618 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43.. Ш9 - i XIV. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O POUKU ZGODOVINE Stalna komisija za pouk zgodovine pri Zvezi zgodovinskih društev Jugoslavi ÌP S o M n ^ t / ^ V I 0 t ™ ^ « " * » večanja učiteljev zgo^ovtae osnovnih in IrednjШ ìe Z S ^ t Ê f o ^ f :r?oÌtìa^ ^ « s l o v a n s k i simpozij o pouku zgodovine L Œ n B ^ i ^ g 9 8^ V T j e n t i š t u - Gostitelj srečanja je bilo Zgodovin­ sko društvo Bosne in Hercegovine. Osnovna tema simpozija, -Muzeji arhivi in biblia vlfi s v e t o P v ^ V ^ O V i n e < < - j , e ? i l a P r e d s t a v l ^ n a v štev\ I n v e t e r a t i t i , ' Wso jih pripra-" Irhivov taknif^%ZaCT SOlS^0 n ^ d i P f ^ t o v n i k i drugih institucij, zlasti muze ja , ffiTtemâ tó P hTi, n i f ? S - ^ n 3 e t e m a t i k e s e v «mpozij redno vključuje tudi jubi­ lejna tema, ki je bila na letošnjem srečanju posvečena 70-letnici KPJ tino %mp0Zl? & poteka v objektih spominskega parka Sutjeska. Po'nagovoru Milu- ^ 1 ^ > v l c a > h ^ e v f n o v e m mandatnem obdobju predsednik Stalne komisi j? ta nnSl ^ - J^Uejnega referata ob 70-letnici KPJ, ki ga je podal Rade Petrovič, je sim­ pozij začel s strokovno vsebino, kjer je bil poudarek na vlogi didaktičnega princtaa n l a m f T*™ " « " » « " " " J ! 1 P r i Povezovanju šole z muzeji, arhivi in strokovnimi knjiž­ nicami. Temo je poglobljeno podal Milutin Perovič, ki je nanizal številne primere sodobnega pristopa pri pouku zgodovine. Prvenka Turk e predstavilaproblemTtteo S ^ f g a , m U Z e 3 a V L * b ^ a n i i n P° r°čala o videnju in poslaLtvu muzeja v S j n o ^ н А Г ? & 8 Р а о Т % и , ^ Ј N O B P» P ° u k " ^ d o v i n e je izčrpno p r e d s t a v i l a ^ t r ^ o L i n ) - V gradivu se odraza izredna dejavnost in pestrost ter vzorna in S ? , ?*a р о т е 2 а п 0 ! * m u z e 3 a i n šole. Vlogo pokrajinskih in krajevnih muzejev pri pouku zgodovine je skrbno analiziral Naum Dimovski (Skopje) '»u^ejev pri Pogrešali smo prisotnost in aktivno udeležbo kustosov pedagogov. Ponovilo je bila т л Е " p n l 0 Ž n o s t ^ vzpostaviti tesnejše in konkretnejše s^elovfnTe muzejev in šol Ä X S T h ™ZeÌeV b i , b , U e k o r i s t n e p r i vzgojno-izobraževalnem S n s t v u Ä S A S ' HÌTS° ^ е ™ o k o \ i u - V e č °dziva za sodelovanje na simpoziju so po­ kazali arhivski delavci. Vzoren referat na temo Arhivi kot zakladnice zgodovinskih Z a j e b a . m O Z n ^*""* U p o r a b e p r i p o u k u Covine j e podala R u L c a T o l S c M z oh f . i«S?r ln2 J k l Ì ÌI0 S ° b Ì " P o s t a v l j e n i kulturno-zgodovinski spomeniki in spominska obeležja p n pouku zgodovine (Mišo Hamovič, Sarajevo) in šolske knjižnice ter niihova opremljenost s strokovno literaturo (Duško Maksimovic, Priština). Referentom so očTt- « J ? 1 ' P i a t i c i iz drugih republik. Komparacija je izostala ïn ni bna^ustrezno tamfta ^ e b o J ? e M o r r a d j e so n e d v o m " ° Prešibke. Pravega sodelovanja m š™ £ £ L V Kg mstitucijanu ni, z izjemo posameznih centrov (npr. Arhiva v Za- grebu), ki bi opravljali poleg raziskovalnega tudi vzgojno-izobraževalno poslansko i , J ? ^ - f ^ u n Z 1 i e P ? 1 P 0 " ^ ^ o d ^ i n e ie podal Hrvoje Matkovič, ki je izhajal £ o b s t ° J e c l h ?olskih a t l a S O V Ш d r u g e g a k a r tografskega gradiva. Kljub uporabnosti gradiv smo pri njegovem poročanju pogrešali več kritičnosti, ki jih zasluži šolska kar­ tografija, ki je potrebna temeljne posodobitve in celovite prenove. Učitelji so prav ™ P n i w t ? * k o n k r e t 5 ° Predstavitev teme, ki bi jo lahko izvedli ob monumentalnih spomenikih Sutjeske. Razlaga v muzeju je izostala, razen predvajanja dokumentar­ nega filmskega gradiva Priliko, da bi spoznali temeijitejše širše območfe s f f i t e Ш f e r n e n naravni in kulturm spomenik posebnega pomena, so poleg organizacijskih po­ manjkljivosti spremljale tudi naravne ujme, ki so prispevale k razpoloženju učitelje^ Organizatorjem simpozija (Zgodovinskemu društvu BiH), ki so bili v zadreei se ie poznala odsotnost na srečanjih preteklih let in nepoznavanje tistih oblik tó so se А о Х а е * n a S t r o k 0 V n e m i n organizacijskem področju simpozijev o p o ! Osnovna tematika bodočega XV. jugoslovanskega simpozija o pouku zgodovine bo namenjena predstavitvi metodoloških in metodičnih problemov v stroki Pri zbore tem in tudi drugih organizacijskih značilnostih bi morali mnogo bolj upoštevati želie m potrebe uci e jev zgodovine, ki se iz finančnih ta tudi drugih razlogov s T m S j a vse manj udeležujejo. Zal pa je tudi glasilo Pouk zgodovine, ki redno objavlja čltnke o simpoziju, ze na spisku tistih revij, ki jim preti usoda ostalega strokovnega tiska P r v e n k a T u r k