BrednlStro in oprainilStvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ iAij« T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. S uredništvom se more govoriti task dan od 11.—12. ure dopold. Telefon At. 113. Št, 16. Ceto leto.................i2 K Pol leta.................. 6 K Četrt teta..................3 k Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnik oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 7 februarja 1912. Letnik IV. Svojim volilcem! Pred tremi leti ste nas poslali v Gradec, ne da tamkaj v deželnem zboru mirno in udano sprejemamo od nemške večine milosti in nemilosti, ampak da krepko in samozavestno zastopamo Vaše dobro utemeljene pravice. Pri prvi priliki, ko je nemška večina hotela zopet izvršiti nov napad na čast in pravico slovenskega ljudstva, postavili smo se sovrazuim nakanam odločno v bran ter izjavili, da dovolimo še le takrat nemški večini nemoteno delovanje v deželni zbornici, kadar bo nam zajamčila, da bo upoštevala v polni meri tudi želje in zabteve spodnještajerskega slovenskega ljudstva. Nismo prosili milosti, ampak zahtevali pravice, ki nam gredo po našem številu in davčni moči. Cenjeni volilci! Na neštetih shodih ste vkljub neugodnostim, ki spremljajo tak boj, odobrili ta naš odločen nastop in nam izrekli popolno zaupanje. Oprti na to VaAe zaupanje smo vstrajali skozi dve leti na bo nem torišču ter se nismo umaknili, niti pred napadi nemške javnosti, niti pred malenkostno strankarskim nasprotovanjem slovenske liberalne stranke. Mi zmagamo ali pademo, udarno se nikdar! Naša vstrajnost, podprta z Vašim zaupanjem, je začela zmagovati. Letos prvikrat nas je nemška večina vprašala za želje ljudstva, katerega zastopamo. Naznanili smo ji najvažnejše in najnujnejše slovenske zahteve glede slovenskega in kmečkega upliva na šolstvo, glede kmetijskega pouka in podpore za živinorejo, glede regulacij naših rek in potokov, glede železnic, cest, mostov, brezobrestnih posojil za vinogradnike, znatnih olajšav pri obrti zidarjev in tesarjev itd. Vršila so se dolgotrajna pogajanja med nami in nemško večino. Med temi pogajanji se je razcepila nemška večina v dva dela; en del je bil zmernejši ter je hotel pod gotovimi pogoji ustreči našim željam, drugi del je ostal nespravljiv in je izjavil, da bo rešitev naših najvažnejših zahtev z vsemi sredstvi zabranil. Končni uspeh pogajanj je bil ta: zmernejši del večine nam je stavil pogoj, da mu dovolimo popolno prostost glede zvišanja doklad, drugi del je vstrajal na svojem nespravljivem stališču. Ker je bil pogoj glede zvišanja doklad, ki bi znašalo, ako sé hoče pokriti ves sedanji primanjkljaj, tudi brez zvišanja učiteljskih plač, okoli 30 odstotkov, za nas nesprejemljiv in ker vsled nespravljivega stališča drugega dela nemške večine nismo sploh imeli nobenega jamstva, da se naše zahteve izpolnijo, so se pogajanja razbila in deželni zbor je odgoden. Na strani nemške večine leži torej krivda, da se ni omogočilo redno delovanje deželnega zbora. Mi smo zahtevali za svoje ljudstvo le pravico. Slovenski volilci! Vestno in skrbno smo vršili dolžnost, ki smo jo sprejeli od Vas, ko ste nam poverili svoje mandate. Zato tudi sedaj javno in odkrito polagamo račun o svojih dosedanjih stremljenjih za Vaše zahteve in pravice. Boj, katerega bijemo z nemško večino, je hud in dolgotrajen. Toda pogum in vstrajnost končno morata zmagati. Na naši strani je pravica, in s pravico je Bog! GRADEC, 5. februarija 1912. X>r. Benkovič. Dr. Jankovič. I>r. Korošec, Meško. Novak. Roškar. Ozmec. Dr. V erstovšek. Pišek. "V rečko. Robič. Terglav. FODJLI8TKK. Spomini na staro Recijo. (Fr, iTrdlan.) Pretekle velike počitnic.e je priredil geografski seminar dunajskega vseučilišča malo ekskurzijo na Bavarsko, ki jo je vodil geograf, profesor Objerhum-mer. Izlet je bil domalegä poučnega značaja. Vtise, ki jih je prinesel pisec s tega potovianfa, bi rad izročil zlasti bralcem dijakih krogov. V posameznih slikah hočem predočiti kulturno-geografsko lice stare Recije. Ko sie poslovimo od razvalin Juva-vja, poletimo v duhu h keltskim grobovom, si ogledamo šotor Druza in Tiberija ter se pomudimo pri rimskem limesu, čegar sledov niso mogla izbrisati niti tisočletja. Donava, ki je videla pohode divjih Hunov in raznih germanskih plemen, nas popelje od Weltenburga do Kehlheima. „jBefreiungshalle“ in pa sloveča „Walhalla“, ki družita v sebi preteklost s sedanjostjo, nam pa kažeta, kako treiba navduševati ljudstvo in mu od mladosti vcepljati domovinskega duha. Na razvalinah luvava. Dne 7. jul. 'Okrog 10. ure zvečer smo se poslovili od Dunaja. Bilo nas je 20 po številu, med temi tudi en žid. To ni sicer nič posebnega, judje sp itak razkropljeni po vsem svetu. Vendar naš jud zasluži, da ga posebej omenjam. Lastnosti, ki oznaeajo ves ta rod, si je on Še v posebni meri prilastil. Ker je nočna tema zatirala pogled v naravo in v slikovite nižje-avstrijske doline, je vzel popotni plašč, ga razgrnil po kupeju ter prosiì miru. V Lined se sprevodniki menjajo^ Tako nas je moral dosedanji sprevodnik predstaviti novemu tovarišu, ter nas označil tako: „Tu so neke vrste študentje. Pravijo, da gredo gledat, kako v Alpah vode teko in kod stare rimske qeste vodijo, ko niti za nove prav ne vedo. Bog jim (daj pravo pamet, ti jih pa pusti, naj počivajo, saj je še-le 4 zjutraj.