fog. 45.
V LjublM dni 5. novembra 1908.
Leto XXI.
Melioracije.
Melioracija, ta okorna latinska beseda udari kmetu velikokrat na ušesa. V kmetijskih knjigah in listih jo srečaš venomer. Po naše pomeni zboljšanje (od latinskega melior = boljši). Rabi se pa samo za zemljo; tako da, kadar slišiš besedo melioracija, lahko veš, da se gre za zboljšanje zemljišča. Sem spada zlasti ureditev vode, in pogojzdovanje; to zadnje je zvezano s prvim, ker gojzdi najboljše vrejajo vodne razmere. Kjer gojzdov ni, je tudi z vodo mnogo neprilik. Pri vodi jc vse polno različnih del: urediti se morajo reke, da ne trgajo in ne preplavljajo rodovitne zemlje, zajeziti je treba hudournike, napeljevati pitno vodo, kjer je manjka za ljudi in živino, pa tudi napeljavati vodo za namakanje zemljišč in odvoditi temeljno vodo, kjer jo je preveč in vsled močvirnega sveta rast zastaja.
V naših deželah se je v vseh teli ozi-rih razmerno še malo storilo. Prva večja melioracija, ki je zdaj v tiru, je osuševanje ljubljanskega barja. Kmečki poslanci, med njimi v prvi vrsti naši pod vodstvom Fr. Povšeta, so v državni zbornici dosegli, da bo odslej država dajala po osein milijonov kron na leto za zboljševanje, medtem ko je doslej samo po štiri milijone kron šlo iz državne blagajne v imenovane namene.
Delati moramo na to, da od tega denarja, kar se da največ, dobimo za svojo zanemarjeno domovino. V prvi vrsti moramo skrbeti za izboljšanje travnikov in pašnikov, ker tega potrebujemo kot oči v glavi, če hočemo dvigniti svojo živinorejo. Namakanje in osuševanje travnikov moramo izpeljati, kjerkoli je potrebno. Seveda nam pa mora pri tem iti dez.zbor m odbor na roko. Koliko imamo še močvirnega sveta, kjer zastaja voda in vsled tega raste na njem samo slaba, kisla krma. 1 u-
di v krajih, kjer je sicer kmetijstvo že napredno vravnano, še ni o kakem izboljšanju v tem oziru ne duha, ne slu!;u, pač pa slišimo pogosto lamentacijo, da to pri nas še ni mogoče.
Največja težava je pač ta, da se tako izboljšanje skoraj nikjer ne da izpeljati samo za enega. Prizadetih je domala vselej večje število posestnikov. Več ljudi spravljati pod en klobuk je pa vedno težko. Marsikdo se ustavlja potrebnemu skupnemu delu iz nevednosti; večkrat pa tudi kdo nagaja iz same hudobnosti; da drugim za-brani koristno napravo, je tudi sam neče. Vrli tega manjka seveda na kmetih podjetnosti sploh, pa tudi potrebnega znanja, kako naj se kaka reč izpelje; nezaupnost do tujih, študiranih ljudi je tudi velika za-vornica.
Nekateri povdarjajo vedno te naštete ovire in potem tudi nič ne store. Mi pa ne tako. Predobro poznamo naše kmečko ljudstvo, da ne bi vedeli, da se vsaka dobra reč da izpeljati ž njim, če se ie prav prime. Pomagati se mora ljudem, podučiti jih, s krepko roko začeti, pa gre. Kar je potrebno mora iti in izboljšanje naših travnikov in pašnikov ie v pivi vrsti krvava potreba. Saj vidimo v zadružništvu, kako se širi smisel za skupno, vzajemno delo; pri delitvah skupnih zemljišč, ki jih je komisija za agrarne operacije pri nas že silno veliko izvršila, in ki jih ima za leta naprej že oglašene, je tudi potreba skupnega postopanja in vzajemnega soglasja. Ce gre tam, pojde tudi tukaj.
Pot je tale: Treba je ustanoviti vodno zadrugo. Udeleženci se morajo dogovoriti med seboj. Če so za odpeljanje vode taki, ki imajo vsaj polovico dotičnega zemljišča v svoji lasti, za namakanje pa dve tretjini, potem lahko začno delati. Napravijo si pravila, izvolijo odbor z načelnikom, poskrbe za načrt in proračun s pomočjo deželnega odbora in stvar je v
tiru. Sproži jo lahko vsak posameznik; najložje se pa taka reč prične v občinskem odboru. V zadrugo morajo vstopiti vsi, tudi tisti, kateri so bili proti nji. Če se branijo, se to sporoči okrajnemu glavarstvu, ki vso zadevo preišče in potem razsodi, da morajo. Stroški se razdele med državo, deželo in udeležence. Samo posebi se razume, da mora tisti, kateri ima od izboljšanja več dobička, nositi sorazmerno več stroškov. Pravila za take zadruge preskrbi tudi »Zadružna zveza«. Ko je vse delo izvršeno, se zadruga razide.
Na Dunaju je pri poljedelskem ministrstvu več deželnokulturnih nadzornikov, ki morajo taka dela podpirati in nadzirati. V nekaterih deželah (tudi na Štajerskem jn Koroškem) so tudi deželni kulturnoieh-niški uradi v ta namen. Na Kranjskem in r,rimorskein jih še ni. Treba je pa, da se ustanove. Ti uradi bi morali pri ljudstvu pospeševati melioracijske zadruge, izdelovati načrte in proračune, pomagati, da se dobi potrebni denar, izvrševati melioracije in nadzirati, da se ohranijo. Potrebno sc nam je zdelo zlasti zdaj pred volitvami v kranjski deželni zbor opozoriti na to imenitno reč. Le če bo res enotna, krepka kmečka večina, če zmaga na celi črti na kmetih »S. L. S.«, bo mogoče prijeti za to delo.
UestntK »RmefKlh zvez".
Zadnji čas smo ustanovili tri nove »Kmečke zveze«, in sicer: 27. septembra se je ustanovila »Kmečka zveza« za sodna okraja Metlika in Črnomelj, 12. oktobra se je ustanovila »Kmečka zveza« za novomeško okolico in 25. oktobra se je na Premu ustanovila »Kmečka zveza« za ko-šansko-reško dolino s sedežem na Premu.
Samostojna je postala 11. oktobra tudi »Kmečka zveza« za sodni okraj Postojna.
V Radečah pri Zidanem mostu se snuje nova »Kmečka zveza«, ravno tako se bo kmalu tudi v Črnomlju osnovala samostojna »Kmečka zveza«, ker je delokrog prvotne »Kmečke zveze« s sedežem v Metliki preobsežen.
Nadalje bode pa treba, da se ustanove še »Kmečke zveze« za sodni okraj Radovljico, za okolico Idrijo, za Višnjo goro in Kostanjevico. Vsi gospodje in kmetje, katerim je izobrazba, politična zavednost in blagor našega kmeta pri srcu, naj začno takoj s pripravljalnimi deli, naj zasnujejo v to svrho odbore, ki bodo skrbeli za to, da se čimpreje ustanove omenjene »Kmečke zveze«.
Kaj pa naj store »Kmečke zveze«, ki so se že ustanovile? Vse, brez izjeme, mlajše in starejše, naj napravijo temeljito revizijo v svojih vrstah in v svojem delu. Pogledajo naj nazaj, kaj so storile in kaj bi bile lahko storile, ker nam se nehote vriva neljuba, a skoro gotovo resnična misel, da so skoro vse z malimi izjemami — premalo vestno vršile svojo dolžnost. Rodimo odkritosrčni in priznajmo odkrito. da naše »Kmečke zveze« preveč spe in premalo bdč. »Kmečke zveze« bi morale najmanj vsaki mesec enkrat prirediti kako zborovanje in se pomeniti o gospodarskih in političnih rečeh, ki so važne za dotično okolico. Seveda bogve kako velikih in impozantnih shodov ni treba prirejati, pač pa manjše gospodarske shode, ki so velike važnosti za podrobno organizacijo kmečkega stanu. Mi nc smemo varati samega sebe in misliti, da je pri nas vse zavedno, vse organizova-no. To ni resi
Ko bi odbor v vsakem kraju poskrbel za take male shode in sestanke, ki naj bi se redno vršili, kmalu bi se pokazali sadovi takih prijateljskih kmečkih pogovorov. Ljudje bi se začeli zanimati za svoje krajevne potrebe, začeli bi premišljevati razmere, v kateriti žive, in rodila bi se misel za mislijo. Naš kmet sam bi začel bolj natanko premišljevati o svohh stanovskih zadrugah, bolj resno bi začel misliti na svoje krajevne potrebe in veliko rajše bi bral časopise in knjige, ki ga navajajo na boljše gospodarstvo. Veliko bolj bi se lahko gibala marsikatera »Kmečka zveza«, ko bi odbor redno skliceval take shode, na katerih bi se kmetje sami med seboj — brez poslancev in raznih doktorjev — pogovarjali o potrebah domačega kraja. Ko bi bila pa stvar zrela in napravljeni načrti, pa bi se sklical shod, na katerega naj bi prišli tudi ljudski zastopniki.
Tako je pa po navadi enkrat na leto občni zbor, na katerem govorita približno dva gospoda iz Ljubljane, ljudje se malo ponavdušijo, shod, občni zbor zaključen in stvar lepo in mirno spi naprej. Seveda na ta način ni mogoče doseči nobenih uspehov. Ljudje živijo dalje, kot so živeli preje, in bodo živeli še pozneje. Mi moramo zanesti malo več življenja v naše lepe »Kmečke zveze«, mi moramo kmete vzbuditi k resnemu samostojnemu delu in razmišljanju. Sami morajo začeti izreza-
vati skeleče, globoke rane na svojem narodnem telesu, sami se morajo začeti brigati za svoje dolžnosti in pravice. »Kmečke zveze« morajo biti v prvi vrsti prava, dobra izobraževalna društva za našega kmeta, v kmečkih zvezah se mora naš kmet v gospodarskih in političnih rečeh dobro, temeljito podučiti. To je prvi in glavni namen takih zvez.
