnosti: znesek, s katerim so v petdesetih letih lahko začeli izgrajevati katoliški dom pro-
svete v Tinjah. Ko bi bilo v odločitvah in dejanjih predvojne katoliške strani več katoliškega Kuharja (Alojza), v odločitvah in dejanjih medvojne in povojne komunistične strani pa več komunističnega Kuharja (Lovra), bi nam bila morda prihranjena državljanska vojna, komunistična diktatura pa bi bila vsaj veliko milejša, kakor je bila.
Vinko Ošlak, Celovec
Replika dr. Levu Kreftu
(NT/44)
Veseli me, da Naš tednik v zadnjem letu vse večjo pozornost posveča tudi dogajanjem v Sloveniji. Kar se kaže tudi v odmevnosti na zapise NT med poslanci slovenske skupščine in drugimi političnimi osebnostmi v Sloveniji.
Dr. Lev Kreft v pismu v 44. številki v odgovor na Pismo iz Slovenije iz 43. številke sporoča, da so glasovanja v skupščini Republike Slovenije in računalniško zabeleženi rezultati javni.
Seveda so izidi glasovanja tudi v slovenski skupščini javno objavljeni na semaforju (število glasov za, proti in vzdržanih), pri tem pa semafor ne objavi posamične odločitve poslanca ali stranke.
Da pa so javni tudi računalniško zabeleženi rezultati glasovanj posameznikov in strank (kar sporočata skupščinski sekretar in g. Kreft, je do zdaj vedel le Potrč & Co, druge stranke in posamezniki pa so to odločno zanikale), zato je nastal tak revolt po razkritju Potrča, ki se je pred skupščinsko javnostjo pravzaprav nerodno izdal z vedenjem podatkov iz računalniškega izpisa, kako kdo glasuje. V pismu ni govora o spornosti kvoruma, ampak o dejstvu, da so nekateri vedeli za izide, drugi pa so, kljub zatrjevanju o javnosti izidov, za to slišali zdaj prvič. Javnost torej v slovenski „novi demokraciji“ še vedno velja le za izbrane.
Tomaž Gašperlin
Kaj je važneje: jezik ali vsebina?
ORF, Naš tednik in Nedelja so kritizirali, da koroški Slovenci na nedavnem kongresu o narodnih skupnostih, ki ga je priredil Urad koroške deželne vlade, niso govorili v svojem materinskem jeziku. Najbrž poročevalci niso bili na kon-
gresu, sicer bi vedeli, da so bili na voljo prevajalci, vendar je bil na odru samo en mikrofon. Vrhu tega je le malo poslušalcev seglo po slušalkah (za simultano prevajanje), tako da tistega, kateremu je bil prevod namenjen, beseda itak ne bi dosegla. Vendar pa je bilotudi zame nerazumljivo, da je imel na primer dv. sv. dr. Valentin Inzko svoj referat v nemščini, kerso bili referati itak na voljo v nemškem prevodu.
Vsekakor bi bilo bolj pomembno, če bi Naš tednik potrdil, da dr. Franc Sturm ni vedel odgovora na vprašanje, zakaj npr. v Pliberku in Železni Kapli ni dvojezičnih napisov, čeprav spadata oba kraja k dvojezičnemu ozemlju oz. sodnij-skemu okrožju, kjer mora biti celo po omejenih zakonskih pravicah slovenski jezik enakopraven.
Moje mnenje je, da mora najti Deželna vlada za takšna predavanja uradnike, ki obvladajo tudi slovenščino. Potem bi bil manjšinski kongres tudi bolj slovenski. Če se pa turistični podjetniki učimo angleščine, italijanščine ali francoščine, da se lahko z gosti pogovarjamo v njihovi materinščini, pričakujem tudi od uradnikov, da se lahko pomenijo s Slovenci v njihovi materinščini. Konec koncev jih tudi mi sofinanciramo! ek. sv. Franc Rutar, Dobrla vas
Sehr geehrter Herr LH-Stvtr. Reichhold!
Mit einem Erlaß des Amtes der Kärntner Landesregierung (LAD-1846/2/92 v. 30. Juli 1992) wird darauf verwiesen, daß in den gesetzlich festgelegten Gemeinden und Gemeindeteilen sämtliche Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur, die von Bund, Land und Gemeinden (oder sonstigen Körperschaften und Anstalten öffentlichen Rechts) angebracht werden, in deutscher und slowenischer Spracher zu verfassen sind (§ 12 Volksgruppengesetz). Im besonderen wird darauf hingewiesen, daß sich aufgrund des Erlasses des Bundesministeriums für wirtschaftliche Angelegenheiten vom 6. 7. 1990 und des Erlasses des Amtes der Kärntner Landesregierung vom 30. 7. 1992 diese Regelung nicht nur auf die Anbringung der Ortstafeln, sondern auch auf Vorwegweiser und Wegweiser im Sinne der StVO bezieht. Die in Österreich gültigen Rechtsnormen sind auch von den Vollzugsorganen des Landes zu beachten. Wir ersuchen Sie als zuständigen Referenten der Kärntner Landesregierung, dafür zu sorgen, daß die in Frage kommenden Vorwegweiser und Wegweiser an Bundes- und Landesstraßen durch solche mit zweisprachigen Ortsbezeichnungen ersetzt werden.
F. D. AG — „Österreichische Volksgruppe in der SPÖ“ Thomas Ogris
STRAN p- petek,
I O 13. november 1992
Avstrijski tei knjige - s slovenskim sodelovanjem
za nameček bodo potekale šj zVeza avstrijskega knjigotrštva ima polne roke dela. 3. no-
kem^naToncu^pa' še na Pred Vembra so na Dunaju odprli že tradicionalni avstrijski teden
knjige. Začela se je nižjeavstrijska knjižna razstava v Badnu in knjižni teden v Gradcu, 20. novembra pa bo sledil še v Celovcu — z vidno prisotnostjo slovenskih koroških založb.