“ Jud, ki mu ni ušla nobena besjedica, je brž glasno ponovil ta zanimivi predlog, se obrnil in počival dalje. V naravi se je prebujalo jutro,• dolina Salcahe se je vedno bolj krčila. Se pol ure in pred nami je Salzburg. V kupeju se odbijajo 'prfvi žarki vzhajajočega solnca. Jud, ki je šel prvi k »počitku, je tudi prvi pokonci. Kupe se spremeni polagoma v čitalnico. Eni razgrinjajo geološke karte, drugi iščejo Salzburga po Baedekerju. Misli prehite ivlak in se že sprehajajo pod lipami salzburških drevoredov. Naš prvi obisk je veljal štev. 9 nasproti trgu „Hagenauer.“ Po'd tem imenom razume v Salzburgu staro in mlaldo rojstno hišo Mozarta, v kateri je bil rojen dne 27. januarja 1756. V tretjem nadstropju te stare stavbe se nahaja „Mozartov muzej“, ki je od leta 1870 last ^Mednarodne ustanove Mozarteum.“ Zbirko, bogato različnih koncertnih instrumentov, krasi lepo število Mozartovih pisem, muzikaličnih ro-> kopisov in pa glava rajnega Mozarta. Glava je »prišla v muzej leta 1902 po oporoki anatoma in dvornega svetnika Josipa Hyrtla, Mozarteum stoji' na levem bregu Salcahe, na vznožju Kapuzinerberga. Ta del' mesta je že bolj mo-' dernega značaja. Dvo- in večpastropne hiše ločijo dolge, stnažne ulice in mnogoštevilni želeni nasadi. Popolnoma drugačno lice nudi desni breg. Mozartov most nas popelje v „iStaro mesto“, ki leži np podnožju Mönchsberga. Zazdelo se mi je, *da stojim pred vhodom v Dubrovnik. Oteke ulice in temnosive hiše ti na vs^k korajk pripovedujejo o slavnih dneh Juvava. Na hišah v Dubrovniku je Često opaziti beneškega leva ali kip sv. Marka, hiše v Salzburgu krasi podoba Materie Božje all kjip sv, Rfuperta. — Globoka, živa verai, živ in neusahljiv vir moči! Levi 'del mesta je izmed najstarejših mest v alpskih deželah. Obronki Mönchsberga so bili obljudeni že v prazgodovinski dobi. Rimski zgodovinopisec imenuje to prastaro naselbino Vivanum, geograf Klavdij Ptolomej pa jo naziva Gavanodunum. V okolici je bivalo mnogoštevilno ljudstvo, Id je trgovalo s soljo. Po sporočilih rimskih etnografov so bili to Alauni (solinarji) in Ambisonti, idei Tjavriskov ali Noričanov. Za vladanja cesarja Avgusta je postal Gavanodunum tudi politično središče rimske uprave takraj Alp. Po prizadevanju nekaterih cesarjev je napredovalo mesto tudi v trgovskem oziru. Tu je bilo križišče dveh» glavnih trgovinskih zvez : od severa proti jugu je peljala cesta, ki je vezala Donavo z Adrijo, od zahoda proti vzhodu pa je vodila cesta Augsburg —Virunum (Gosposvetsko polje). Dioklecijan je obdal mesto z sedmimi utrdba^ mi, hi so jih porušili še-le leta 1870, ko so graidili železnico. Grajenje utrdb na severu rimske države je po-menjalo pešanje in pojemanje rimske moči. Ko so izgubili Rimljani i„limes“, je padal kos za kosom nekdaj nepremagljivega rimskega kolosa. Take misli iz davnine napolnujejo opazovalca, ko stopa po ulicah „Starega mesta“ in naenkrat zagleda pred seboj na vznožju Möncfhsberga samoto — Einsiedelei — sv. Maksima. Po stajrem izročilu je bil to prvi oznanovalee blagovestja na razrušenem 'Ju-vavu. Za celico si je izvolil samotno duplo v skalovju Mönchsberga. (Konec prih.) Po odgoditvi. Deželni zbor je odgoden. Kako je do tega prišlo, nam zadostno pove poslanica poslancev Slovenskega kluba, ki jo prinašamo na prvem mestu. V tem oziru je zadeva povsem pojasnjena in nam ni treba podajali novih razlag. .Vfsjikdo, ki je le nekoliko zasledoval potek zadnjih pogajanj, ve, da bi bilo prišlo do sporazuma, Ö6 bi ne bil WaUtian z Ornigom in nekaterimi drugimi v svoji narodni hi-perradikalnosti popolnoma? nespralvljiv. Že skoro je bil sporazum dosežen, ko je dvignil Wajstian kopje svoje narodne nestrpnosti in deželni zbor razbil. To si morama zlasti mi SpoGnje-Stajerci dobro zapomniti. Sicer je res, da je prišlo do odgoditve tudi radi tega, kjer si niso naši poslanci pustili vezati rok glede zvišanja deželnih doklad, vendar je prvi in najvažnejši vzrok odgoditve afront Wastiana in drugod. Nemško-nacionalna večina, ki je bila že voljna priznati Slovencem vsaj pravic,o do obstanka, se je vstrašil'a Wasti'anove radikalnosti in pogajanja so postala brezvspešna. To moramo posebno podčrtati, — kajti naši nemškutarji skušlajo ž,e od nekdajj zvaliti krivdo nedelavnosti dež, zbora na naše poslance. — Zaključek sedanjih pogajanj je pokazal pa bolj kot kedaj prej, da je glavni povzročitelj spora v deželi nemško-nacionalna zagrizenost. Tb priznajo celo Še nemško-nacionalna glasila brez vseh ovinkov, ko obsojajo razdor, ki je nastal radi sporazjuma M večini. Ne pišejo sicer narajvnost, da je nemška prenape-i tost onemogočila delovanje dež. zbora, toda med vrstami to lahko vsakdo bere. Čitajte, prosim, samo očitke, ki jih prinašate „Tagespost" in „(Deutsche Wacht“ (med „Raznoterostmi“) n)a račun jWastianove-ga razdiranja in pritrdili nam boste. „(Stajerc“ navadno piše, du je Ion za mir med Slovenci in Nemci na Štajerskem, da je edina njegova želja, da bi Slovenci in Nemci sjporazumno živeli. Njegovi glavni' krušni In duševni očetje Wa-stian, Ornig itd. se pa nočejo z nami sporazumeti, temveč hočejo, da bi jim še dalje hlapčevali. Drugi Nemci so pripravljeni seči nam Iv roko in slkjleniti z nami premirje, voditelji spodnještajerskega nemšku-tarstva pa tega nočejo in prisilijo celo svoje tovariše, da so napram nam nepravični. Dobro je, da je tako prišlo. S tem je prvič zopet pred v)sem svetom jasno pribito, da so nemškutarji najzagrizenejšfi nemški nacionalci, ki bi nas radi vtopili v žlici v orte, in drugič, da