(Halje prihodnjič.) • * *
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico ima v soboto 7. novembra t. 1. ob deseti uri dopoldne v prostorih tajništva »S. L. S.« redno odborovo sejo. Ker so važne reči na dnevnem redu, so vsi odborniki najvljudneje vabljeni, da se zanesljivo udeleže te seje. — M. Dimnik, t. č. načelnik. ♦ ♦ «
Občni zbor »Kmečke zveze« za kočevski okraj bo v nedeljo, 8. novembra, popoldne ob 3. uri v Velikih Laščah v »Društvenem domu«. Jaklič, t. č. predsednik. Koželj, t. č. tajnik. — Govori dr. Pega n.
• * »
»KMEČKA ZVEZA« ZA KOŠANSKO IN REŠKO DOLINO.
Zadnjo nedeljo so na Premu ustanovili »Kmečko zvezo« za sodni okraj Ilirska Bistrica in občine v košanski in vrem-ski dolini, ki spadajo v postojinski, odnos-no senožeški sodni okraj. Doslej so bile vse te občine združene v »Kmečki zvezi« s sedežem v Postojni. Zveza je bila preobširna, zato se je razdelila, kar ustreza tudi krajevnim razmeram. Izvoljenih je bilo deset odbornikov, ki se porazdele na gorenjo in dolenjo reško ter košansko dolino. Na shodu, ki je bil jako dobro obiskan, sta govorila premski gospod župnik Š k r j a n e c in poslanec dr. Žitnik, predsedoval je domači župan D e k 1 ev a.
Izboljšanje pašnikov.
Med drugimi vprašanji je posl. pojasnil pričsto akcijo za izboljšanje pašnikov. Po vzgledu v Bohinju hoče vlada podpirati izboljšanje pašnikov drugod na Kranjskem, da se povzdigne živinoreja. Mnogi in posebno na Notranjskem jako obširni pašniki bi dajali veliko več krme in boljše paše, ko bi se primerno izboljšali, pogno-jili in obsejali s semeni. Nujno potrebna so tudi napajališča v raznih krajih ter zgradbe občinskih potov in cest. V smislu odloka ministrske in deželni komisije za agrarske operacije je gospod agrarski komisar za Notranjsko dr. Lukan s pomočjo gozdarskega nadzornika g. Puttika že izdelal tri načrte za izboljšanje pašnikov pri Kiiovčah, Narinu in Senožečah. Dalje bi se s pomočjo države in dežele izboljšali pašniki pri Baču, Knežaku, Celjah, Grahovem, Pudobu, Lipsnju, Planini, Podcerkvi, Premu, Vrbovem, na Blokah in starotrški dolini. Poljedelsko ministrstvo je zagotovilo v ta namen potrebno podporo, ako tudi dežela prispeva primeren del za pokritje stroškov. Deželni odbor je te dni odgovoril deželni vladi, da bode tudi dežela podpirala to koristno in potrebno akcijo.
Upamo, da se bode deželni zbor že v bodočem zasedanju pečal s tem vprašanjem. Želeti je, da se stvar hitreje vrši in ne odlaša na desetletja.
Davek od žganja.
Raznesla se je tudi govorica, skoraj gotovo od političnih nasprotnikov, da so naši poslanci v zadnjem času zvišali davek ad žganja. Ta govorica je popolnoma izmišljena. Sedanji davek od žganja velja še do konca prihodnjega leta in se v zadnjih devetih letih ni prav nič izpremeiiil. Mogoče ali skoraj gotovo pa je, da finančni stražniki bolj strogo pazijo na kuhanje žganja. Za to pa poslanci niso odgovorni. Res pa je to-le: Skoraj vse dežele morajo že delati velike dolgove, ker njih dohodki ne rastejo z vedno večjimi potrebami za povzdigo deželne kulture, za šolstvo, zdravstvo, ceste in druge namene. Zato državni poslanci brez izjeme zahtevajo, da država prevzame nekaj deželnih bremen ali pa deželam daje primerne prispevke vsako leto. Po daljšem posvetovanju se je vlada odločila, da zviša državni davek od žganja ter od višjih dohodkov deželam prepusti primerne deleže. Vlada je tak načrt zakona res že letos predložila poslanski zbornici. Ta doslej ni še prav nič sklenila. Torej je tudi govorica neumna in zlobna, da so poslanci že zvišali državni davek od žganja. Pač pa so se se-šli v državnem zboru kmečki poslanci, ki so sestavili razne zahteve, po katerih se mora ta predloženi načrt zakona prenarj-diti. Tako zahtevajo, da je davka prosto kuhanje žganja iz domačih pridelkov. Kmet mora že itak plačati davek od zemljišča, na katerem prideluje češplje in drugo sadje, iz katerega kuha žganje. Ako se že davek zviša, naj se pri prodaji, ne pa pri kuhanju. Ako pa kdo kupuje pridelke, da kuha žganje, je to trgovski obrt, ki pa ne more biti davka prost. O novem davku od žganja bode državni zbor sklepal gotovo šele prihodnje leto. In tedaj bedo naši poslanci zastavili gotovo vso svojo moč, da varujejo koristi onih posestnikov, ki imajo od žganja iz svojih pridelkov razmerno največ dohodkov. — Shod je trajal nad dve url.
V odbor nove. »Kmečke zveze« so bili izvoljeni: Predsednik Ivan Jenko iz Topolca; Fr. Roje iz Jablanice; Jožef To-mažič iz Dobropolja; Miha Dovgan iz Kosez; Fr. Libančič iz Knežaka; Ig. Fatur iz Zagorja; A. Kuret iz Šmiheia; J. Valen-čič iz Košane; Jos. Perkan iz Trnovcr tajnik zveze je M. Škerjanec, župnik na Premu.
• » •
OBČNI ZBOR »KMEČKE ZVEZE« ZA DEKANIJO TREBNJE.
Občni zbor kmečke zveze za deka-nijo Trebnje izvršil se je v nedeljo, dne 25. oktobra prav lepo in častno. Kljub slabemu vremenu je prišlo do 300 mož i/, bližnjih in daljnih krajev. V dekaniji ie otvoril predsednik zveze, trebanjski župan Huč zborovanje.
Dr. Hočevar
je poročal o državnem zboru in delovanju naših poslancev na Dunaju. Razložil je
obširneje olajšave, ki so se dovolile pri vojaščini kmečkim sinovom. Velika ne-voija je nastala med tukajšnjimi ljudmi zavoljo želleznice Trebnje-Št. Janž.. Ljudem so vzeli svet po zelo nizki ceni in zda« so proti prvotnemu dogovoru napravili nasip mesto 60 cm, pa 5 m visok. Zdaj imate vasi Dol in Medvedje selo prav težavno pot črez traso. Prizadeti so sami veliko grešili, ker jili takrat ni bilo zraven, ko se je vršil komisijski ogled. Tu so oglasi nekdo izmed poslušavcev: »Mi smo prišli zraven, smo govorili, pa so šli kar naprej. Nič se niso ustavili. Še zmenili se niso za nas.« — Poslanec: »Ako ne odgovarja vse postavnim predpisom, tedaj se bo od dežele in države zahtevalo, da podjetništvo ugodi vašim zahtevam! Začetkom se še vedelo ni, kdo je pravzaprav odgovoren za to železnico. Rabili so tudi garancijski denar dolenjske železnice, torej bi morala tudi dežela pri tem imeti besedo. Gotovo pa je sedanja železnica privatna, torej se ne sine država vtikati drugače v gradnjo, kakor le kot nadzorovalna oblast. Jaz sem storil povsod vse, kar sem mogel za vas.« — Shod izreče poslancu zaupanje in priznanje.
Deželni poslanec Mandelj govori prav zanimivo o doseženi volivni reformi in nalogah novega deželnega zbora. Urediti bo treba deželne finance, izboljšati ceste in graditi vodovode, pospeševati zadružno gibanje ter snovati mlekarne in živinorejske zadruge. Daželno banko in deželno zavarovalnico bo morala stranka izvesti.
Dr. Krek.
Prišel sem k Vam, čeprav sta tu Vaša poslanca. Vsled belokranjske, deloma tudi šentjanške železnice se bodo dolenjske gospodarske razmere zelo izpremenile. Dosedaj se je zadružna organizacija ravno na Dolenjskem prepočasi razvijala. Čc ne bomo hiteli, utegne biti prepozno. Dolžnost je torej vsakega rodoljuba, pomagati pri zadružnem delu. Za gospodarsko organizacijo je pa ravno ta kraj najbolj sposoben, ker ie temeniška dolina najro-dovitnejša. Ljudje so pa pri vseli volitvah pokazali politiško zrelost in zavednost. Zaradi šentjanške železnice opominja, naj se ljudje na vsak način potegnejo za svoje pravice. Če se ne bo dalo pravnim potom ničesar doseči, naj bi dežela prevzela poravnavo, ker je očito, da se ljudem godi velika krivica.