Piše Lev Detela
arlskem.
Od vseh omenjenih priredite1 je dunajska največja. Svojo nov< produkcijo ponuja v velikih dvo ranah Rathausa — Mestne hiš* — vrsta uglednih pa tudi velik število manj znanih založb. Met njimi so nekatere iz Nemčije it Švice, saj mnogi avtorji ne ob javljajo pri domačih avstrijski^ založbah, ki zavzemajo le okrof 7 % knjižne produkcije ' nemškem jeziku.
Zanimivo je, da na Dunaju ra/
stavljajo tudi slovenske založbe iz Avstrije. Celovška Mohorjeva družba je ponudila na ogled Predvsem svoje nemške knjige. Mnoge informirajo o manjšinskih in inter-kulturnih vprašanjih. Precej pozornosti vzbuja Zablat-
nikova knjiga o šegah in navadah koroških Slovencev, pa tudi Jančarjevi eseji o razpadu Jugoslavije. Založba Drava nudi izbor iz beletristike in politične literature. Zanimiva je nemška izdaja znanega Torkarjevega roman „Umi-
ranje na obroke“.
Založba Wieser se predstavlja z bogatim srednjeevropskim programom, h kateremu sodi nemška izdaja Jančarjevega romana „Galjot". Na ogled pa ponuja tudi nove slovenske knjige. Nekateri slovenski avtorji se oglašajo pri popolnoma neslovenskih založbah, Žarko Petan pri graški Sty-riji, Janko Ferk pri dunajskem Atelieru. O življenju koroške Slovenke Ljudmile Misotič pripoveduje knjiga, ki je izšla pri dunajs-ko-kölnski založbi Böhlau. Razstavljeni sta tudi reviji CELOVŠKI ZVON in LOG.
Knjiga, ki jo) priporočamo:
ZLATO CAMALCE
Letošnje leto mineva v znb	jahi^fossttkan»
menju 500-letnice Kolumbe	ZLATO
vega odkritja Novega sveta.' 11 mmmmmm m V
svetu je prevladalo večinsk	CAXAMALCE
mnenje, da je to obletnih	*
vredno proslaviti. Vesel seb1 da jo je Mohorjeva založba '■
Celovca „proslavila“ drugače da se je postavila na stran p° tomcev domorodcev, ne pa T stran osvajalcev, ki so I imenu vere v Ameriki stob največji genocid nad nedoj/ nim prebivalstvom v zgodovif človeštva.
V zbirki Podobe časa namreč izšla na videz drobb'
knjiga z avanturističnim ^	. .. , I j .. ,
slovom Zlato Caxamalce, de' \^k'skoJ Dom Erwm ^aut-
avstrijskega pisatelja Jakoj»	™j,8e zAmn“ "°2
Wassermanna, ki ga je v slc n	. zne„Amenke
venščino prevedel Avgušb ^ m mmila je prevedel Pirnat. Gre za kratko poveš' Jnce Vrbma Škof v njem s ki bo zadovoljila široki kro' ^Jo zgodovinskih dej-bralcev. Knjiga namreč sliKt > dokazuje da 500 let La-vito in jedrnato prikazuj1 .nske Amerike m vzrok za
ato prikazu)	Amerike ni vzrok z;
irpv v 16 st« praznovanje. Zgodovino teg: reiruT'tosoW1 Novem sve«	so „amreo .pisati
hlastali za zlatom in drug rffiS"0 ne osvai.an!t lzk°-
zood bi V°oni sevanje °Sv ^
osebi kakor „je dogajanj'in bogataši in ne popisal vitez in poznejši ^ kultuJe' J ^ drU9aCne nih Domingo de Sorica ^ v samostanu v mestu LiuK , e zlasti aktualen tja je vstopil trinajst let P šknec Predavanja, v katerem tem, ko so osvojili Peru, da ot ugotavlja, da se zgodovi-se umaknil svetu.“	Ponavlja, kajti izkoriščanje
Knjiga pa je sestavljena * naSIl ATike 30 ^
iz drugega dela. V njem je ^	e z drugimi sredstvi.
mesto spremne besede o k	'n predavanje v drobni
javljeno predavanje, ki ga na£C'm k' daje ™ "evsiljiv Imel 7. aprila letos v duhj acin mars'kaj mislit,! skem rotovžu avstrijsko-b'	Janko Štruc
pa je
iz-
občili zbor DSPPA
Herman Germ postal novi predsednik
V soboto, 7. novembra, je bil v Mladinskem domu v Mikševem drevoredu v Celovcu občni zbor Društva slovenskih pisateljic in pisateljev v Avstriji, ki se je lansko leto statutarno razširilo tudi na prevajalce in publiciste (novinarje). Po skoraj dveh desetletjih — DSPPA je bilo ustanovljeno v dobi po zloglasni hajki na dvojezične krajevne table — je Janko Messner, soustanovitelj tega društva, odložil predsedniško funkcijo in predlagal, naj novi odbor izvoli zanjo mladinskega pesnika Hermana Germa. Le-ta je po razrešnici starega in izvolitvi novega odbora kot novi pozval Sosvet narodne skupnosti koroških Slovencev, naj za prihodnje leto (1993) pri odmerjanju finančnih sredstev ponovno ne „prezre" svojih literarnih ustvarjalcev, saj ima Društvo v načrtu prepotrebne projekte, med drugim razširjeno slovensko antologijo „Ta hiša je moja in vendar moja ni", ki je že deset let in več razprodana, naši dijaki pa nimajo primerne žepne izdaje, iz katere bi lahko spoznali razvoj slovenske literature na Koroškem.