je vse „Štajerčevo“ putanje najviečja in najpodlejša hinavščina. Kakor je pa konec sedanjih pogajanj razgalil nemšikutarstvo do golega in ga pokazal talkega kot res je, tako je osmešil liberalce. Kot navdahnjeni modrijani so ti politični veleumi že pileči tedni prerokovali, da je delovni progralm nemiške Vtečine zia Slovence prava rajska jabolka, da moramo hvaliti Boga, ker so nam Nemci tako (milostni in napram nam tako ljubeznjivi, sedaj so jih pa ti nemški zavezniki sami najbolj osmešili. Kruto in s povsem nemško o-holostjo so Wastian in drugovi povedali, da nam ne dovolijo ničesar, da nas no priznajo. Na vse grlo so že peli liberalci Nemdem hozano, ti so jih nekaj ča-sa mirno, z zlobnim nasmehom poslušali, za konec so jih pa lopnili po zobeh in jih porinili v zasmeh pred vso javnost. Osmešeni in osramočeni stoje zdaj naši liberalci pred slovenskim ljudstvom in njihovi shodi in njihovo pisanje je tako klavierno, da se Človeku smili. Je to povsem zasluženo plačilo narodnih izdajalcev. Politični pregled. Državni zbor. Dne 6. t. m. je imel pododsek socialno-politič-nega odseka sejo, v kateri se je posvetovalo o vladni predlogi par. »74 obrtnega? reda. Referent poslanec dr. Lieht je označil stališče, katerega zavzemajo razne skupine interesentov. Poslanec Seitz je naglašal, da je vladna predloga veliko preveč omejena ter da bo treba isto razširiti in bistveno spremeniti. Rok za sklicanje držajvnega zbora Še ni določen; govori se, da bode isti sklican ali na dne 27, t. m., ali pa na dne 4. sušca. Gališki deželni zbor. Med tem, ko imajo pogajanja meji Poljaki in Rusini le počasen potek, deluje finančni odsek dež. zbora precej dobro; posvetovanja o budgetu so dovršena. Učiteljstvu so dovolili draginjsko doklado v znesku 2,5*3.000 K. Deželni primanjkljaj znaša blizu 6,000.000 K, katerega pokrijejo s posojilom. NižjeavstrijsM deželni »bor. Ofdsek za posvetovanje o narodnih vprašatnjih je imel dne 6. t. m. sejo, v kateri se je enoglasno sprejel predlog poslanca Hofbauerja in tovarišev, glasom katerega je za Nižjeavstrijsko le nemščina določena kot učni jezik. Moravski deželni zbor. V seji dne 5. t. m. se je vršila gieneralna albata o spremembi poselskega reda. V Specijalni debati so obstruirali to zakonsko predlogo soei'aldemo-kratje. Zahtevali so, da se predloga zopet odkaže odseku. Moravski deželni zbor bo odgoden, sledi mu razpust in razpisane bodo nove volitve. Hrvaško. Kakšno jo „kulturno edinštvo“1 med Hrvati in Srbi, ki ga izvestni zagrebški krogi pospešujejo, kaže v pravi luči sledeča notica, . ki jo je prineslo v večerni izdaji dne 3, t. m. glasilo zagrebške koalicije. Urlasi se: „Gostje iz Belgrado! Včeraj popoldne je došlo 20 Belgrajčanov z damami. Med njimi tudi S ve tornir Nikolajevič, bivši ministrski preidsed^ik, s hčerkami, in skladatelj Saša Binicki s soprogo. Beograjski gostje, ki se še danes tukaj miOijo, so prišli kot odposlanci tamošnje lože v Zagreb, da prisostvujejo slavr nostni otvoritvi doma tukajšnje lože „|Ljubezen do bližnjega“1, kateri dom se je ravnokar dogradil na Mozinskijevi Cesti. Včeraj zvečer so bili pri predstiar vi opere „Tosca“, in danes si ogledajo mesto.“ Niti Zvest čuvaj postave, ban Cuvjaj, niti njegov zvest policijski šef Sporčič ne .vesta, da je prostozidarsko na Hrvaškem po zakonu prepovedano. Policija bi pač lahko vršila veliko hvaležnejšo nalogo, nego je ona, da udriha po glavah neoboroženih dijakov! * * * Pravaški poslanec Juraj Tomac je izdal oklic na vse hr,vaške poslance, da naj pridejo {dne 7, februarja v Zagreb v sabor. V dotičnem oklicu pa še pravi : „Mi izvoljeni poslanci hrvaškega nalrođla morajmo priti dne 7, februarja v sabor, to je naša dolžnost. Ako mi poslanci to banovo zlorabo in dtrzovi-tost „Nairodnih Novin“1 priznamo, tedaj pokažemo, da smo vse drugo, samo ne dostojni zastopniki hrvaškega naroda." Kakor se zatrjuje, pridejo vsi opozicionajni hrvaški poslanci dataes v Zagreb. * * * Zia danes sklicujejo socialni demokratje v Zagrebu velik protestni shod. Grof PejaČeviČ je tudi sklical sejo hrvaških-članov ogrske {delegacije. * * Dne 4. t. m. sle je vršil v Trstu v Narodnem domu protestni shod tržaških Slovencev proti postopanju hrvaške vlade. Shod je bil zelo dobro obiskan in je prišlo med posameznimi govori do burnih protestnih izjav. Kot glavni go(vornik je nastopil državni postar ned dr. Rybar, ki je osvetlil politične razmere ha našem jugu v obeh državnih polovicia|h. Zlasti se je obširno pečal s postopanjem hrvaških vlad od časa Khuen-Hedervaryja p,a do Čuvaja. Ko je končal svoj, od burnih medkjlicov spremljan govor, se je sprejela ostra resolucija, v kateri se med drugim poziva vse (avstrijske, zlasti pa slovanske državnozborske poslance, da se na dan volitev na lastne oči prepričajo o nasilnostih ogrske vlade. , Po sprejetju resolucije je prišlo v dvorani in na ulici do burnih demonstracij proti banu Čuvaju. Vendar pa tržaška policija ni imela nobenega vzroka posredovati. * * m Osrednji odbor hrvlaško-srbske samostojne Štranke je imel dne 5. t. m. v Z|agrebju konferenco, katere se je udeležilo nad 60 zaupnikov hpvaško-srb-ske koalicije iz cele province. Po daljši debati se je sklenila Resolucija, v kateri izjavlja koalidija, da stopi v naijostrejši boj proti vladi hana Čuvaja, predi vsem zaradi tega, ker je bil imenovan protipostevno in neparlamentaridno banom hrvaškim, ne da bi se bila tozadevno poprej vprašala