K shodu kmečke zveze sem prišel. Zveza naj vzbudi kmeta, da bo spoznal in uporabil svoje koristi. Glas enega se ne vpošteva. Če imaio pa vsi kmetje v zvezi le ena usta. če vsi po enem zahtevajo, kar morajo imeti, se bo pa ta gla4 vedno vpo-števal Če se v vsaki fari združite, o svojih potrebah pomenite ter napravite načrt gospodarskega izboljšanja, bomo poslanci, bo stranka vedela, česa Vam je treba. Na miliione se ie že izdalo za vodovode, pa jih še zdai oni kraji nimaio. kateri so uh naiboli potrebni. Isto je s cestami. Doleni-ska na mnogih kraiih nima najbolj potrebnih cest. drugod dalo tisoče za nepotrebne preložitve. Kdor 'e boli siten, več dobi. To mora nehati. Kmečke zveze so v prvi vrsti poklicane, da izdelajo načrt za vse
potrebne melioracije, posebno izboljšanje travnikov, potrebna pota, ter ga izroče poslancem. Stranka bo na ta način spoznala potrebe vse dežele.
Posebno bo treba tudi živinorejo izboljšati. Naša država mora priti do tega, da bo imela zadosti živine doma za svoje potrebe. V kako neprijeten položaj zna priti Avstrija v slučaju vojske. Sedaj pride vsak teden čez 3000 volov iz Odrske. Naša armada bi v slučaju vojske ne imela potrebne hrane. Skrbimo torej za izboljšanje živine. Za izboljšanje travnikov bi se dobila lahko lepa podpora. Treba bo pa tudi hleve izboljšati. Država in dežela sta dali velike svote za izboljšanje vinogradov. Ravno zdaj se vračajo brezobrestna posojila, katera so kmetje prejeli v ta namen. Prašam Vas pa, kaj je za Dolenjsko, posebno pa za Vas važnejše, vinogradi ali živina? Odkod dobite več denarja? Sto-glasni odmev: »Živina, živina!« Če se je torej dalo brezobrestno posojilo vinogradnikom, se mora še bolj gotovo dati kmetom, da si pripravijo hleve. Jaz bom delal na to z vsemi močmi in upam, da bo to tudi stranka sprejela. Treba bo ustanavljati živinorejske zadruge. Malo kje je za-živinorejo tako ugoden krai, kakor pri Vas. Vsak kmet se mora potruditi, da dobi, kar je mogoče iz svojega hleva. To pa je komaj mogoče brez posebne pazljivosti na plemensko živino, kar se zgodi po živinorejskih zadrugah. Na Gorenjskem smo jih že osnovali. Zdaj ne dobite niti na Solnograškem. kjer so naše pinegavke doma, lepše plemenske živine.
Osnovati bo treba tudi velike zveze kmetov, da se bo živina po takih društvih prodajala naravnost producentom.
Ustvariti si moramo gospodarsko samostojnost. Lastno delo in lastna moč bodi naš cilj. Za to pa ie treba nekaj žrtvovati. Podpore, za zdaj še zelo potrebne, so le beračiia. Kmet mora spoznati: Ta mlekarna, ta zveza, ta živinorejska zadruga je zame in meni v korist, torej moram zraven prispevati. V društvu ne bo gledal več nekaj tujega, ampak le svojo napravo.
Težava je pa delati v sedanjih razmerah. Če gospodar izboljša svoje zemljišče, pusti je svoiemu sinu tem bolj obremenieno z raznimi dotami in volili. Mi potrebujemo postave, da se ne bo smel noben dolg vknjižiti na zemljišče, če ni amortizacija zagotovljena. Drugod imaio kredit do 2 do 3 odstot.. pri nas mora kmet plačevati po 5V> do 6 odstotkov. Če osnuiemo deželno banko, bo treba v nrvi vrsti gledati, da kredit izcenimo. »kolikor mogoče malo dobička denariu. kolikor mogoče veliko delii.« to na i bo naše treslo. V imenu stranke stojim pred Vami. Stranka potrebuie kredita, — zauoania ljudstva, da more delati. Za zauname Vas nrosim. Ko pridem čez leto nazai, bomo napravili račun, kako smo Vaš kredit rabili. — Živahno odobravanie je pričalo, da ima govornik in stranka pri nas vse zannan'-*
Župnik Oblak poroča o delovanju kmečkp zveze.
Odbor je imel 8 sei. katerih so se kliub veliki razdalii udeleževali brezplačno navadno vsi odborniki. Priredil se je
socialni kurz v Št. Rupertu, katerega so imeli dr. Krek, dr. Hočevar in mlekarski nadzornik Legvart. Priredili so no več shodov na Trebelnem, v Mokronogu, v Št. Rupertu, na Mirni, v Čatežu, v St. Lo-rencu, v Trebnjem. Osnovali ste se posojilnici v Trebnjem in na Mirni, utrdilo se je delovanje mlekarne v Št. Lorencu. Pri pomanjkanju krme je zavzela zveza -'-e-cej svoje stališče in nasvetovala deželni vladi ta način razdelitve, kakor se je zdaj sprejel. Tudi pri vseh zadnjih volitvah je kmečka zveza prav z uspehom posedala v volivni boj. — Odbor je torej storil, kar je bilo v teh razmerah mogoče.
Zaradi bližnjih deželnozborskili volitev se bo treba zvezi odločiti za kandidata. Odbor se je odločil priporočati župnika Janeza Hladnika na Trebelnem. Kmečki sin je, sam ima gospodarstvo. Po celi deželi je znan kakor eden prvih strokovnjakov v kmetijstvu. Delal je, delal veliko, za povzdigo kmetijstva, ustanovil več posojilnic, ki vse prav lepo n**— Pri vsem delu je ostal nonižen, skromen in reven. Njega smo izbrali kandidatom. On si ni želel, branil se ie z vsemi močmi. Iz trebanisko-mokronoškega okraja že dolgo vrsto let nismo imeli nober- - ---slanca. toda pri vsakih volitvah smo oddali vsaj tri četrtine klasov kandidatom S. L. S. — Nasprotniki pravijo: »Duhovnika ne«. Zakai pa ne? Ali je zato slabši, če ie duhovnik? Če ie v celem okraju najbolj izvežban teoretik in praktik, zakai njega ne? Naše budstvo še ni tako daleč padlo, da bi duhovnikov ne maralo. ljudstvo duhovnikom še naiboli zauna. Dogovorili smo se tudi natančno *	n stranke, ki Hladnika rado soreime. Prosim predsednika, da dž kandidaturo na razgovor.
Z največjim navdušenjem so sprejeli vsi volivci kandidaturo na znanie.
Župnik Hladnik izjavi, da spreime kandidaturo. Ni se silil. Če ga hočejo imeti. ie niegova dolžnost poslušati in se udati. V stranki ie vzrastel. stranki ie služil. Ž njo stoji in pade. Programa zaradi pozne ure ne more razviti. Saj ga vsi poznajo. Kar bo moeel. bo gotovo storil za blagor dežele in ožiega okraja. — Kandidatura se je soglasno sprejela. — Stari odbor se izvoli na novo in se triurno zborovanje zaključi.
Političen pregled.
KRŠČ. - SOC. ZMAGA NA NIŽJE-AVSTRIJSKEM.
Nižje avstrijski deželni zbor je dobil novo splošno kurijo z enako volivno pravico in dne 26. oktobra so se vršile nov 2 volitve. Nasprotni listi so vedno pisali, da stoji kršč. - soc. stranka pred razpadom, toda zadnje volitve so dokazale ravno na-sprotno.Krščanski socialci so slavno zmagali! Socialni demokrati so zatrdno pričakovali, da dobe na Dunaju dvanajst ali vsaj deset poslancev toda temeljito so se zmotili v svojih velikih računih. Celo nji-
liova zveza z liberalci jih ni mogla rešiti — prevarili so se za polovico; namesto dvanajst so dobili le šest poslancev. Svo-bodomiselci so obljubovali, da bo 26. oktober za Avstrijo velevažen dan, ki pokaže, da je dunajska kršč. - soc. stranka že propadla, liberalni listi so vpili in razgrajali, da bi spravili v državni zbor svojega ljubljenca barona Hoka, pa vse zastonj. Dunaj je poslal 52 krščansko - socialnih poslancev v zbornico, celo prvi okraj, kjer biva najodličnejša gospoda, je volil krščanske socialce, v kmečkih skupinah so povsod; zmagali krščanski kandidati in ravno tako v ostalih mestih razen v enem, kjer je izvoljen socialni demokrat. Svobodomi-selci nimajo ne enega poslanca. — Kaj pa nas uče te volitve? Prvič, da je liberalna stranka izgubila zaupanje pri vseh pametnih ljudeh. Drugič, da je socialna demo-i kracija edina resna nasprotnica. Tretjič, da se tudi od te že odvračajo razumni delavski sloji, ker vidijo, da kaže veliko več lepih besed in sijajnih obljub, kot resnični!: uspehov. Kajti od zadnjih volitev so krščansko - socialni glasovi na Dunaju narasli za 15.000, socialistični pa padli za 20.000. — Te volitve so porok, da bo krščansko - socialna stranka nadaljevala in še krepkeje razvila svoje delo v prid vseh stanov.
MINISTRI.
Do sedaj se še nj odločilo, kaj bo z Bekovim ministrstvom, ki je začelo nekoliko omahovati, ko sta odstopila oba češka ministra. Državni zbor se snide dne 17. novembra, do tega časa pa mora to vprašanje že biti rešeno. Ministrski predsednik se zelo trudi, da bi svoje ministrstvo zopet zakrpal, in ima vedno več upanja, da se mu to tudi posreči. Vse večje državno-zborske stranke namreč spoznavajo, da je spričo redke letošnje cesarske slavnosti in težkih mednarodnih zapletkov treba miru v državi. Nemci se že kesajo, da so začeli obstruirati v deželnem zboru češkem, a tudi Cehi so se prenaglili, ko so zahtevali, naj njihova ministra odstopita, nazaj pa ne morejo ne ti, ne oni. Baron Bek si sedaj beli glavo, kako bi napravil, da bi bili zadovoljni Nemci, Čehi in on sam, in nazadnje jo bo morda stuhtal.