Novi odbor sestavljajo poleg predsednika Germa še: Janko Messner in Lenčka Küpper kot podpredsednika,
Herman Grm je nasledil dolgoletnega predsednika DSPPA prof. Janka Messnerja.
Tatjana Angerer kot tajnica, Lojze Angerer kot blagajnik ter Kristijan Močilnik in Anton Haderlap kot preglednika računov.
Društvo ima trenutno 28 članic in članov.
Kultura
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Strojni krožek Podjuna (SK)
prirejata:
PITNA VODA IN VARSTVENO OBMOČJE
Kdo bo koristil?
Kdo bo mora ščititi? Kdo bo plačal?
Kraj/čas:
v gostilni Loser, Šmihel; v torek, 24. nov., 19.00 Referenta:
Dr. Wolfgang Sembach, Koroška kmetijska zbornica;
Dr. Albert Krainer,
Urad koroške deželne vlade
Na povabilo Koroške trgovske zbornice — deželnega gremija za zunanjo trgovino:
H. ANDROSCH predava v Celovcu
Trgovska zbornica — deželni gremij za zunanjo trgovino vabi na predavanje dr. Hannesa An-droscha na temo „Odpiranje Vzhoda — mnogo novega tudi na Jugovzhodu“, ki bo v četrtek, 19. novembra 1992, ob 18.30 v Trgovski zbornici (WIFI), Kempf-straße 1 v Celovcu.
Bivši avstrijski finančni minister dr. Hannes Androsch je pred dvema letoma skupno z Ljubljansko banko v Sloveniji ustanovil firmo za davčno svetovanje in za nadzor obratov. Taka podjetja so v Sloveniji šele v fazi nastajanja, ker zanja še ni pravnih osnov. Z ozirom na pričakovane zakone o privatizaciji bodo take firme postale zelo pomembne. Pionirsko delo na tem področju je gotovo storil Hannes Androsch, ki na osnovi svojih izkušenj na bivšem Vzhodu razpolaga tudi z najbolj kompetentnim znanjem.
Gospodarski prostor Koroške postaja vse bolj pomemben v zunanji trgovini. Tako se odpirajo za gospodarstvo in politiko nove perspektive v novem razmerju do sosednjih dežel. Se bomo razvili iz obmejne dežele v deželo brez meja?
Več informacij lahko dobite tudi pri deželnem gremiju za zunanjo trgovino, katerega predsednik je dipl. trg. J. Habernik. Informacije lahko dobite po tel. številki 0463 / 58 68 - 300.
Radio / TV / Prireditve
GALLUS IN CONCERT
Čas: v petek, 20. 11., ob 19.30 Kraj: v farni cerkvi v Dobrli vasi
Mešani pevski zbor Gallus iz Celovca nastopa prvič po uspešni turneji med Slovenci v Argentini na domačih tleh.
Mešani pevski zbor vodi prof. Jože Ropitz Predstavili nam bodo bogat in obširen zaklad umetne, duhovne in koroške pesmi.
Prireditelj:
Slovensko prosvetno društvo „Srce“ v Dobrli vasi
30 let slovenski gledališki praznik
8. decembra 1992 v Mestnem gledališču v Celovcu
SAMOROG (GregorStrniša)
Gostuje DRAMA, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani Režija: Meta Hočevar. Igrajo: Boris Cavazza, Zvone Hribar, Silva Čušin, Saša Pavček, BraneGrubar, Bojan Emeršič, Ivo Ban, Andrej Nahtigal
Prireditelj: Kršč. kulturna zveza v Celovcu Pokrovitelj: Zveza Bank
T	PETEK, 13. nov.
A	Einspielerjeva nagrada.
/■t mmm	SOBOTA, 14. nov. Od pesmi do pesmi —
T	od srca do srca.
E	NEDELJA, 15. nov. 6.30—7.00 Dobro jutro na
D	Koroškem. — Duhovna misel (kpl. Pavel Pibernik iz Ljubljane).
E	18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
N	PONED., 16. nov. Konec jesenskega dela nogometnega prvenstva —
V	repriza.
	TOREK, 17. nov.
R	, Partnerski magazin.
A	SREDA, 18. nov. :i Glasbena sreda. Večerna: Osrednji koncert
D	SPZ v Velikovcu.
1	ČETRTEK, 19. nov.
U	Rož — Podjuna — Zilja.
	
KOROŠKA
Nedelja, 15. novembra, ob 13.00 v TV 2
Poned., 16. novembra, ob 16.20 v TV SLO/1
predvidoma s sledečimi prispevki
Turistični koncept ne nadomesti vseh delovnih mest: izseljevanje iz Železne Kaple
Finančne težave pri vzdrževanju dijaških domovi: Mohorjeva in Slovensko šolsko društvo imata velike izgube
100 let stara, vendar zagnana: Po-sojilnica-Bank Žila
V Kostanjevici, dolenjskem centru sodobne likovne umetnosti, je dobil slovenski kipar France Gorše končno stalno razstavo
Gledališče Narcis iz Prage je pokazalo „Kaj lutke znajo“
Še dobro, da goske prej ne vedo, da goduje Martin . . .