katerakoli stranka. Nadalje zaradi tega, ker je prevzel banovajnje z nalogo, da zopet (uvede na Hrvaškem staro silovlado mažaronske stranke. In tretjič radi tega, ker je kršil ban z neustavnim razpustom sabora lin s tlačenjem časopisja najsvetejše pravice hrvaškega narodal in osebno prostost. V resoluciji s,e nadalje zfahteva, 'da se opozicija združi za skupen načrt kandidatur in skupno in pa združeno poseže ty volilni boj proti vladi. Končno še zavzame resolucija stališče zoper izjavo ministrskega predsednika grofa Khuen-Hederva-ryja v ogrski zbornici', češ, da je bil hrvaški sabor za,hadi tega razpuščen, ker se je bilo baje bati, 'da bi se stavil predlog na zrušenje vezi z Ogrsko. Ko-alicija se odločno zavaruje proti takšni izmišljotini, ker. ni bil njen namen staviti tozadevnega predloga in izjavlja, da pomenja to kršenje narodnih pravic, če se na podlagi takšnih ničnostnih izmišljotin ruši na Hrvaškem parlamentarični sistem. Nemčija. Končane so deželnozborske volitve na Bavarskem. Nemški freisin se je zopet zvezal a socialnimi demokrati, 'da skupno in združeni strmoglavijo centrum. Ta združeni naval je bavarski centrum odbil. Sicer je pri tem zadobil nekaj ran, izgubil je 11 mandatov,, a večine centrum (vkljub silovitem naskoku ni zgubil. Céntrum je dobil 87 mandatov, liberalci 35, socialni demokrajtje 80, bavarska kmečka zveza 4, in zveza kmetovalcev 7 mandatov, Ker Šteje bavarska deželna zbornica 163 mandatov, tvori centrum z zvezo kmetovalcev še vedno zadostno večino. Posledica zmage centruma je demisija celokupnega bavarskega ministrstva, ki se je angažiralo, da razbije centrum. Novo izvoljeni bavarski deželni zbor je sklican na 13. februarja. Buški veliki knez na Dunaju. Po aneksijski krizi je to pot prvokrat, da obišče ud ruske vladarske hiše avstrijski cesarski dvor. Dne 6. t. m, se je pripeljal iz Sredca ruski veliki k.nez Andrej Vladimir na Dunaj. Veliki knez je bil ob 6. uri sprejet v avdijencl našega vladarja. V političnih krogih se smatra ta obisk za ugoden omen naše zunanje politike. Avstrija in Busija« K poročilu „Berliner Tageblatta“, da se je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pri, svio-jem zadnjem obisku v Berblinu ugodno izrazil o zbli-žanju med Avstrijo in Rusijo, (poroča petrografski dopisnik „Tempsa“ : Kakor doznajem iz političnih krogov, je napravilo omenjeno poročilo tukaj ugoden vtis. Ce bo Avstrija razločno (izrekla željo za zbližan je, potem Rusija gotovo ne bo nasprotovala, da se pričho tozadevne ralzprave, ki naj bi dosegle, entento med obema državama. Med Rusijo in Avlstrijo za sedaj ni nika-kih spornih točk. Italija. Ministrski predsednik Giolitti je že par dni bolan na influenci in želodčnem krču. Giolitti sicer ni nevarno bolan, a vendar se boje, da bi njegova bolezen mogla trajati toliko časa, da ne bi mogel ob o-tvoritvi parlamenta zastopati stališča vlade v tripo-litanskem aneksijskem vprašanju, kar bi lahko imelo za posledico, da bi zbornica ne odobrila tega koraka vlade« Neobhodnla posledica| tega 'dogodka bi moral biti padec celega kabineta in nato seveda po-klicanje n'ovjh mož na krmilo, vlade, ki bi morala začeti pogajanja s Turčijo na podlagi priznanja sultanove suverenitete v Tripolitaniji. Angleško. Angleška kraljeva dvojica se je dne 5. t. m. povrnila c/1 svečanosti kronhnja v Indiji v London. Kraljevo jahto „Medino“, na kateri je bila vkrcana kraljeva dvojica, je spremljala prv/a, 'divizija angleške mornarice. Kitajsko. Edikt, ki naroča Juanšikjkjaju, 'da naj ustanovi republiko, bo najbrže razglašen še-le, ko bodo vse {predpriprave na jugu končane. Juanšiikjkaj skuša še pregovoriti republikansko vlado v Nankingu, da prenese svojo meč na njega, da more vladati celo Kitajsko, dokler narodna 'skupščina ne imenuje stalno vlade in da deželi ustavo. V sedanjem položaju je 'dvomljivo, če bodo republikanci ugodili tem zahtevam. Najbrže bodo sedaj obstojale dve republikanski vladi druga poleg druge. Republikanci žele, 'da bodi Nanking glavno mesto. Kakor zatrjujejo, vlajla ozka zVeza med Juanšikkajem in republikanci, ki so mu ponudili predsedstvo. Mnogo cesarskih princev je zapustilo Peking. Amerika. V Cik|agu je velik shod odklonil Rooseveltovo kandidaturo ter sklenil kandidirati sedanjega predsednika Tafta. Tudi milijonar Carnegie agitira za zopetno izvolitev, Tafta. Vstaja v Mehiki. V Mehiki se revolucija vedno bolj Širi. Ameriška vlada je naznanila predsedniku republike, da bo posipa svoje vojaštvo v Mehiko, Če mehikanska vlada ne bo ščitila ameriških podanikov. Raznoterosti. Iz šole. Na trirazredni ljudski Šoli v Prevor-ju ste razpisani dve stalni učiteljski mesti. Sola je v drugem plačilnem razredu. Prošnje na krajni šolski svet do dne 28. t. m. — Na dvorazredni. v drugem plačilnem razredu stoječi ljudski šoli na Blanci je razpisano stalno učiteljsko mesto. Prošnje do dne 29. t, m. f Dr. Ljudevit Jenko. V Ljubljani je umrl dne 6 t. m. dr. Ljudevit Jenko, znian zdravnik in oče prvih dveh slovenskih doktoric dr. Eleonore in dr. Anice Jenko. Bivši poslanec umrl. V Krakovu je umrl bivši državnozborski poslanec P. Pastor. Umrl je dne 4. t. m. po kratki, mučni bolezni vrl slovenski imož, gostilničar in posestnik v Libeličah, gospod Franc Šlebnik, po domače Nemec, star 58 let. Kot trgovec' z lesom in po švoji družabnosti je bil znan daleč naokoli in bil vobče 'priljubljen. Pri volitvah jie trdno stal na naši strani. Bil je dolga