DELEGACIJE.
Delegacije so dalje obravnavale o pri-kiopitvi Bosne in Hercegovine ter o vojaštvu. Pri prvi točki sta delegata dr. Šu-steršič in Biankini dne 27. m. m. zopet povdarjala jugoslovansko stališče z ozi-rom na priklopljeni deželi. Opozarjala sta vlado in prosila cesarja, naj z vso skrbjo pazi na te dve deželi in naj pospeši njiju združitev s kraljestvom hrvaškim. Kajti naša država bo šele tedaj močna in nepremagljiva, ko bo imela na jugu zvesto jugoslovansko kraljestvo, obstoječe iz hrvaških in slovenskih dežela. S priklopitvijo so bili zadovoljni vsi delegati razven vnetega prijatelja Srbov, češkega posl. Klo-fača, za čigar zabavljanje se pa nihče ni menil. - Delegacije so bile zaključene dne 31. oktobra.
DEMONSTRACIJE NA ČEŠKEM.
Ker so se protinemške demonstracije vedno in vedno ponavljale, je vlada zažu-gala, da proglasi obsedno stanje v Pragi. Tega sicer do sedaj še ni storila, toda dala je mesto z orožniki strogo zastražiti. Po glavnih ulicah stoji na vsakih dvajset korakov pet orožnikov, razven tega mnogo stražnikov. Nemški študentje se čutijo vsled tega varne in neprestano izzivajo Čehe s svojimi obhodi. Vsled tega se vedno ponavljajo demonstracije, ki jih pa orožniki, ki jako strogo nastopajo, hitro razpode. — V mestih, kjer imajo Nemci večino, se pa Čehom slabo godi. Pravijo, da se hočejo maščevati za praške Nemce, in zato pobijajo napise in okna po čeških hišah. — Stara pesem, tako stara, da jo je že težko poslušati.
KOŠUT V ZADREGAH.
Znano je, da je bil nekdaj Košut kot zvest sin svojega uporniškega očeta velik sovražnik Avstrije. Kasneje je pa postal minister in se je moral prostovoljno ali neprostovoljno poboljšati. Ko je naša država priklopila Bosno in Hercegovino, se je moral seve tudi on izraziti proti hujskanju bosanskih in belgrajskih Srbov. Toda takoj na to so se zvedele jako zanimive reči o Košutovi preteklosti, ki mu sedaj greni marsikatero urico prijetnega ministrska življenja. Srbi so mu namreč očitali, da je sam bil zvezan z njimi in da jih je celo z denarjem podpiral, ko se je hotel skupaj z njimi boriti proti Avstriji. Listi so nato začeli Košutu pridno izpraševati vest, toda ministru izpraševati vest je jako nehvaležno delo. Kajti Košut je takoj izjavil, da so vse vesti o njegovi zvezi z veliko-srbsko zaroto zlagane in izmišljene. In kdo bi se drznil ministru ne verjeti? — Vlada bo skušala stvar skriti in pokopati, a nekaj dobrega bo morda vendar-le od tega: Avstrija bo bolj pazila na svojo ogrsko boljšo polovico.
OGRSKA VOLIVNA REFORMA.
Večkrat stno že pisali, kako pametno reč so Madžari uganili, ko so skovali svojo prečudno volivno reformo; hoteli so veljati pred svetom za napredne in demokratične, toda splošne in enake voiivne pravice se niso upali dati ogrskim narodom, ker bi z njo bila uničena njihova premoč. Ker so listi mnogo zabavljali čez novi volivni načrt, mu je hotela vlada pridobiti s tem veljave, da ga je predložila cesarju, naj ga vnaprej odobri. Sedaj naznanjajo časopisi, da se ji tudi to ni posrečilo. Vladar ni hotel podpisati svojega čistega imena na umazani papir ogrske voiivne reforme.
MEDNARODNA KONFERENCA.
Za mednarodno posvetovanje o balkanskih zadevah sta se zlasti navduševali Rusija in Anglija. Rusija je javno kazala, da ji ni všeč avstrijska priklopitev Bosne in Hercegovine, dasi je ruski zunanji minister Izvolskij obljubil našemu zunanjemu ministru Erentalu, da ne bo Rusija delala nobenih sitnosti. Kasneje jo je pa ganilo
žaiostno vpitje belgrajskih Srbov in hotela se je pokazati prijateljico Jugoslovanov s tem, da je bila pripravljena dati Srbiji na mednarodni konferenci kako odškodnino za Bosno. Angliji tudi ni bilo všeč, da se okrepi avstrijska gospodarska moč na jugu, in je zato vplivala na Tur', čijo, da je ta prekinila že začeta pogaja-nja z Avstrijo. Skliče naj se mednarodna konferenca — so si mislili Rusi in Angleži — in tu že malo privijemo Avstrijo. I^ski zunanji minister je šel v Berolin, da pri-dobi Nemce za to misel toda tam so mu dejali, da hočejo postopati v popolnem soglasju z Avstrijo. Šel je v Pariz; toda francoski predsednik je.pisal pred kratkim našemu vladarju pismo, v katerem naznanja. da mora ostati razmerje med Avstrijo in Francosko prijazno. Šel je v London; toda tudi tam že preklicujejo, da bi bili podpihovali Turčijo proti Avstriji, in se ne ogrevajo več tako zelo za konferenco. Ruski zunanji minister je torej povsod pogorel. Pogajanja med Turčijo in Avstrijo ter med Bolgarijo in Turčijo so se že pričela in tako je pričakovali, da konference niti ne bo. Če se pa skliče, bo le potrdila priklopitev Bosne in Hercegovine in ne bo trgala teh dežel, da odstopi kak kos Srbiji.
SRBIJA.
Srbski državniki so bili odpotovali v glavna mesta evropska, da pridobe velesile za srbske balkanske zadeve, pa so se spekli. Povsod, kamor pridejo, morajo spoznati, da stvar ni tako lahka, kakor se zdi kričačem v Belgradu. — Srbski državniki so se torej precej ohladili, toda srbsko navdušenje za vojsko je pa skoro vedno večje. Z velikansko naglico oboro-žujejo vojake in kličejo vse srbske državljane, ki bivajo v tujini, domov pod puške in topove, le to jim hodi narobe, da Avstrija ne pusti Srbiji namenjenega orožja preko meje.—Srbskega prestolonaslednika so se vendar srečno znebili. Oče ga je poslal k ruskemu carju v Peterburg, da ga ta malo zmodri in nauči pameti, ki je je mladi Jurij res zelo potreben. Ko je prestolonaslednik potoval skozi Dunaj, bi se imel nadvojvoda Franc Ferdinand odpeljati z istim vlakom, česar pa ni hotel, ko je zvedel, da se vozi v njem srbski Jurij. V Peterburgu ga je pričakovala na kolodvoru velika množica ljudstva, toda stražniki so jo razgnali, kar dokazuje, da tudi na Ruskem ni navdušenje za Srbijo ravno preveliko. Listi poročajo, da je car posvaril prestolonaslednika, naj bo pameten in naj ne zapelje Srbije k vojski, katere bi se morala pozneje kesati.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
»Tako je torej po vaši ljubezni skrb-Ijeno za ovčice, ki so meni v varstvo iz-
ročene,« prične Simeon zopet, ko je končana razdelitev družin posameznim vodnikom. »Obvestite o tem še nocoj posamezne družine in skušajte jih jutri ali pa vsaj tekom prihodnjih dni varno izpeljati iz mesta. Ker so vsi iz ljubezni do ubogega Odrešenika svoje premoženje izročili naši skupni zakladnici, bo slovo prav lahko. Kdor se je vsemu odpovedal iz ljubezni do Kristusa, temu je že na tem svetu obljubljeno stotero povračilo, na onem svetu pa sme pričakovati večno življenje Na to spominjajte bolj bojazljive ovčice v moji čredi. Angelj Gospodov pa naj vas spremlja in vodi, kakor je spremljal izraelsko ljudstvo, katero je zasledoval Faraon s svojimi bojevniki.