Videoclip: Skupina „Veter“ in Oto Pestner opevata „Gabrijelo“
Železna Kapla
Lutkovna predstava „STOTISOCNOGA“
Gostuje:	Lutkovno gledališče iz
Ljubljane
Čas: v nedeljo, 22. 11., ob 11. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelja:	Slovenska prosvetna
zveza in SPD „Zarja"
Čas: v nedeljo, 22. 11., ob 17.30 Kraj: v farnem domu v Št. Jakobu Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in SPD „Rož“
Šmarjeta v Rožu
Igra: „SMEH V ZRCALU“
Čas: v soboto, 14. 11., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu
Gostuje: Gledališka skupina Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“
Prireditelj:	Katoliška prosveta v
Šmarjeti v Rožu
Dunaj
VERNISAŽA SLIK ANDREJA KRIŠTOFA z glasbo v živo
Čas: v petek, 13. 11., ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠ na Dunaju, Mondscheingasse 11/7. okraj
Št. Jakob
Gledališka predstava: „ARHANGE-Ll NISO AVTOMATI“
Čas: v petek, 13. 11., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu
Gostuje gledališka skupina SPD „Bilka“ iz Bilčovsa
Prireditelj:	Slovensko	prosvetno
društvo „Rož"
Bilčovs
KONCERT — „Glasba ne pozna meja — Musik kennt keine Grenzen“
Nastopajo: Christian Filipič: flavta — Deželni konzervatorij, Celovec; Dušan Sodja: klarinet — Akademija za glasbo v Ljubljani; pri klavirju: prof. Vlasta Doležal-Rus; prof. Johannes Klakreuth Čas: v soboto, 14. 11., ob 19.30 Kraj: Ljudska šola Bilčovs Prireditelja:	Glasbena	šola na
Koroškem in SPD „Bilka" Bilčovs
PEVSKI KONCERT
Čas: v soboto, 21. 11., ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole v Bilčovsu Nastopajo: Moški oktet „Vasovalci" in Mešani oktet „France Prešern" iz Žirovnice, MePZ „Dr. Bogdan Derč” iz Ljubljane (klinični center Ljubljana), MePZ „Bilka“ iz Bilčovsa, MoPZ „Vaščani pojo" iz Zgornje vesce Prireditelja: SPD „Bilka“ in Vaščani pojo
Čisti dobiček je namenjen za slovensko Karitas v Ljubljani.
Globasnica
PLES
Čas: v soboto, 28. 11., ob 20. uri Kraj: pri ŠTEKLNU v Globasnici Vabi: Športno društvo Globasnica Zabava vas znani ansambel MARE-LA INTERNATIONAL
Velikovec
KOL KOR KAPLJIC, TOL KO LET — Koncert napitnic in pesmi o vinu
Čas: v ned., 15. 11. 1992, ob 14.30 Kraj: v veliki dvorani Neue Burg v Velikovcu
Nastopajo: Ljubljanski oktet, MePZ PevskegadruštvaSele, MePZ „Podju-na-Pliberk“, MoPZ SPD „Trta“, MoPZ SPD „Valentin Polanšek“, Vaščane pojo, Folklorna skupina s Krasa Moderator: Janez Hočevar-Rifle Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Obirsko
KONCERT
LJUBLJANSKEGA OKTETA
Čas: v soboto, 14. 11., ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo „Valentin Polanšek“
Ljubljana
PREDSTAVITEV KNJIŽNEGA DARU celovške Mohorjeve za leto 1993
Čas: v torek, 17. 11., ob 17. uri Kraj: Hotel SLON
Nastopajo: Ansambel Korenika in avtorji
Celovec
„BRAUCHTUM DER KÄRNTNER SLOWENEN“
Predstavitev istoimenske knjige Pavla Zablatnika
Čas: v petek, 27. 11., ob 19. uri Kraj: Trgovska zbornica (Handelskammer), Bahnhofstr. 42, v Celovcu Prireditev v okviru letošnjega tedna knjige.
Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva založba
Rožek
Veseloigra: „PAVLIHA IN MICA“
Čas: v soboto, 21. 11., ob 20. uri Kraj: v kulturni dvorani na Muti (Wo-schitz)
Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina“ iz Sel Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“, Rožek
KONCERT OB 60. OBLETNICI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA FOLTEJ HARTMAN
Čas:
v soboto, 21. 11., ob 19.30
Kraj:
pri Florjanu v Vogrčah
Nastopajo:
MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Vres in MoPZ Foltej Hartman
Prireditelj:
Slovensko prosvetno društvo Edinost
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik dr Matevž Grilc, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik)' Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fot0' graf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Stt 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Mohorjeve družbe, 902j Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNlr izhaja vsak petek. Naroča se na našlo'/ Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 902° Celovec; telefon uredništva, uprave ^ oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. lefaks: 0463/512528-22.
PUAK
Informativna večera
Tema:
Jugo-vzhodna železniška povezava / Süd-Ost-Spange
Predavatelji: dipl. inž. dr. Klaus Rießberger (tehnična univerza Gradec)
Reinhold Teussner (Avstrijski inštitut za prostorsko urejanje) dvor. sv. dipl. inž. dr. Helmut Lang (Koroška deželna vlada, Odd. za projektiranje)
Kraj / čas: v petek, 13. nov., ob 20. uri, v Št. Jakobu — gostilna Dobernig, Reka
Prireditelj: Politično upravna akademija
Že pred tremi leti je skupina znanstvenikov začela izdelovati študijo o železniški progi od Dunaja preko Gradca in Celovca tja do italijanske meje. Proga naj bi bila povezava med Vzhodno in Južno Evropo. A kaj to pomeni za Južno Koroško, ki je dosedaj ekološko in pokrajinsko še zdrava? Zdaj imate možnost zastaviti vprašanja o smiselnosti in učinkovitosti te jugovzhodne povezave.
Žvabek
KRD „Drava" vabi v novembru na naslednje prireditve:
•	v petek, 13. 11. 1992,
od 15. do 17. ure v Ljudski šoli Žvabek:
projekt „Dobra knjiga, najboljši prijatelj otroka“.
