List 28. b.
Gospodarske stvari.
Žlahno sadje po odrezanih mladikah izrejati.
M. Kozin, zadnji čas grajščinski vrtnar v Ravnah na Notranjskem, je, opiraje se na spričala izvedencev v sadjereji , družbi kmetijski poročal, da mu je obveljalo po skušnjah dognati, da se dado jabelka, hruške in druga sadna drevesa z odrezanimi mladikami množiti, tedaj brez navadnega cepljenja divjakov ali pa grubanja. Poslal je družbi na ogled tudi tri tako iz-rejena drevesica razne starosti, ki jih je oskrbnik družbenega vrta gosp. Fr. Solmajer letošnjo spomlad ondi vsadil. Ta drevesica so imela lepe koreninice, pa tudi čedne vršičke. Odboru so sicer dopadle, al na vprašanje njegovo: kakošen pa je sad tako izrejenih dre-vesic, ali je res tako ž lahen, kakor sad onega debla, od katerega so bile mladike odrezane? — na to ni dobil odločnega odgovora.
Vrtnar K ožin zagotovlja in po pričah dokazuje, da po njegovem navodu vsajene mladike krepko rastejo in se v lepa drevesa razraščajo, sadu pa ni še videl in pokuail od tako po mladikah izrejenih dreves, ki sadu ne morejo donašati pred 4. letom; vendar se pa nadja, da bo sad tak, kakor je na drevesih, katerim so mladike bile vzete.
Kozin popisuje to izrejo takole:
Za vsajenje mladik se pripravi poprej greda, za katero se zemlja na kaka 2Y2 čevlja globoko dobro prekoplje.
Potem se od drevesa odreže mladika (veja) eno, k večemu dve leti stara; odreže naj se pa zmirom ti-koma pri deblu; gladko odrezana mladika se potem posadi v pripravljeno gredo in sicer tako, da se kake 4 palce globoko v tla zakoplje, kakih 5 palcev pa naj je iz zemlje gleda. Vršiček naj se mladiki pošev odreže, zemlja okoli nje pa kar najbolj mogoče trdo pohodi. Tako vsajeni mladiki je v suhem vremenu treba včasi prilivati. Se ve, če lepša je mladika izbrana, lepše bo potem drevć.
Najbolji čas mladike drevesom v ta namen odrezati, je v jeseni (to je meseca oktobra in novembra); zamore se pa to tudi storiti spomladi (sušca meseca).
Mladike po tem načinu ostanejo na svojem mestu in se ne presajajo. Ce jih hoče kdo na drugo mesto djati, naj to stori v 3. letu.
Naj poskusijo drugi sadjerejci K ožin ovo skušnjo, katera,  če  bi jo tudi ž lah ni sad potrdil — in to je
glavna stvar — bila bi zlatega denarja vredna. Še prej pa pridemo do spoznanja tega, če nam č. Slapška sad-jerejska šola, ali g. učitelj v Orehku, ali g. Postojnski okrajni glavar ali g. Leopold Dekleva, na katere se marljivi vrtnar Kozfn sklicuje, da imajo že tako izre-jena drevesca, svoje skušnje povedć.