»Naša cerkev ima še nekaj zakladov dragocenejših kakor zlato in srebro, ki jih moramo oteti — dragih spominov, spomi-njajočih nas na neizmerno ljubezen in bridko trpljenje našega Gospoda. Čuvati jih moramo, da bodo pripovedovali tudi bodočim rodovom o ljubezni našega Odrešenika. Križa, na katerem je umrl, še nismo mogli najti, toda enkrat ga bodo — to trdno upam — našli o pravem času in ga izročili cerkvi v češčenje. Sulico, ki je prebodla in odprla božje Srce Jezusovo, jc vzel Peter s seboj v Antijohijo, ko je ustanovil tamošnjo cerkev. Toda imamo še Gospodovo suknjo brez šiva, za katero so vojaki vadljali pod križem; imamo svete žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, imamo trnjevo krono, ki jo je nosil na svoji sveti glavi, in še nekaj drugih častitljivih svetinj. Prinesite jih semkaj! Razdeliti jih hočemo našim levitom, da jih bodo rešili cerkvi božji kot dragocen spomin na našega Gospoda.«
Tako je govoril Simeon. Levitje so nato prinesli dragocene svetinje. Pokazali so jih spoštlijvo posameznikom, da so jih počastili. Nato so jih zavili v svilene prtiče in jih razdelili posameznim levitom v varstvo. Samo Pavlin, nečak svetega Pavla, ni dobil nobene svetinje v varstvo. To je bolelo mladeniča, kajti mislil je, da mu škof zato noče izročiti nobene svetinje,
ker je najmlajši med leviti. Simeon opazi žalostni obraz mladeničev in mu reče:
»Gospod ima s teboj drugačne namene, moj sin. Ti in tvoja pobožna mati bosta ostala tukaj.«
Ko so bile svetinje razdeljene levitom, prične Simeon zopet:
»Ne morejo vsi bratje in sestre zapustiti Jeruzalema. Mnoge zadržuje previsoka starost ali pa bolezen; drugi žive v takih razmerah, da so dolžni ostati tukaj. Precej naših sester je poročenih z možmi, ki se še drže judovske vere, in ne smejo popustiti moža in otrok. I^recejšnje število je tudi takih, ki niso svobodni, in morajo biti pokorni svojim gospodarjem. Vse te ovčice moje črede ne smejo ostati brez pastirja in brez duhovne pomoči v taki stiski. Najprej sem mislil, da je moja dolžnost, ostati tukaj pri njih; toda Gospod mi je jasno razodel, da se moram z našo krščansko občino preseliti v Pelo. Zato hočem za namestnika pustiti tukaj duhovnika, in po vroči molitvi sem se odločil za našega brata Evzebija, čegar požrtvovalno ljubezen in čednost vsi poznate. Če je led o izmed vas našel na njem kak madež, ki bi Evzebija storil nevrednega duliov-ske časti, tedaj vas opominjam v imenu Jezusovem, da mi to brez bojazni odkrijete.«
Vsi so bili zadovoljni, da je Simeon izbral Evzebija za duhovnika.
Na škofov migljaj stopi Evzebij v sredo, da takoj sprejme mašniško posveče-nje, o čemer ga je že prej Simeon obvestil. Simeon daruje sveto daritev in med sveto daritvijo mu položi roke na glavo ter mu izroči visoko oblast spreminjati kruli in vino v pravo telo in v pravo kri Kristusovo, da bi tako ponavljal nekrvavo daritev nove zaveze po naročilu Gospodovem: »Storite to v moj spomin!« — In tudi druga visoka oblast je bila izročena Evzebiju, namreč oblast odpuščati grehe. Kakor je Gospod na velikonočno nedeljo dal apostolom to oblast, tako jo je tudi škof Simeon izročil temu svojemu nasledniku v duhovski službi. Dahnil je vanj in
mu rekel: »Vsprejmi svetega Duha! Katerim boš grehe odpustil, so jim odpuščeni, katerim jih boš pridržal, so jim pridržani.« Konečno niu je tudi izročil pastirsko službo nad kristjani, ostalimi v Jeruzalemu, spominjajoč ga na besede, ki jih je Kristus govoril Petru: »Če me ljubiš, pasi moje ovce!«
Ko je Pavlin po končani nočni službi božji hotel zapustiti dvorano zadnje večerje, ga prestraši žalostna vest; sporočila mu jo je Roda. Zvesta dekla je že nekaj časa čakala v vratarjevi sobici, pri starem Malhu, in bi bila mladega levita poklicala iz dvorane, ko bi ji ne povedal vratar, da je škof izrecno prepovedal motiti zbrane vernike med službo božjo, ki pa bo kmalu končana.
»Mlade deklice, kakor si ti, so vedno nestrpne,« pravi starec; »če boš enkrat dosegla višjo starost, tako-le kakih osemdeset let, kakor jaz, se boš tudi naučila potrpeti.«
»Toda, ljubi Malh, kaj pa, če med tem Pavlina umrje, predno se vrne njen sin?« vzdihne Roda. »Naenkrat je zbolela . . . morebiti jo je zadel mrtvoud.«
»Beži, beži! Tako mlada oseba kakor je ona! Najbrže še niti šest križev nima na rami. Ne bo tako hudo, ne. Razven tega ji je, kakor sem slišal, Marija Devica prerokovala, da bo dočakala razdejanje Jeruzalema. No, to se lahko kmalu zgodi, če se bodo stvari tako sukale, kakor v zadnjih dneh. Uho mi je že enkrat bilo odsekano; če mi ga odsekajo, bom težko še ostal pri življenju. Toda, glej, že prihajajo duhovniki iz dvorane. Kako resno gredo! Gotovo jim je škof kaj posebno važnega položil na srce. Zadnji gre častiti oče Simeon z Evzebijem in Pavlinom. Zdaj mu lahko sporočiš svojo vest.«
Roda je storila to z mnogo solzami in nejasnimi besedami. Vendar je razumel mladenič, da se je njegovi materi pripetilo nekaj jako hudega, in škof je bil takoj pripravljen spremiti ga do bližnje Marijine hišice.
(Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Nov telovadni odsek se je ustanovil dne 25. oktobra na Brezjah. Na ustanovnem zboru je predaval Ivan Podlesnik. Isti dan zvečer je priredil telovadni odsek v Radovljici predavanje, kjer je isti predavatelj govoril o značajih.
Zmaga koroških Slovencev. Na pritožbo slovenskih volivcev je ovrgla vlada občinske volitve v Slovenskem Plajbergu. Kot odgovor na Podljubelj so zmagali naši v vseli treh razredih. Nasprotniki so strašno poparjeni.
Mladenlško zborovanje pri Sv. Loreneu v Slovenskih goricah je bilo kljub slabetuu vremenu dobro obiskano. Govoril ie tajnik L S M J Sut, o pomenu mladeniških zvez, o dolžnostih poštenega mladeniča ter svaril pred slabim časopisjem, alkoholom in slabo družbo — Ustanovila se jc niladeniška zveza za šentlovrensko župnijo. Vrlini mladeničem mnogo uspeha v novi organizaciji I
Bivši ptujski podžupan v Clevelandu. Iz Clcvelanda v Ameriki poročajo: V Clevelandu v osredju slovenske naselbine, 01bt.
Clair ceste, ima majhno trgovino s slaščicami Franc Kaiser, nekdanji ptujski podžupan, čigar oče je ustanovil prvo slovensko čitalnico v Ptuju, on sam je bil pa zagrizen nemčur in je svoje podžupanstvo zlorabljal vedno na škodo Slovencem. Posredno je bil tudi on vzrok letošnjih izgredov, ker je pomagal vzgojevatj barbarske ptujske poturicc. Seveda je mož sedaj prijazen Slovencem, ker dela z njir.n kupčijo.	„ v. . _
Srečna orožnika. Orožnika Košir m Gruber v Dobrlivasi na Koroškem sta kupila srečko državne loterije in dobila na srečko 40
tisoč kron.
Stavka na Reki. Delavci torpedne tovarne in mizarji ladjedelnice na Reki so stopili v
štrajk.	, „ . „ ..
Prevzvišenl gospod knezoškof ljubljanski.
dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je odpeljal minoli četrtek v Rim, od koder se povrne okrog 20. novembra. — Na praznik vseh svetnikov ie daroval v Rimu novo sveto mašo
škofov nečak, č. g. Prešern, ki študira že nekaj let v večnem mestu.
Socialnodemokraški Kristan ponuja na vse pretega svoj umazani listič »Naprej«. Nismo še brali tako ostudnega in nizkotnega lista nego jc ta socialistična cunja. Jako propadli morajo že biti tisti, ki jo naročajo. Pomi-lujemo tiste dclavce, ki so tako zaslepljeni, da so puste voditi brezvercu Kristanu, ki hoče le svojo korist. Le vprašajte Kristana, kaj deia. In vendar se mu pri vsem tem, da nič ne dela, izborilo godi. Kdo ga redi? Ali ne delavstvo?
V »Slovenski krščansko-socialrii zvezi se jc pričel tekoči teden pouk v raznih strokah. V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo podučeval g. dr. Mili. Opeka laščino. — V torek ie ob pol 8. uri zvečer javno predavanje. Ob 8. uri zvečer dramatična šola. Poučeval bo g. Urban-čič, ki je slovenskemu gledališkemu občinstvu še v najboljšem spominu. Naj pridejo prihodnji torek k pouku tudi vsi oni, ki so se lani oglasili za ta pouk. — V sredo: ob 8. uri zvečer pev-
ska vaja mešanega zbora S. K. S. Z. Poučuje g. katehet Cadež. Ob 8. uri zvečer pouk v stenografiji. I. tečaj. Poučuje g. urednik Kle-menčič. — V četrtek: ob 8. uri zvečer disku-zijski večer o socializmu. Diskuzijske večere vodi g. proi. Evg. Jarc. Ob 8. uri zvečer pouk v stenografiji. 11. tečaj. Poučuje g. urednik Klemenčič. — V petek: ob 8. uri zvečer pouk v knjigovodstvu. Poučuje g. Ivan Pod-lesnik. — V soboto: ob 8. uri zvečer pouk v angleščini. Poučuje g. dr. L. Lenart. Ob 9. uri zvečer pouk v ruščini. Poučuje g. dr. L. Lenart. Oglasila k tem tečajem sprejema društveni tajnik v društvenih prostorih. (Hiša stavbinske družbe »Union«. Frančiškanske ulice.) V ženskem oddelku se vrši pouk v likanju in šivanju. Oglasila sprejema gospa Manireda. Opozarjamo, da je društvena čitalnica odprta vsa dan od polu 7. do 9. ure zvečer, društvena knjižnica pa vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer. Somišljeniki I pridno prihajajte po knjige.