leta občinski odbornik, odbornik dravberške posojilnice itd. Mnogi znanci in prijatelji njegovi mu bodo ohranili časten spomin! * Duhovniške vesti. Častiti gospod Prane Lorbek, kaplan na Pilštanju, je prestavljen v Dol pri Hrastniku. — Tamošnji kaplan, Častiti gospod Lavoslav Kolenc, je dobil župnijo Sirje pri Zidanem ‘Mostu. — Častiti gospod Karel Gmeiner, vpokojeni župnik iz S ir j a, se nastani v Radečjah. Umrla je v Gorici dne 3. t. m. gospa Marija Fras, rojena Grabner, soproga Štajerskega rojaka gospoda Antonia) Frasa, šolskega svetnika in c. Kr. profesorja v pokoju v Gorici. N. v m. p.! Reforma brevirja. Tiskarna sv. Cirila naznanja, da jo je knjigarna ravnokar obvestila, da je prva izdaja novega psalterija že pošla in da se pripravlja že druga, ki izide v najkrajšem času. Prva izdaja se je večinoma razpeČala na Francoskem in v Belgiji, v druge kraje so prišli le posamezni izvodi. Stane pa oblika 16inke broširana 3 K, v platno vezana z zlato obrezo 3 K 50 vini, vi usnje vezana z zlato obrezo 5 K.. Oblika 48inke stane broš.,. 2 K 50 vin., v platno vegana z zlato obrezo S K, v usnje vezana z zlato obrezo 4 K, Cč. gg, duhovnike uljudno vabidio, daj si eno ali drugo izdajo že naprej naročijo, Kakor hitro dobimo brevir, ga bomo naročnikom takoj doposlali. Brihtni Špindler je na shodu pri Sv Barbari v Halozah po „Narodovem“ poročilu odkril nov razlog za graško obstrukcijo, za katerega dosedaj javnost Še ni vedela. Dr, Korošec kot poslanec haloških revežev obstruira v Gradcu, da bi ne došlo od dežele med ljudi kaj zaslužka, Sapradi, tega razloga pa naši poslanci v oklicu niso navedli', Špindler je brihtna glavica. On pozna đeželnozborsko delovanje do zadnje žilice, saj so ga ob svojem Času plačevali deželni poslanci kot svojega poročevalca. O tej službi, ki1 jo je Špindler tako vzorno opravljal, vam sporočim, g, urednik. Resnico bom govoril, ne bom Švindler, Oratorij v Slovenskem jeziku, najnovejše delo znanega skladatelja p, Hugolina Sattnerja, duhbvni-ka-lrančiškana se bo izvajal v Ljubljani sredi meseca marca. Pelo bo okoli 250 pevcev v zboru,, potem solisti, in sodelovalo bo 50 godbenikov na raznih glasbilih, Produkcija se vrši v veliki dvorani hotela Union. (3 pomenu tega oratorija izide posebna knjižica. Proizvajanje je prevzela Glasbena Matica pod vodstvom g, koncertnega vodje M, Hubada, Ljubljanska policija se podržavi. Po poročilu „Slovenca“ bo predložena kranjskemu deželnemu zboru zakonska predloga, zadevajoča podržavljenje ljubljanske mestne policije, Majhna pomota. V Škofji vasi so liberalci na svečnico mahnili tudi proti obstrukciji. V resoluciji trdijo celo, da traja obstrukcija že, tri leta. Dr, Kukovec res o tej stvari nič več ne ve, Samo dve leti še je od tega, kar so naši poslanci in tudi dr. Kukovec prisegli na obstrukcijo. Dve leti in (tri leta. Seveda dr, Kukovec živi veselo in zato mu leta hitreje teko. Čudna konfiskacija. „Hrvatska“, glasilo Stranke prava, prinašia v svoji' številki oG dne 3. t. m. spomenico ’ Stranke prava na vladarja in prestolonaslednika — omenjamo' jo na drugem mestu i—, a spomenica je po večini zaplenjena. Ker so v spomenici resnično opisane razmere, v katerih trpe bratje Hr-Matje in ker se zagovarja misel ‘samostojne! Hrvaške, je videl zagrebški državni pr.avdnik v tem gotovo veleizdajstvo napram Ogrski in jo jo radi tega — zaplenil. Mažaroni so ravno taki bojazljivci kot naši nemškutarji: bojo se resnice. Neznačajneži so pač povsod enaiki! Nemško-nacionalno gospodarstvo. Nemški na-cionalci znajo tako gospodariti, da vse, zagospodarijo. Blagajne mestne občine grtaške, kjer je že od nekdaj glavna domena nemških nacionalcev, so povsem izpraznjene. Gospodarstvo mesta Gradec je že tako pri koncu, da nima prestolica zelene Štajerske niti toliko denarja, da bi lahko najela zadostno Število delavcev, ki bi kidali sneg. Promet v graških ulicah je sedaj zelo oviran, ker tnesto nima toliko denarja in ne kredita, da bi plačalo delavce. Žalostno! Že sneg spravlja nemške „yzor-gpspodarje“ v zadrege! „Tagespost“ proti Wastianu. Skoro vsi Nemci so sedaj hudi na Waßtiana, ker je s svojo intransi-gentnostjo preprečil sporazum med Slovenci in Nemci in zakrivil, da, deželni zbor ne pride do prepotrebnega dela. Celo tetka „(Tagespost“ se je razhudila in bere Wastianu levite. Ko piše svoje pripombe k odgociitvi in našteva razne momente, ki so se pojavili ob priliki pogajanj, tako-le okrtaČi Wastianov nestrpen separatizem: „Das böseste aber war die Spaltung, die sich im eigenen Lager der Deutschfrei-heitlichen ergab.“ .(Najhujši je bil pa razdor, ki se je pojavil v lastnem taboru nemško-nacionalne večine.) Irt dalje: „Es hat keinen Zweck, die offene Wunde noch mehr zju weiten ; aber die Hand sol'l man darauf legen und davor warnen, gegenüber den gemeinsamen Feinden nationaler und kultureller Art sieh den Luxus der Eigenbrötelei zu gönnen, wo es sich im Endziele doch um Existenzfragen der Deutschen überhaupt handelt.“ Hud tobak za nespravljivega W asti an a. „Deutsche Wacht“ proti Wastianu. Razun graške „Tagesposte“ je tudi celjska „Deutsche Wacht“ vsa vznevoljena nad Wastiainom, ker je s svojo .zagroženo obstrukcijo povzročil, da je deželni zbor odgođen, mesto da bi delal. „Deutsche Wacht“ piše: „Entweder ist im Landtage die Obstrukcion etwas Verwerfliches, oder nicht. Sie mag aber im gegebenen Falle verwerflich, sein, oder nicht, immer ist es unlogisch, die eine Obstruktion mit der anderen bekämpfen 'zu Wollen, weil man sie damit nicht bekämpft, sondern unterstützt.