Sodelujejo: Stanka Sadjak, Jurij Opetnik, Marko Tram-pusch in sodelavci KRD „Drava“
•	v soboto, 28. 11. 1991, ob 20.00 v gostilni Hafner v Gornji vasi:
Originalni koroški večer
Sodelujejo: otroška skupina Žvabek, Mlada Podjuna, Baletna šola Covalec iz Pliberka, MGV „ Petzen“, Oktet „Suha" in PIS Žvabek.
Us/ prisrčno vabljeni!
OGLAS
POSOJILNICA-BANK
PODJUNA
Na prodaj:
Gradbene parcele v Libu-čah. Telefon: 04236/2076.
KONCERT
ansambla „SLOVENIJA“
v okviru prireditve
„Srečanje v dolini — Begegnung im Tal“
Čas:
v soboto, 14. 11., ob 20. uri
Kraj:
v kulturni dvorani večnamenske hiše v Žrelcu Spored sooblikuje otroška skupina Slovenskega prosvetnega društva „Radiše“ Prireditelj: SRD „Radiše1
mšmmMimmm	.	■■■»
POSOJILNICA-BANK ŽILA
Vaš partner za
inozemske
posle
A-9500 Villach / Beljak
Kaiser-Josef-Platz 6 Telefon (04242) 27377
A-9587 Hart / Ločilo 49
Telefon (04257) 2419
4
A-9613 Feistritz / Gail / Ziljska Bistrica 73
Telefon (04256) 2253
ČLANICA ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU
_______________________________________
RAIFFEISEN ZENTRALBANK ÖSTERREICH AG
Članica bančne skupine UNICO
Vaša
domača
banka
Okno v svet — Ihre Verbindung in die Welt
Šport		STRAN -i q petek, 1 O 13. november 1992
		
ODBOJKA:
Sodnik preprečil zmago niza
Gleisdorf - Aich/Dob 3:0 (15:8,15:8,15:8)
Dobljani Gleisdorfa enostavno ne znajo premagati. Gleis-dorf napada izredno hitro in prav ta način igre Dobljanom sploh ne ugaja. Poleg tega je sodil sodnik z Dunaja (Kulha-nek) stalno za domačine, kar kaže dejstvo, da je dal rdeči karton legionarju Jerani. Leta in vsi v dvorani pa niso videli vzroka! Že v teku lanske sezone je Dobljane nekajkrat ogoljufal z nerazumljivimi odločitvami. Slab sodnik pa tudi nekoliko živčna igra Doblja-nov sta tokrat preprečila vsaj zmago niza.
V soboto tekmujejo Dobljani na tujem proti DTJ, dan na-vrh (zopet na tujem) pa proti Aspernu 2. kolo avstrijskega pokala. Pričakujejo dve zmagi-
Koroška liga:
Wolfsberg - Dob II 0:3
Dob - Breže (ženske) 0:3
Obe ekipi presenetljivo vodita na tabe-
ZVEZNA LIGA
MÖMA
Amstetten
Gleisdorf
Aich/Dob
Celovec
Enns
21:5 14 18:5 12 17:9 10 13:13 8 14:13 6 10:17 4
7.	DTJ Dunaj
8.	WAT Inform
6 0 6 6 0 6
3:18
1:18
1. RAZRED D
Ali bo igral tudi sekcijski vodja?
Sele-Globasnica	1:2 (1:2)
Sele: E. Draže 3, P. Čertov 3, F. Oraže 4, Božič 3, D. Draže 3, Radosavljevič 2, A. Mak 3, Z. Oraže 2 (75. Gregorič 0). M. Oraže 3, A. Draže 3, K. Hribernik 2 (40. Travnik 3)
Globasnica: Preitenegger 4, Wautsche 4, Tratar 4, S. Sadjak 5, G. Sadjak 4, Hren 4, Kordesch 3, Pasterk 3, Fera 4, Silan 3, Thonhofer 2
Sele: 150 gledalcev Sodnik: O. Ebner (dober)
Strelci: S. Sadjak (14.), Pasterk (32.) oz. M. Oraže (25.)
Tokrat so Globašani presenetili na derbiju. Očitno so Selani goste nekoliko podcenjevali, kar se je hudo maščevalo. Že v 14. minuti je Simon Sadjak dal krasen zadetek iz 20. metrov. Selani so sicer kmalu izenačili (M. Oraže), vendar so le nekaj minut pozneje vodstvo zopet prevzeli Globašani (Pasterk). V 2. polčasu so bili Selani v terenski premoči, vendar neučinkoviti. Tako je pravzaprav mlada globaška ekipa kar zasluženo iz Sel odnesla obe točki.
Zadnjo jesensko tekmo igrajo Selani v Grebinju, kjer bo potrebna borbena in zbrana igra polnih 90. minut.
Najboljša tekma! Mladi perspektivni igralec SAK Simon Sadjak (desno), katerega je SAK za eno leto posodil Globasnici, je bil na derbiju izredno razpoložen. Dobro igro pa je kronal z lepim golom.	Slika NT/Fera
Drugi poraz Dobroičanov v teku prvenstva
Metlova - Dobrla vas
5:3 (1:1)
Dobrla vas: Hofstätter 3, Brezovnik 1, Velik 4, Schippel 4, Sturm 3, Prosen 3 (65. Rudi Marin 0), Kuprivec 3, Luschnig 4 (60. Herburger 0), Dollinger4, Appe 0, Robert Marin 3
Metlova: 400 gledalcev Sodnik: Zanin (preobremenjen) Strelec: Dollinger (50., 85.), Velik (39.) Rdeči karton: Appe (20.)
Dobrolčani so podlegli nadvse presenetljivo, vendar so deloma poraza tudi sami krivi. Do rezultata 1:2 so tekmo jasno "kontrolirali", po izenačenju rezultata, pa so po neresni igri nekaterih igralcev tekmo jasno izgubili. "Metlova je bila že poražena, vendar smo jo sami zopet izbudili," je dejal Marjan Velik.