Živinorejska zadruga v Kamniku. V nedeljo, dne 25. oktobra popoldne se je zbralo v veliki dvorani kamniškega doma več sto posestnikov iz kamniškega okraja, da si osnujejo živinorejsko zadrugo. Baron Rechbach, predsednik pripravljalnega odbora, otvori shju, pozdravi g. okrajnega glavarja Kreseta, ki se kot znani pospešitelj kmetijstva, zelo zanima tudi za povzdigo živinoreje. Nato da besedo g. vladnemu konzulentu Legvartu, ki ljudem pojasni važnost in potrebo živinorejske zadruge, zlasti pa povdarja pomen skupnih planinskih pašnikov. Gospod Merkun, kaplan v Mengšu, prečita zadružna pravila, h katerim se v pojasnilo glede deležev oglasi g. dekan Lavren-čič in predlaga, da se vpeljejo deleži po 1U, 2U, 3ll in 4U kron po množini krav in da ima vsak zadružnik neglede na velikost deleža le en glas. Nato se je osnovala živinorejska zadruga, h kateri je pristopilo veliko število kmetovalcev. Za načelnika je bil izvoljen gosp. Tavčer iz Vodic, za voditelja rodovnika gosp. \Vilschnig, oskrbnik iz Križa in za predsednika nadzorstva g. dekan Lavrenčič. O. Legvart sporoča pozdrave g. deželnega in državnega poslanca dr. Kreka, ki je bil zadržan priti aa ustanovni shod, želi pa živinorejski zadrugi veliko uspeha. Gromoviti živio je zadonel po celi dvorani.
Pomiloščen je — oni Viktor Pangerc, ki je umoril vipavskega dekana. Cesar mu ie spremenil kazen v dosmrtno ječo.
V	Rojanu in Skednju se je vršil zadnji čas sveti misijon. Tržaškim liberalcem kajpada te pobožnosti ne ugajajo.
V	koperskem okraju je dobil g. Štrajn, kandidat mlade krščansko-socialne stranke, katere glasilo je tržaška »Zarja«, pri deželno-zborskih volitvah v splošni kuriji 501 glas.
Bogoskrunstvo srednješolca. Te dni so imeli tržaški realci običajno sveto spoved in sveto obhajilo. Dijak tretjega razreda, Nikolaj Micheluc, je šel dotični dan zjutraj najprej v neko kavarno pit kavo, nato pa v cerkev k spovedi in obhajilu. Ko je prejel sveto hostijo, jo je vzel iz ust in jo je, kakor trdi sam, stavil v molitvenik ter šele drugi dan pred zaiutr-kom zavžil. Zato dejanje je bil kaznovan z osemurnim šolskim zaporom. Da je dobil tako nizko kazen, je pa vzrok ta-le: Kakor hitro jc izvedel njegov oče o tem dejanju, je šel takoj kateheta, č. g. dr. Mionija, prosit za svojega sina. Pravil mu je, da ne razume, kako da je prišel sin do tega dejanja, češ, da je njegova družina strogo krščanska, ki vsak večer moli skupno sv. rožni venec itd. Vsled tega se je dal g. Katehet preprositi in se je pri konferenci zavzel za fanta. Mi smo se o celi stvari natanko informirali in smo izvedeli, da to. kar je stari Micheluc govoril katehetu, ni resnica, pač pa da je on vodja slovenskih svetoivan-
skih liberalcev, kateremu cerkev ni krščanstvo ni posebno na srcu. Taka je moderna liberalna vzgoja.
Nove redovnice v Trstu. Zavod za brezposelna dekleta »Buon pastore« na istrski cesti je dobil redovnice »dobrega pastirja«, ko-jih je namen skrbeti za zapuščena in padla dekleta. — Sedaj je upati, da bo zavod lepo uspeval. — V prejšnji hiši šolskih sester v ulici P. Besenghi so se naselile tudi neke francoske redovnice »vernih duš« imenovane. Vzdržujejo se s svojim lastnim premoženjem. Njih delo ie zelo požrtvovalno: brezplačno strežejo siromašnim bolnikom in zbirajo zapuščene deklice, da jih, kakor salezijanci dečke, krščanski vzgajajo.
Štajerska liberalna stranka in kompromis s »Kmečko zvezo«. Z neverjetno naglostjo se je udomačila v liberalni stranki na Štajerskem želja po »kompromisu« s »Kmečko zvezo« za prihodnje deželnozborske volitv. O kompromisu je sicer težko govoriti, ker liberalna stranka nima ničesar, kar bi tvorilo predmet kompromisu, razven par kandidatov. Nam v Celju je namreč dobro znano, da bi radi postali dr. Božič, dr. Kukovec in dru<?ovi deželni poslanci. To pa jim jc mogoče samo tedaj, ako iili »Kmečka zveza« pusti pri miru. Liberalni voditelji morejo le potoni kompromisa doseči ona mesta, zaradi katerih so ustanovili svojo stranko. Rodoljubno delo naj živi!
Shod zaupnikov »Slovenske kmečke zveze«. V četrtek, dne 29. oktobra, so se v Mariboru zbrali zaupniki »S. K. Z.« Prišlo jih ie nepričakovano veliko število od vseh strani Spodnjega Štajerskega. Bil je res zaupni shod kmečke stranke, ker so sc ga udeležili v več nego dvetretjinski večini sami kmetje, katerim se je tudi pridružilo precejšnje število naših vrlih mladeničcv. Z radostnim upom boljše bodočnosti za naš narod nas je napolnila tista čista navdušenost in odločna značajnost, s katero so se naši kmetic zavzemali za obrambo svoje stanovske organizacije, pa tudi za narodne pravice slovenskega spodnještajerskega ljudstva. Z ozirom na bližajoče se deželnozborske volitve sc je sprejela naslednja resolucija: »Odbor »S. K- Z.« sc pooblašča, da stopi, če se mu to zdi potrebno in primerno, zaradi prihodnjih deželnozborskih volitev z nasprotno stranko v dotiko.«
Ptujski župan Ornig vabi in na vse mogoče načine lovi v gimnazijsko pripravnico slovenske dijake, potem pa se ne sramuje jim odtegniti vsako tudi najmanjšo podporo! Slovensko ljudstvo, zapomni si to!
Cve4oče »šulferajnske šole«, piše zadnja »Marburgerica« ter poroča iz Velenja, da je ua tamošnji nemški šoli 60 slovenskih otrok. Zelo dobro baje napreduje tudi šola v Šoštanju. Slovenski starši, ali res nimate več nobene ljubezni do svojih otrok, da iili pošiljate v te poneumljevalnice, iz katerih oodo po preteku šestih šolskih let izstopili bolj zabiti, kot so vstopili. Sramota za slovenskega očeta, slovensko mater, ki da svojega otroka v nemško šolo!
Okrožni zadružni shod za štajersko Po-savje se je vršil preteklo nedeljo v Artičah ob veliki udeležbi domačinov in drugih zadrug iz Posavja. Na shodu so govorili gg. Agrež, Potovšek in Pušenjak. Ustanovilo se je zadružno okrožje za Posavje in izvolil kot načelnik okrožja preč. g. župnik Jože Potovšek, načelnik posojilnice v Artičah; kot podnačelnik g. veleposestnik M. Kozinc, načelnik posojilnice v Sevnici; kot tajnik g. ekonom M. Ccr-jak, tajnik posojilnice v Rajhenburgu. Prihodnje leto se vrši tak shod v Rajhenburgu. Splošno se je izražala želja, da se po vseh krajih naše domovine prirejajo taki shodi.
Redek sestanek. Dne 26. oktobra so bili slučajno v novomeški proštiji zbrani štirje zla-
toniašniki in eden biserni mašnik, in sicer preč gg.: monsignorc Jožef Buh, župnik in jrene-ralni vikar iz Flyja v Minnesoti v severni Ameriki; stolni kanonik Kajdiž, novomeški kanonik Franc Povše. monsignore Peterim župnik Šmihelski, in biserni mašnik Jožef Ho.' čevar, kanonik novomeški in starosta ljubljanske škofije. Gospod Buh se jc podal v Belo-krajino; v soboto se zopet vrne in bo imel v nedeljo, na praznik vsfeh Svetnikov jutranjo slovesno službo Božjo v kapiteljski cerkvi. Sivolasi starček ie še popolnoma zdrav in krepak. Bil jc tudi nekoliko časa kaplan v št. Petru pri Novem mestu; ker bi bil tedanji kaplan, raniki Jernej Jarc pa rad še tam ostal, ga jc škof poslal v Loški potok. V Ameiiki deluje že nad 44 let. Prihodnji teden se bo podal na Vipavsko in Goriško, odtod v Rim, da bo prisostvoval zlati maši sv. Očeta, iz kima pa zopet nazaj v Ameriko.
Peš-pošta med Dolenjo Košano in št, Petrom na Krasu se je. preuredila s l. novem-broni t. I. v vsakdanjo, enovprežno poštno vožnjo z naslednjim voznim redom: I/ Dol. Košane odhaja pošta zjutraj ob f>. uri. prihaia na Kal. k.ier je poštni nabiralnik, ob 6. uri .fli minut v Št. Peter okolu 7. ure. Vrača sc iz št. Petra ob 9. uri, prihaja na Kal ob 9. uri 25 minut, v Dol. Košano okolu Hi. ure
Slovenske šole v Trstu. Država ie iim:i-novila petrazredno slovensko ;'- .io v Trstu :n jc že imenovala potrebno učiteljsko (.sobic za to š')lo. Sedaj se po listih pričkajo, kdo ima za ta korak vlade največ zaslug. Fdinjaš:« pravijo, da s > oni priborili te šole. Rdeči Prapor« pa pravi, da glavne z-luge pil tem ii!';'it) tržaški italijanski državni poslanci, kisu socialni deniokratje in kot taki sc niso proti-vili ustanovitvi take šole. Naj bode tako ali tako, dejstvo jc, da so tržaški Shvenci dobili enkrat toliko zaželjeno slovensko šolo. Kdai se bo naša vlada odločila za kaj takega tudi za goriške Slovence? Trkali in trkali smo, a dosedaj zaman. Z žrtvami si moramo sami vzdrževati potrebne šole. Vlada ie dolžin priskočiti tudi nam na pomoč.