“ (Obstrukcija V deželni hiši je ali obsodbe vredna, ali ne. V danem slučaju naj pa bo že obsodbe vredna, ali ne, vsekakor je nelogično, če se hoče eno obstrukcijo z drugo pobijati, ker se jo s tem ne pobija, 'temveč podpira.) Ne citiramo teh nemških listov samo radi tega, ker se glasi iz njih odpoved na naslov Wastiajna in drugih političnih petelinov, temveč še bolj radi tega, ker se s temi noticami brez ovinkov pove, da je Wasti an z Orni pom res zagrozil z obstrukcijo, če se Slovencem kajj ugodi, in. tako razbil deželni zbor. Narodnjaštvo liberalcev. Liberalna posojilnica v Žiusmu jie zapustila celjsko liberalno zvezo in pristopila k graški nemški zvezi, liberalna posojilnica v Poljčan Mi se poteguje za, pristop k graški zvezi, tudi več drugih liberalnih posojilnic, sili pod nemški jarem. To so sadovi politike Narodne stranke, tlako .„narodno“ delujejo slovenski učitelji. Vsiljuje se nam vprašanje : Koliko posojilnic bo štela liberalna Zadružna zveza v Celju takrat, ko se bo dognalo, da bo od 300.000 K, katere je naložila pri Glavni posojilnici v Ljubljani, dobila bore taajlo nazaj? Strahove vidijo. Dr. Tominšek, ravnatelj mariborske gimnazije, je imenovan, kakor smo že poročali, nadzornikom telovadnega póùfcjf. To je napravilo Nemcem nemirno kri in v svoji zmedenosti vidijo 'strahove, seveda triaiistične. V „Grazer Tag-blattu“ or i dne 6. t. m. Čitamo oel članek, ki se peča s tem imenovanjem. Naslovljen je članek „Per Trialist in seinem Elfement.“ Céprav se je dr. Tomin-šekovo imenovanje zgodilo iz zgolj stvarnih razlogov — dr. Tominšek je priznan pedagog,- sposoben in objektiven mož — je vendar spravilo „Grazer Tjagbl.“ iz ravnotežja. To nemško-nacionalno glasilo se že boji, da je z 'dr, Tominšekolvim imenovanjem vdejst-vovana ideja trializma. Ndčin, po katerem »se to u-temeljujie, je smešen in otročji. Spravljati nadzorstvo pouka telovadbe v zvezo s trializmom, mora pač samo kak prifrknjen nemški naciopaiec. Ne glede na neumestnost in neumnost napada na dr. Tominšeka v ,„Tagbla|ttu“ bi pa priporočali tem velepatrioiom, naj pometajo pred lastnim pralgom. Südmarka in vsia njena tendenca 'je protestantovskovšenemška, ergo protidinafstična. Vkljub temu jo „patrijotje“ okrog „Tagblattaj“ vedno kričavo podpirajo in dielajo za njo propagando. In kaj naj rečemo še-le k temu, da nemški dijaki, kakor fee je to zgodilo pri nas v Mar riboru, prirejajo plese v korist tega prusovsfcega društva? Ali naj bi mogoče bili vsi profesorji in ravnatelji po avstrijskih gimnazijah salmo prijatelji takih društev, v katerih igra fedie rollende Mark“ svojo vlogo? Naše triaiistične težnje so dopustne, ker jih hočemo uresničiti v okvirju monarhije, nagoni pa, ki jih imajo gospodje okrog i„Tagblatt)a“, silijo preko Črno-žoltih mej. Zlato, gospoda, mirujte in bodite pametni! Možke besede ne pozna. Iz Trbovlj nam piše priprost delavec: Pred dvema letoma, ko so naši poslanci pričeli v deželnem zboru z obstrukcijo, je napravil dr. Kukovec tukaj shod pri Kukenbergu in se tam izrazil, da on popolnoma odobrava nastop katoliških slovenskih poslancefv. Rekel je: Vsa čast jim! Tudi jaz bom do kraja z njimi vstrajal in zavzel se bom posebno za Trbovlje. Sedaj pa Čitamo večkrat v „Narodnem Listu“, da je dr. Kukovec proti obstrukciji in tudi v Trbovlje na mara vpč priti. To so malo možke obljube. Nenavadna zima. Iz vseh krajev in dežel prihajajo poročila o nenavadno strogi zimi. Okoli Trsta razsaja bora; deloma se vlije dež. V Trstu so bili te dni hudi nalivi, neurje s točo. Pondeljek je pa zar čelo snežiti in bora je snega na mestih (tako visoko nanesla, da je promet o vi dan. Morje je viharno. In vlaki iz juga so imeli precejšnjo zamudo. Na Češkem je zmrznila Laba od državne meje do Litmerio, kar že stari ljudje ne pomnijo, in toplomjer kaže 20 stopinj R pod ničlo. Tudi iz Ogrskega prihajajo vesti, da je vslefd zametov oviran železniški promet. V Nemčiji povzrocuje huda zima mnogo škode. Reke so zamrznjene in ladijeplovsivo ovirano, deloma ustavljeno. V severni Nemčiji je dosegla zibia 24 stopinj R pod ničlo. Na Ruskem v Tbpofcfcu je zmrznilo te d*ni 18 oseb in 7 konj, 30 oseb pa je sneg zasul. Na Angleškem je bila pretečena sobota najmrzlejši dan od leta 1867. Na Francoskem je vrglo snega na (mer ter debelo ; zmrznilo je že. mnogo oseb. Glasom poročil iz Nemčije narašča; Še vedno zima. V herolirrskib mestnih asilih so sprejeli v nedeljo 5310 oseb. 'Ob Renu vlada zima — 30 stopinj, vsi majhni dotoki Rena so popolnoma zamrznjeni. Spomenica pravaških poslancev cesarju. Kakor smo že poročali, so izročili pravaški póstene! po dr. SesarDiču in Stjepanu Zagoracu cesarjevi kabinetni pisarni in vojaški pisarni prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda Spomenico, v kateri prosijo in zaklinjajo cesarja, naj oživotvori hrvaško državno pravo. Spomenica obstoji iz štirih delov: iz uvoda, iz zgodovinskega utemeljevanja veljavnosti hrvaškega državnega prava, iz obrazloženja krivic, ki se gode hrvaškemu narodu, in končno iz prošnje za „politično ujedinjenje vseh hrvaških zemelj v eno samostalno državno telo v okvirju monArhije.