V nedeljo derbi Globasnica - Dobrla vas
Komaj je minil derbi proti Selanom, že čaka Globašane naslednji. Tokratni nasprotnik, Dobrla vas, je najboljša ekipa v tem razredu in trenutno tudi vodi na tabeli. Dobrla vas gleda precej mirno na to tekmo, kajti vsak se zaveda moči ekipe. Drugače je pri Globasnici. Tam trenerja Pučlja žulijo precejšnje težave, predvsem pa je ekipa v personalni zadregi. Štirje igralci so še vedno pri vojakih na Gradiščanskem, nekateri pa bolehajo za gripo. Po vsej verjetnosti bo moral igrati sam sekcijski vodja Simon Harrich, ki je v Selah po daljšem času zopet igral v drugi ekipi. Trener Globašanov Pu-čelj: "Odkrito povedano, zelo težko bo!"
L
PODLIGA VZHOD:
PODLIGA VZHOD
Kuess Bilčovščanom zopet rešil točko
Pokrče-Bilčovs
Kapelčanom grozi čez zimo rdeča luč
1:1 (1:0)
Bilčovs: Slapnig 3, Rajnovič 3, Weichboth 3, Schlemitz 3, Fischer 4 (80. Raufer 0), Hobel 4, Parti 4, Kuess 5, Schaunig 3 (64. Ramusch 0), Quantschnig 4, Durnig 3
Pokrče: 450 gledalcev Sodnik: Joas (povprečen)
Strelca: Kuess (55.), Jalušic (27.)
Vetrinj - Železna Kapla 3:0 (1:0)
Železna Kapla: Varch 3, Baloh 4, Köck 4,
Lipusch 3, Kukoviča 3, Rozmann 3, Reinwald 4, Germadnik 3, Grubelnik 3, Wicher 3 (73. Ošina 0), Jenschatz3
Izredno borbena in hitra igra obeh ekip, pri čemer so imeli Bilčovščani bistveno boljše priložnosti. Vendar pa so gol zadeli domačini, ko je v 27. minuti legionar Jalušič poslal iz prostega strela žogo v gol. Po tem golu so želeli vzeti domačini Bilčovščanom pogum tako, da so prekinjali tekmo z izredno brutalnimi in nešportnimi prekrški. Vendar tudi to Bil-čovščanov ni spravilo iz tira, tako da so v 2. polčasu nadvse zasluženo izenačili rezultat (Kuess/55.). Proti koncu tekme pa so imeli nekajkrat zmagoviti gol pred nogami, vendar sodnik, domači vratar in smola so preprečili zmago.
Bilčovs je s to tekmo zaključil u-spešni jesenski del prvenstva.
Vetrinj: 100 gledalcev Sodnik: Haring (povprečen)
Strelci: Trapitsch (2.), Müller (83.), Holzer (85.)
Komaj so prišli Kapelčani na igrišče, že so domačini povedli z 1:0. Nato so se Kapelčani sicer precej trudili, vendar brez uspeha. V 2. polčasu so postajali domačini vedno močnejši ter nevarno ogrožali kaplška vrata. Drugi in tretji gol pa so zadeli v zadnjih minutah. S tem porazom zasedajo Kapelčani slej ko prej zadnje mesto, katerega se bodo (vsaj jeseni) le težko znebili.
Ta konec tedna tekmujejo Kapl-čani ria domačem igrišču proti Žre-Icu. Žrelec zaseda sicer le 10. mesto, je pa kljub temu zelo nevarno moštvo. Trener Fera upa, da se bodo njegovi fantje zavedali resnega položaja ter se borili do zadnje minute.
Sodnik ni piskal 11-m.
Šteben - Šmihel	1:1 (0:0)
Šmihel: Suschnik 0, Krewalder 3, Schwegel 5, Höller 3, Lutnik 5, Schein 3, Juvan 3 (54. Berch-told 2), Buchwald 4, Klančnik 5, Motschilnik 4
Šteben/L.: 70 gledalcev Sodnik: Jäger (dober)
Strelec: Buchwald (77.)
Ves 1. polčas so bili Šmihelčani v terenski premoči, vendar so priložnosti malomarno zapravljali. V 2. polčasu so se domačini nekoliko zbudili ter povedli z 1:0 (53.). Po golu Buchwalda (77.) so Šmihelčani ostro napadali domača vrata, vendar žoga enostavno ni hotela v gol. Poleg tega je sodnik spregledal jasen prekršek v kazenskem prostoru domačinov.
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gostijo Šmihelčani ekipo iz Frantschacha, ki zaseda le predzadnje mesto.