Nova podpora pognrelcem na Bledu. <io-spod ministrski predsednik jc sporočil dr/ hcnui poslancu Pogačniku, da je notranie ministrstvo vnovič nakazalo 8000 K za pogorela' na Bledu. Blejci bodo gotovo hvaležni ,v>-slancem S. L. S., ki so jim izposlovali tako izdatno podporo.
Zahvala. Podpisani se prav prisrčno zahvaljuje vrlemu telovadnemu odseku košan-sketnu, ki je ob priliki uprizoritve žaloigre »Garcia Moreno« ves čisti dohodek, 50 K. daroval našim pogorelcem. Za plemeniti dar vam bodi Bi g plačnik, usmiljeni fantje!
Nove skladbe. »Katoliška Bukvama« ie založila, oziroma priredila druge natise raznih Laharnarjevih skladb. In to ji moramo šteti v zaslugo, ne da bi rekli s tem, da jc obogatila zaklad umetne koncertne pesmi, ampak podala nam je prinesek k narodnemu niate-rijalu, kajti vse skladbe Laharnarjeve so čisto lahko izvedljive iu skoro brez težkoč, skotil-ponirane v narodnem duhu, iu kar je tudi nekaj. tako priproste, da jih lahko proizvaja tudi, recimo, vsak komaj ustanovljeni pevski zbor v zadnjem kotičku slovenskih dežela. To niso pesmi, ki sodijo med koncertne točke, ampak namenjene izobraževalnim društvom po deželi, ki ne razpolagajo vsikdar niti s posebnim glasovnim matcrijalom, niti z šolanimi glasovi, niti s posebnimi pevovodji. Sigurno pa bodo te pesmice, drobne iu ljubke, kakor so, dobro došle slovenski kmečki družbi, ki se zbere po celotedcnskem trudu in garanju v nedeljo pod vaško lipo. »Fantje, pa zapojmo eno!« se zasliši želja. — hi tedaj se bo brezdvomno poleg narodnih naših popevk zapela kaj rada ta ali ona iz Laharnarjevih zbirk. In iz t ' sla-
lišča jih bomo na kratko ocenili. Živa potreba je pri nas, da se za zbore, ki imajo visoke umetniške cilje, komponuje stvari, ki stoje > višjem stališču glede vrednosti, za zbore pa ki pojo zato, da priprosta pesem sega v srce tudi nešolanemu poslušavcu, pesemce, ki ;o kakor Laharnarjeve. Saj na kmečkih korih tudi ne pojo Mittererja, ampak Riharja, pri veselicah ne Lajovica, ampak Laharnarja.
Janez Laharnar: Gorske cvetlice. Za čvetero in petero mešanih glasov. Opus 4 Cena 1 K 50 v.
Tu najdeš domovinske tekste, nežno erotične in idilične tekste uglasbene. Najlepša je brez dvoma »Moje ptičice«; tako priprosta in tako ljubka! Kot dih izzveni konec. Priprosti »bariton-solo« s spremljavo brenčečega zbora v »Gorski cvetlici« je kot ustvarjen za manjše zbore. Od glasov se nikjer ne zahteva bogve-kaj; naj omenim še to, da se pevci pri teh pesmicah ne utrudijo, ker so naravno glasovi »izpeljani«.
Janez Laharnar: Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Op. 8. V Ljubljani 1908. 1. in II. zvezek. Cena a I K 50 v.
V obče se posrečajo mešani zbori Lahar-narju bolj kot moški zbori, zakaj, ti bolehajo na tem, da se pevci pri njih — posebno tenorji — kaj hitro utrudijo. Tudi je precej nevaren eksperiment, da je po krasni Belarjevi »Mi vstajamo« komponiral Laharnar isti tekst. Ne vem, če ie pri tej krepki pesnii, ki izraža silo in moč, odpor in navdušenje, umesten Lahar-narjev konec, ki izraža v II. tenorju in I. basu v pianissimu nekako bojazen, »zadnjo željo« bi se reklo, ki ni prav nič na mestu.
Priprost, a silno krepek je zbor »Bratje v kolo!« Tu bo posebno melodiozni trio ugajal.
Zamenjajo se razne Mohorjeve knjige v Katoliški Bukvami v Ljubljani za nove knjige domače zaloge. Posebno sledeče Mohorjeve knjige rada zamenjuje Katoliška Bukvama:
Slovenski Goline (vsi 4 snopiči 3 K 60 v, pos. snopič 60 vin.)
Občna zgodovina (vseh 15 snopičev 8 K. pos. snopič 40 vin.).
Cecilija, vsak snopič 60 vin.).
Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, Skuhala, (60 vin.).
Kristusovo življenje in smrt (9 sešitkov 5 kron).
Življenje svetnikov in svetnic božjih
(vseh devet snopičev 6 K).
Življenje Device Marije in sv. Jožefa (vseh 10 snopičev 6 K, pos. snopiči 40 vin.).
Slovenska pesmarica (vsak snopič 60 v.).
Živali v podobah (vsak snopič 50 vin.).
Zamenjuje pa tudi mnoge druge knjige.
Kdor ima eno ali več teh knjig, pa jih ne rabi in bi jih rad zamenjal za druge, naj nam jih prinese ali pošlje, bukvama jih sprejme v račun za ceno, katera je v oklepaju poleg vsake knjige povedana. V zameno za te damo sledeče knjige domače zaloge: Prihajač. Povest. Spisal Detela. (90 vin.). — Gozdarjev sin. Povest. Spisal Finžgar. (20 v.) — Zadnja kmečka vojska. Povest. Spisal Šenoa. (1 K 60 vin.). — Jernač zmagovač. Povest. Spisal Sienkie-wicz (60 vin.). — Darovana. Povest. (60 vin ). Znamenje štirih. Povest. (60 vin.) in razen tega vse povesti znanega pisatelja jezuita Spillma-na, katere smo že večkrat objavili v »Domoljubu«. — Vsak, kdor nam pošlje kako Mohorjevo knjigo, naj nam naznani, katere izmed teh knjig naj mu pošljemo v zameno.
Svoji k svojim I V zadnjem času povdar-ja se na vse strani, da naj se Slovenec na gospodarskem polju otrese tuiega nemškega upliva a glede zavarovanja se to ne upošteva. Zgodilo se le prav zadnji čas, da ie glasan
rodoljub priporočal nemško graško zavarovalnico proti slovenskim, oziroma slovanskim. Vendar izkoriščajo razni zavodi prav v zadnjem času na vse načine naše ljudstvo. N. pr. graška zavarovalnica lovi na vse mogoče načine naše ljudi ter jih s tožbami nadleguje. Opetovana odpoved se ne sprejema. Novi lastnik zavarovanega zemljišča se sili, da mora to zavarovalnico sprejeti. Res je sicer, da je veliko tacih tožba za graško zavarovalnico zgubljenih, a to le tedaj, ako stranka dobi pravniško pomoč, sicer je pravda izgubljena in zavarovanje traja naprej. — Francosko-ogrska zavarovalnica zopet lovi s svojimi agenti na ta način posestnike, da jim obljubuje nižje plačevanje kakor pri vsaki drugi zavarovalnici, in ako se kmetic izgovarja, da je že drugod zavarovan, mu obljubuje, da bode ob lastnih stroških poprejšnjo zavarovanje razrušila. Seveda to se ne zgodi, kar tudi ni mogoče in kmetič je vjet, da mora plačevati na obe strani. Najhujše pa še pride, ker ne dobi zaradi dvojnega zavarovanja nikakega plačila za slučaj požara. To so le posamezni slučaji, katere navedemo in to le radi tega, da se varujejo naši somišljeniki agentov tujih zavarovalnic, ki delajo le sebi v korist, a ljudstvu v škodo! Torej pozor! Svoji k svojim!
ŠSŠŠIŽ6
oivijske novice.
I . kranjskega okraja.
g V Hrašah pri Smledniku smo 23. t. m.
potegnili v zvonik mali, 218 kg težki zvon. Podobe na zvonu so: Lurška Mati božja, sv. Anton Puščavnik in sv. Janez in Pavel. Napis na zvonu se glasi:
Le glasno poj čez log, dobrave,
Marija Lurška, Ave, Ave! Treska in hudega vremena! Reši nas. o Gospod. Župnik: Mihael Barbo. Ključarja: Anton Burger in Anton Jerala. 1908. Vlil Maks Sa-masa v Ljubljani, št. 3484. — Zvečer smo lepo potrkavali v krasno razsvetljenem zvoniku, zdaj bo pa zvonil malim in velikim Hrašanom večni mir in pokoj ob zadnji uri. Zvon velja nekaj čez 800 kron. Zahvala za zvon se izreka g. župniku v Smledniku iu vrlima ključarjema v Hrašah.
g Kokrica pri Predosljah. Pri nas smo blagoslovili v nedeljo, dne 18. oktobra nov gasilni dom. Blagoslovil ga je predosljški gospod župnik, kateri je v zbranih besedah označil pomen gasilnega društva. Novo poslopie je sicer majhno, a za Kokrčanc velikega pomena, ker so od Predoselj precej oddaljeni. Po blagoslovu se je vršil srečolov, kateri ie bil zelo bogat. V to so pripomogli največ kranjski meščani, kateri so darovali veliko dobitkov. Za to bodi njim, kakor tudi Kokrčanom in sploh vsem dobrotnikom na tem mestu izrečena naj-iskrenejša zahvala. Tudi šaljiva pošta je dobro funkcijonirala, za kar se imamo zahvaliti našemu humorističnemu očetu Sivcu. Nadalje bodi i/rečena na tem mestu zahvala g. M. Laknar, ki je dala prostor za srečolov in darovala veliko razglednic za šaljivo pošto. Sploh se vidi, da so Kokrčani zelo delavni in radodarni. Da bi se le še večkrat tako postavili, kakor so se sedaj I Le pogumno nanrej, bližnjemu v pomoč!