“ Iz te spomenice posnamemo te-le značilne j še odstavke: „Ko je po bitki pri Mohaču ostala hrvaška 'država brez kralja in dinastije, so vse sosedne ‘države in velesile priznavale hrvdški kraljevini suvereno državno samostalnost in neodvisnost — tako od Ogrske, kakor tudi od vsake idruge države, M so se pogajale za hrvaško krono. Tlako silno otomansko cesarstvo, na čegar Čelu je taikrat stal največji vladar one dinastije Sulejman Veliki', tako močna beneška republika, teko tudi sami Mažari in njihov kralj Iv. Zapolja. Z božjo in hrvaškega naroda suvereno voljo je bil takrat dne 1. januarja 1527 na, cetinskem zboru ria prestol hrvaške kraljevine polklican preja-sni dom Habsburški. S pragmatično sankcijo 1. 1712 je prenesel hrvaški narod „kraljevsko krono in ‘gospodstvo na ono žensko lozo pretesne krvi avstrijske“, ki bo imela v oblasti Štajersko, Koroško in pa Kranjjsko. S tem činom je potrjena zakonita Samostalnost. neodvisnost in celokupnost hrvaške države za vse veke tako, da so se vsi hrvaški kralji iz pre-jasne Habsburške hiše, sledeč odredbi in prisegi svoji ter svojih slavnih prednikov, odzivali prošnjam hrvaških saborov za zedinjenje in tako je tudi Vaše Veličanstvo še leta 1861 zaukazalo, naj zakoniti zastopniki naroda hrvaškega prično z delom za zdru- žite^, hrvaških zemelj pod žezlom Vašega Veličanstva.“ „„Poslanci hrvaškega naroda, prepričajte, (da so vse težnje hrvaškega naroda ne samo v skladu, nego tudi v interesu monarhije in previšnje dinastije, usojajo si najudanejše zaprositi Vaše Vielič^sstvo, da skliče, izpolnjujoč svoj reskript z 'dne 26. februarja 1861, naslovljen na hrvaški sabor, poslance iz vseh hrvaških zemlja na zborovanja v glavno mesto Zagreb. Ta sabor imej nalogo, da sporazumno z Vašim Veličanstvom, svojim zakonitim kraljem, uredi noitranje odnošaje kraljestva hrvaškega in njegovo razmerje nasproti celokupni' monarhiji tako, kakor to odgovarja pravic.am hrvaškega naroda, sijaju in pa moči prejasne dinastije.“ . S. K. S, Z, ima v Četrtek dne 8. C m.: ob 5. uri popoldne sejo v prostorih uredništva „Slovenskega Gospodarja“ v Mariboru,. ..... v ” Štajersko. Maribor. Mariborski slovenski učiteljiščniki prirede pri Sv. Lovrencu nad Mariborom v nedeljo dne 11.: t. m., v gostilni gospoda Kodra „pri pošti“, pod pokroviteljstvom prečastitega gospoda dr. Antona Medveda in vodstvom gospoda profesorja Stanka Marina veselico. Na vsporedu je govor, gledališka igra „„Revček Andrejček“, petje in prosta zabava, Ziačetek točno ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen Dijašiki kuhinji v Mariboru, se hvaležno sprejmejo preplačila in darila, ki fee naj blagohotno naslovijo na gg. pokrovitelja ali voditelja. K obilni udeležbi vabi odbor, Maribor. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi v soboto dne 10. t. m. v mali dvorani Narodnega doma ples. Člani so vstopnine prosti. 'Nečlani pa plačajo 1 K. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ofdbor. St. Peter niže Maribora. V nedjeljo dne 11. t. m. shod Slovenske kmečke zveze po rani sveti ma)fj v bralni sobi tv cerkveni hiši,. Gojvorit pride dr, A»> Korošec. Fram. V ponedeljek se poroči g. Anton Grašič z gdč, Marijo Pliberšek, Želimo mlademu paru obilo sreče. Sv. Jurij v Slov. goricah. Vabimo nla 'društveno prireditev v nedeljo dne 11. t. m. po večernicah. Vspored: A. Občni zbor društva „{Edinost.“ B. Zabafvni program: 1. „iZimzelen.“ Narodna. 2. Go- vor o 'društvenem! delovanju. 3. „Vzdihi Za mladostjo.“ Pesem. J.Leban. 4. „Sanje“, igra v petih dejanjih. 5. „Oj dekle, kaj tak” žalostno?“ Narodna. Ant. Schwab. 43. Prosta zabava. Vstopnina: sedeži K 2, 1 in 8,0 vin.; stojišča 50 v. Slov. Bistrica. Kdo pride v nedeljo, dne 11, t. m, v Slov, Bistrico? Dramatično društvo v Mariboru pripelje „Charley-evo teto tjakaj v spremstvu deseterih mariborskih diletantov in nekaterih gostov. Predstavila se bo oh '4, uri popoldne v hotelu „Avstrija“. Pridite vsi iz Slov, Bistrice in okolice k tej gledališki predstavi, kajti smeha bo dovolj iq smo prepričani, da bo navedena burka vse zadovoljila, Na svidenje torej! Ormož. Pri nas se vrši v nedeljo, dne 11. svečana t 1. ob 3. uri popoldne v prostorih Kletarskega društva ustanovni občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva. Govorit pride vlČ. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Ustanovi se tudi mladeniška in dekliška zveza ter pevski odsek, Celje. Pri zadnjem zborovanju gostilničarske zadruge, na katerem sta bila izvoljena dva Slovenca kot odbornika in so nasprotniki propadli, je gospod Tomo Grah iz začetka seje predlagal, naj se vzdignejo (vsi člani v znak sožalja zaradi smrti dolgoletnega načelnika gospcrla Josipa Jezernika, po domače Grenadirja. To se je tudi zgodilo, pa. krčmar in fijaker Johann Pristowschegg (slovensko: Pristov- , še k) se je pri tej priliki izrazil: „No, morebiti bi še en očenaš za njega molili.