ber): Železna Kapla - Zrelec
Internorm
Fenster zur Welt
Fa. HASCHEJ-Dobrla vas
1.RAZRED D:
bodiža&i

'£&?**** kralj ceste*
m
/^TJanez CVELF
Fahrseil uit ehrer
Telefon: 0663/ 84 45 32
15. kolo (14./15. november): GlobaS' niča - Dobrla vas, Šmihel - Fran1' schach, Grebinj - Sele
1. Borovlje	15	8	5	2	24:11	21
2. Klopinj	15	7	6	2	24:15	20
3. Vetrinj	15	6	7	2	21:14	19
4. Mostič	15	8	3	4	24:19	19
5. Bilčovs	15	5	8	2	26:19	18
6. Šmihel/L	15	4 10		1	13:9	18
7. Pokrče	15	5	7	3	20:13	17
8. Žitara vas	15	4	5	6	16:16	13
9. ASK	14	4	5	5	16:17	13
10. Žrelec	14	4	4	6	19:21	12
11. Št. Andraž	15	3	4	8	12:21	10
12. ASV	15	4	2	9	18:30	10 /s	1
13. Št. Lenart	14	2	5	7	11:18	9 .7
14. Železna Kapla 14		2	3	9	17:38	7
Preložena	tekma	(14./15.			novem- :	
E
1. Dobrla vas	14	11	1	2	49:22	23
2. Ruda	14	10	3	1	33:10	23
3. Šmarjeta	14	8	2	4	17:11	18
4. Št. Pavel	14	6	5	3	30:25	17
5. Grebinj	14	7	3	4	32:29	17
6. Metlova	14	5	4	5	31:26	14
7. Globasnica	14	4	6	4	16:18	14
8. Eitweg	14	6	1	7	28:25	13
9. Šteben/L.	14	4	4	6	21:25	12
10. Galicija	14	6	0	8	20:26	ll
11. Šmihel/P.	14	5	2	7	24:39	12
12. Sele	14	4	2	8	17:26	10
13. Frantschach	14	2	2	10	11:29	6
14. Labot	14	2	1	11	17:35	5
Šport
0000® 0000®
Šef obrambe I Odkritje leta
0 0 0 0®
Hvala navijači
Rade Savič (37)
je bil neizpodbitna številka 1. v igri SAK. Čeprav najstarejši, je bil tudi najboljši.
Tonči Blajs (24)
je lani igral še v Klopinju, letos se je vrnil in vsem kritikom dokazal, daje odličen nogometaš.
Navijači so bili tudi letos najboljša publika v koroški ligi.
0 0 0 0®
Pevec in strelec
H. Lippusch
je dal odločilne gole, skrbi pa tudi za vzdušje v ekipi. Če SAK zmaga, "Lipe" kot prvi in zadnji zapoje "En, dva -SAK..."
ggfe M BJT 15 klubov ga išče
z daljnogledom...
SAK - in potem dolgo nič. Šele z 10 točkami zaostanka čaka prvi zasledovalec - Lojze Jagodič, drugi sofavoriti morajo že zdaj misliti na sezono 93/94 in upajo, da se bo SAK kmalu „spravil” v II. ligo.
Kje so bili „vzroki” za ta uspeh? Naš tednik je analiziral jesensko sezono SAK.
Naš ključ: 5 žog = nad vsemi pričakovanji,
4 žoge = presenečenje oz. pričakovanja izpolnil, 3 žoge = odlično, toda bilo bi možno več.
Trener SAK dr. Ivan Rašakje lahko ponosen na svoje fante. Slika nt Fera
Tudi Jagodič ni mogel ustaviti "SAK - ekspresa"
Breže/Friesach-SAK 0:1 (0:0)
?AK: Preschern 5, Savič 4, Pappler 5, A. Sad-Blajs 5, Čertov 4, Kert 4, Wieser 4 (53. F. Qr>k 5), Urschitz 4 (83. Šmid 0), Lippusch 5,
1200 gledalcev Pdnik: Kandolf (povprečen) 5,relec: Lippusch (85.)
esna zmaga - toda zmaga! To je na ratko rečeno rezulat igre SAK v režah, kjer bi se lahko končala tudi s Porazom. Da temu ni bilo tako, sta po-krbela vratar Adi Preschern in Her-^Bnn Lippusch. Preschern je branil
prav vse strele, ki so prišli do njegovega gola in s tem dokazal, da je nedvomno številka 1 v ligi.
Hermann Lippusch pa se je vso tekmo boril in svojo igro kronal po podaji Šmida z lepim „volej - golom”. Negativni višek igre pa si je dovolil Hansi Gross, ki je namenoma z vso silo brcnil žogo med gledalce. Odgovorni pri SAK izgovora, „da so ga gledalci provocirali”, niso sprejeli kot opravičilo in so izrekli igralcu ukor. Na vsak način je bilo za to akcijo navijače in pristaše SAK sram.
Rezultati naraščaja SAK:
Preželi 19-SAK 5:1
®a|o; SAK je igral le z 9 igralci. podkrnos/Gurnitz U 16 - SAK 4:2 Mirko Nachbar 2; presenetljiv poraz, katerega pripisujejo mladinci SAK neokuženi sodnici Trampuschevi.
St. Andražu 14-SAK 2:3 Možina, Messner, Mak; pomembna ^jOaga proti vodečemu na lestvici. ■Mopinj U 10 - SAK 1:5 Arizej Nachbar 2, Visotschnig 2,
KOROŠKA LIGA
1. SAK	16	13	3	0	39:8	29
2. Breže	16	8	3	5	25:18	19
3. A. Wolfsberg 16		7	4	5	24:13	18
4. WAC	16	6	5	5	23:14	17
5. Lienz	16	7	3	6	21:17	17
6. Pliberk	16	6	5	5	20:17	17
7. Wietersdorf	16	7	3	6	23:23	17
8. VSV	16	6	5	5	21:24	17
9. Velikovec	16	7	3	6	24:30	17
10. Matrei	16	5	6	5	21:20	16
11. Treibach	16	4	7	5	15:15	15
12. Trg/Feldk.	16	6	2	8	20:17	14
13. Wernberg	16	5	4	7	24:31	14
14. A. Celovec	16	5	2	9	14:22	12
15. Mölltal	16	2	5	9	13:35	9
16. Št. Vid	16	3	2	11	7:29	8
Ali ste vedeli...
... da je SAK od vseh koroških moštev prejel najmanj golov (8), in sicer v poprečju vsako drugo tekmo 1 gol?
... daje SAK dal v poprečju vsako tekmo 2,4 gola?
... da letos skoraj vso sezono ni igral Marijan Sadjak (tromboza), kapetan Miha Kreutz pa po operaciji jeseni sploh ni igral?
... da je SAK na tujem zadnjič izgubil 1. maja 1991 v Št. Vidu (3:2) in da je na tujem že 24 tekem neporažen (18 mesecev)?
... da je dal Manfred Hober proti Velikovcu v 12. minuti 300. ligaški gol v zgodovini SAK?
... da SAK letos prvič v zgodovini tekmuje na prvenstvu s sedmimi moštvi?
Hans Gross zadel največ golov
Hans Gross	9
Manfred Hober	7
Werner Urschitz	6
Hermann Lippusch	5
Gerhard Pappler	4
Marko Wieser	2
Erwin Galo	2
Rade Savič	1
0 0 0®
"Bomber Pappler"
Gerhard Pappler je vedno veljal za tdrega branilca, ki je v ozadju opravil delo in konec. Letos pa je šel v napad in štirikrat zadel v črno. Pappler: "To je uspeh treninga, ki ga vodi Ramšak!"
0 0 0 ®
Več kot talenti
Adrian Kert, Marjan Šmid in Marko Wieser so dokazali, da so vsak čas zmožni nadomestiti standardne igralce. Z njimi je SAK v zadnjih treh tekmah dosegel 6 točk (razi. golov 7:0). Vsi trije so upanje SAK za prihodnost.
0 0 0 0
Bum, bum Mexx
Manfred Hober je ostal ljubljenec "fan kluba", čeprav mu ni vse tako uspelo kot lani. Kljub temu, zadel je sedem golov.
0 0 ®
Lojze Sadjak (24) je prišel za drag denar nazaj od Austrie Celovec. Sicer je v ligi težko najti boljšega branilca, kljub temu je ostal pod pričakovanji. Vigredi pričakuje trener več od njega, ker ve, da še več zna.
0 0®
Režiser reprezentance
Erwin Galo je letos igral ko režiser v koroški amaterski reprezentanci, pri SAK je pripravil nekaj golov, še več pa bi jih lahko. Galo: "Vigredi bom vsem kritikom pokazal, kdo je res Erwin Galo.
Ljudska šega pravi, da je martinovo „jesenski pust". Mnogo šeg in navad se je nabralo okoli mar-tinovega, tako tudi sprevod z lučkami, ki ga pripravljajo otroci na juž. Koroškem.
Lučke za martinovo
1/ Šmihelu so otroci otroškega vrtca in ljudske šole pretekli ponedeljek pripravili sprevod skozi vas. Cesta je bil polna martinovih lučk, katere so otroci izdelali doma in v šoli. Vsak pa je bil na svojo ponosen in prepričan, da je imel letos najlepšo lučko.	F t F
Klemen zaklene, Katarina odene
Mejnik med jesenjo in zimo postavljata sv. Klemen in sv. Katerina, ki godujeta 23. in 25. novembra. Po ljudskem izročilu namreč Klemen zaklene, Katerina pa odene zemljo za zimski počitek s snežno odejo. Na katarinino so svojčas ves dan mirovala vsa kolesa, ker je s tem dnevom bila povezana posebna ljudska šega.
Pozdrav s Floride
Naš zvesti bralec mag. Stanko Gregorič je mudi nekaj mesecev na študijskem potovanju v Floridi, odkoder pozdravlja vse rojake, še posebno pristaše in aktiviste SAK. Pa še to: na sliki ni fotografiran mag. Gregorič...
Nenavadni
Ime: Marko Sommeregger Starost: 35 let
Poklic: Lastnik turističnih agencij v Celovcu in v Wolfsbergu
Doma: Šmarjeta v Labotski dolini
Poklicno ste mnogo na poti. Ali ste v letalu že kdaj pomislili na smrt?
Da.
Če bi imeli možnost za eno leto se preseliti na osamljen otok. Kaj oz. koga bi vzeli s seboj?
Družino.
„Za življenje se učimo in ne za šolo”, pravi izrek. Je ta izrek za Vas vedno v celoti držal?
Na vsak način, toda mlad človek tega ne spozna takoj.
„Ko smo bili mi mladi, kaj takega ni bilo možno,” danes pogosto pravijo starejši ljudje o današnji mla-
dini. Kakšni pa boste Vi, ko boste starejši? /g,
Upam, da ne bom takšen. *
S čim bi Vas kdo lahko najbolj razjezil?
Z neresničnimi in zahrbtnimi trditvami.
Če slišite besedo slovenska narodna skupnost, kaj vam ob temu najprej pride na misel?
Moja narodna pripadnost.
V	vlaku imate možnost, da se prisedete na levi strani k mladi ženski s kratkim krilom in na desni strani k starejšemu moškemu s klobukom. Kam se vsedete?
K ženski.
Zakaj?
Ker je mož s klobukom zaspal in se ne more z menoj pogovarjati.
V	gostilni Vam servirajo za polovico manjši zrezek kot Vašemu sosedu, zato pa še enkrat toliko krompirja ?


Kaj storite?
Plačal bi samo polovico, polovico kormpirja pa bi pustil.
Ostanimo v gostilni. K Vaši mizi se prisede oseba, ki ima zelo neokusen vsilljiv duh. Ostanete pri mizi ali pa vstanete?
Ostal bi in mu ponudil moj deodorant.
he
ce
šk
* 'k
e.
a
ha
ko
tet
kal
Kateri dan v letu je za Vaš najlepši?
Božični večer.
Koliko po vašem stane kilogram moke?
Verjetno 10 šilingov. (S 14,30)
Slučajno veste, kakšen praznik je 8. decembra?
Če se ne motim, je to Marijin praznik.
S.K.
sp
če,
ho’
tue
kat
ha
9o\
De;
C
n 1
Dol
tud
haj