“ Skoda bi bilo, da ne bi svet izvedel o tej modrosti imenovanega človeka, ki EO ga. Nemci celo kandidirali za občinskega odbornika celjske okolice. Žalec. Hmeljarsko društvo je imelo zadnjo nedeljo, dne 4, februarja shod proti povišanju davka na pivo, a udeleženci so dvomili, ali je shod bolj proti davku ali proti preklicanim klerikalcem. Bratca po duhu, dr. Kukovec in sin Piki, sita mesarila klerikalce, seveda tudi dr. Korošcu nista prizanesla. Zelo kavalirsko je, da se poslanci ne povabijo na shod, a se potem na shodu napadajo, .ker se ga ne udeležijo. Hmeljarsko društvo je moralo dobiti iz Žatca poziv, da priredi to zborovanje, samo seveda ni prišlo nato. Davka ne vidi, ampak le klerikalca. Smilijo se nam liberalci, da jih strast tako muči, Trbovlje. Prihodnjo nedeljo dne 11. t. m,, iiha Jugoslovanska strokovna zveza javen društven shod. Z(ačetek popoldan ob 3. uri v dvorani Društvenega doma,. Govornika pošlje zveza iz Ljubljane. Ako bo pripuščal čas, pride tudi gospod državni in deželni posteci ec gospod dr. Ivan Benkovič. Vabljeni so vsi naši somišljeniki, kmetje in delavci. Govorilo se bo o sedanjih socialnih razmerah in o draginji. Brežice. Izobraževalno društvo vabi na svojo prvo veselico, ki jo priredi sv nedeljo, dne 11. t. m., ob 3. uri popoldne, v veliki dvorani Narodnega doma. Spored obsega šal pigro v (dveh dejanjih „Fajfca in skledica kave“, nadalje šaljiv srečolov, vmes pa fietje društvenega zbora in godba. Vstopnina za sedeže pri mizah 30 vin., stojišča 20 vin. Ali ste že obnovili naročnino? Cenjene naročnike, ki ofobivajo list po pošti, opozarjamo, da smo tistim, ki sof z naročnino zaostali, napravili na ovitku ru-deöe križe. In sicer smo tistim, ki dolgujejo Se za 1. 1910, naredili tri rudeče križe, tistim, ki dolgujejo naročnino tea prvo polovico lanskega leta, dva križa, in onim, ki dolgujejo naročnino za drugo polovico lanskega leta, en rudeč križ.. Priložili smo Še enkrat položnice, 'da lahko jvsajkdo stori svojo dolžnost, Ce tol sle pa bila kje vrinila neljuboma, kakšna pomota, prosimo za tozadtevno reklamacijo, M je poštnine prosta. Osebna čast vsakogar zahtevat, da redno plačuje svoj list. Upravništvo. P. n občinstvu naznanjam, da ne uradujem * več v hotelu »Pri belem volu« v Celju, ampak od dne 15. februarja 1912 naprej imam samostojno odvetniško pisarno v Celju, kolodvorske ulice št. 16, 1. nadstr. (v hiši prodajalne klobučarja g. Wolf). Sprejmem pisarja,! Aloiz Gregorin, 45 sod. nadsvetnik v p. in advokat v Celju. Grajska Maribor pri Lojzu Nudi se poceni hitro in čudno enažijo prelili# 91 proge za okna, kakor tndi moško in UIIC9 80 žensko perilo, domače perilo itd. itd. Aparat zalotanje kakor ga kaže poleg stoječa I slika I in kateri bi v nošeni hiši naj ne manjkal, se dobi prilZinauer & Co. Sv. Jakobov Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 6 K. Pošilja se po povzetju. u Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača! Delavnici zi popravili Velika zaloga ui costi, srebrnina in optičnih stvari po vsaki osni. Tifi M ilnkil IllHstr. sntk tastai firamfue «d 20 d» 200 K. Niklasta remont.-ura K S‘60 Pristna srebra, ura „ 7*— Original omeg. ura „ IB'— Kuhinj Bk» ara „ 4"— Budiljka, niklasta a 8'— Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižic 0 3'— — Vzletna jamstvi — Nasi. Dietinger IM. FehrenM urar In očalar ^ Maribor, a-mk» «h» 2«. Kopal» zlatile* la «rebra. Inserirajte v „Straži**! Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži« ! »Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno. Inseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugodne prilike. Inserirajte S!«l| v ..Straži**! Več dobrih in izurjenih urarskih pomočnikov sprejme takoj R. Salmič, nrar in zlataz v Celja. 41 ■ a|tA|f «M.liiSAb Za na dom, za fante in de- leCilldVi ZCiSIIIZtSIts kleta že od 14. leta naprej. Kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do 40 vinarjev na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec v bu »mu jim ako delo sprejme. Izrezljarska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri « Tovarna za peči H. KOLOSEUS iWels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 CijÄ p- ll š* Prevzamem vsa dela jt cekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobrave v Celja Gospodska ulica 5, Nil treba si glavol treti I Najboljše špecerijsko blago, zanesljiv a|; kaljh7a vsakovrst na semena voščenih jin drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki H\ilan Hočevar ^elje tik ferne cerkve. Na debelo! ♦«♦♦♦»»«e Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Goričar & Leskovšek J Zvezna trgovina SLS Celje : Graška ulica štev. 7. M Celje, Rotovika ulica štev. 2. ■ a Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, in risalnih potrebščin. ****** Častna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. narodna trgovina Karol Vanič, Celje Narodni dom. Na drobno! Na debelo! Priporoča bogato in vedno na novo manufakturno blago, [kakor: sukno, platna vseh vrst itd. po najnižjih cenah. Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni. Cene brez konkurence Solidna in tožna postrežba. Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: Strang, njzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Pozor Slowene! ! Ivan Ravnikar Trgovina z moko in dežel, pridelki Graška cesta 21. Glavna slovenska zaloga snhih in oljnatih barv, čopičev, fimiza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rndniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 Na dLr*ot>*i.o! Točna in solidna, postrežfba,! Na debelo! mečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradni dnevi so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. nre in vsako nedeljo od 8.—10. are dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. L . Hranilne vloge obrestuje se po 4‘/a% od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poStno hranilne položnice St. 118^60 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5—5‘/*%, na vknjižbo in poroštvo po 5ys®/o, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ngodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. Sno. ^ '