Iz ljubljanske okolice
Sv. Helena pri Lazah ob Savi. Blago-
slovljenje nove kapelice Matere božje. Nedelja, dne 4. oktobra 1.1., je bil za svetohelensko faro lep in pomenljiv dan. Domači gospod župnik Rihtaršič ie ta dan blagoslovil lepo, novo kapelico na razpotju pri Bregarju. Ka-
pelico je postavil Mariji v čast vrli mladenič Janez Vode, kateremu je Marija pred več leti izprosila zdravje pri Bogu. Od vseh strani se je zbralo neštete množice ljudstva, ki so izkazale s tem čast Mariji, ki je zaščitnica vseh vernih kristjanov. Na prelepem kraju stoji kapelica, kajti sedem sosednjih vasi gleda na to prijazno svetišče Marijino in Marija jih bo varovala ob sreči in nesreči, ako se bode ljudje zaupno k njej zatekali v molitvi. Kip Marije ie izdelal kipar Jožef Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko, in kapelico je slikal slikar Franc Blaz-nik iz Iga pri Ljubljani. Oba sta prav lepo iu fino izvršila svojo kiparsko in slikarsko umetnost. Čast jima! — Slavnost je povzdignil domači g. župnik s prekrasnim govorom, ki ie marsikateremu častilcu privabil solze v oči. Kapelica je bila krasno ozališana in stali so visoki slavoloki, ki so jih dičili napisi kakor: Dokler živel bo slovenski rod, častil Marijo bo povsod, in še drugi.
Dobrova, dne 31. oktobra. Vzgledni mož. Anton Suhadolc v Gabriji bil ie od svoje mladosti pa do svoie starosti brez presledkov vedno vzor pravega, resnično pobožnega kristjana. Posedoval je malo hišico in nekoliko zemljišča. Opravljal je od svoje mladosti dalje skozi celo življenje službo cerkvenika pri podružnici sv. Janeza Krstnika v Gabriji. Za svoje otroke je vzgiedno skrbel, da ostanejo dobri, pridni, delavni in varčr.i, kot je bil on sam; žive še trije: Ivan, Anton in Jurij. Vsi trije so sedaj trdni posestniki, dva v domači, eden pa tam v šentviški fari. Vsem ortojnirn pijačam bil je hud nasprotnik, zato je bil pa tudi krepak, zdrav, trden korenjak. Mater božjo na sv. Višarjih je v svojem življenju obiskal 36krat, kamor je ravno tolikokrat kot »vojvoda« peljal tukajšnje in okoliške romarje na božjo pot, ki so ga spoštovali in mu vse odkritosrčno zaupali. Ako je bil le količkaj zdrav, ga ni nikakoršno vreme in noben letni čas zadrževalo ob nedeljah in praznikih od sv. maše in krščanskega nauka, čeravno je bil od župne cerkve oddaljen dobre tričetrt ure. Šmarnire in zornice je tudi vedno točno obiskoval. Res, vzorni mož, katerega nai bi se osobito cd strani mladine dandanašnjega časa zvesto posnemalo. In lega vrlega moža nam je dne 29. oktobra neizprosna smrt v 75. letu svoje dobe, popolno udanega v božje voljo, po nekajtedenskem bolehanju vzela iu preselila v boljšo domovino — sveta nebesa. Ko sem bil pred tremi tedni pri njem, je omenil tudi smrti tako-le: »Umreti se pray nič ne bojim, ker / življenju nisva bila z Bogom nikdar hudo skregana.« Lepa je smrt pravičnega; Bog jo daj vsakemu dočakati v milosti božji.
Dobrovčan.
Iz Št. Jakoba ob Savi. Nikar ne mislite, dragi bravci »Domoljuba«, da v Št. Jakobu zmiraj spimo. A tudi tu se gibljemo. Posebno sedaj, odkar smo dobili novega gospoda župnika, ki so zelo vneti za blagor ljudstva. Imeli smo krasno predstavo, namreč igro »Sv. Neža«, pod vodstvom za blagor in napredek ljudstva tako vnete gospodične učiteljice Minke Odlasek, za kar ji bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Vse igralke so prav dobro rešile svoje uloge, dasiravno jih je bilo večina šele prvikrat na odru. In še nekaj! Ustanovilo se je tudi pred par tedni katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki se prav lepo razcvita. Bog daj obilo uspeha I
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Kropa. V nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. obhajal je v Kropi tridesetletnico poročnega dne g. Gregor Prešern in njegova soproga Jera v krogu svojih doraslih otrok. Vrli katoliški in vzgledni rodbini se tudi mi pridružujemo in kličemo: Še mnoga leta!
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Ambrusa. Letošnja suša nam jc vzela skoraj vso mrvo, le nekaj otave smo dobili. Gospodarji že težko pričakujejo obljubljeno seno. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo šteje 34 udov. Imelo .ie letos štiri predavanja, dve veselici s tombolo. Med tednom se shajajo udje večkrat k pouku. Društvena knjižnica ima čez 200 knjig; bere se veliko. Cerkveno petje je tukaj na visoki stopinji. Ob velikih praznikih človek pozabi, da je v vasi na deželi. Latinske maše, Foersterjeve, Kimov-čeve, Hladnikove in druge se pojo z lahkoto in precizno. Da je tudi slovensko pet.ie lepo, ic pokazal cerkveni pevski zbor posebno dne 27. septembra t. 1. Ni čuda, vsaj ima na čelu nadarjenega in tudi marljivega pevovodjo gosp. Lobe Henrika, šolskega voditelja v Ambrusu, ki ie tudi pri orgljanju mojster. Šola .ie dobila nov strelovod. Za nov razred plačujejo občani vsako leto 1600 kron pri davkih. Težko breme za revno občino.
d Živinorejska razstava v Št. Lorencu dne 19. oktobra se je prav dobro obnesla. Živino so pripeljali od blizu in daleč. G. Košak je pripeljal dva lepa simendolska bika iz Mirne peči. Še lepši je bik g. Vehovca iz Žužemberka. Pokazalo se .ie, da ima najlepšo domačo živino domača temeniška dolina. Gospodje, ki so bili tudi na razstavi_v Gorjah in Postojni, so izjavili, da je bilo v Št. Lorencu največ in najlepše živine. Pripeljali so 31 bikov. 27 telic in 77 krav. H premij je ostalo v domači župniji.
Res je pa tudi. kar ic izjavil načelnik komisije g. Rohrman, vodja kmet. šole na Grmu: Mnogo je lepe živine, kateri ne moremo dati premij, ker jih nimamo več, dasiravno jih zasluži. Nekateri mali posestniki imajo prav lepo živino. S to razstavo sc .ic pokazalo, da ima Dolenjska vse predpogoje za dobro živinorejo. Tolikokrat sc govori, kako daleč smo še zadaj. zdaj pa vidimo, da bi bili lahko prvi, če se nekoliko potrudimo in se nas od zgoraj večkrat spomnijo s kakimi drobtinami.
d Veliko predavanje priredi na zahvalno nedeljo, t. j. 8. novembra mlekarna v Št. Lorencu popoldne ob pol 3. uri v kaplaniji. Posrečilo se je pridobiti za to prvega strokovnjaka na Dolenjskem, gosp. vodja Roh rmana na Grmu. Predaval bo o živinoreji in mlekarstvu. Gosp. adjurkt bo pa predaval o sadjarstvu. Povabljeni ste vsi gospodarji od blizu in daleč, ki se hočete podučiti, povabljene so tudi gospodinje. In bo res nekaj temeljitega. Pridite tudi prijatelji mlekarne iz Trebnjega, Št. Vida in Čateža!
d Umrl je v Zamostecu 19. oktobra veteran Radeckega, Blaž Pužcl.i, rojen 1824. Služil jc pod Radeckijem skozi 11 let ter se bojeval na Laškem leta 1848. Srčno je želel dobiti spominek veteranov. Akoravno je bil ranjki mnogo let zdrav, vendar ni mogel dočakati spominka. Ranjki ic bil poštenjak, zato tudi priljubljen mož. Hodil je po Koroškem do enega leta s krošnjo, in ž njim jc umrl najstarejši krošnjar v ribniški dolini. Ranjki je bil pobožen, zato mu bodi žemljica lahka in svetila mu večna luč!
d Iz Loškega potoka. Velika nesreča se ie zgodila na lovu poleg Travnika prejšnjo nedeljo. Lovec K. je svojega tovariša Iv. Lavriča nevarno obstrelil; baš ko je namreč lovec sprožil na mimo bežečo zver, sc mu ie v bližini stoječi Lavrič preveč približal in krogla ga je zadela v glavo. Težko ranjenega Lavriča so prinesli v sosednjo vas, kjer je naslednjo noč izdihnil. Pri raztelesenju je zdravnik izpovedal, da mu je krogla prebila črepinjo, se zarila v možgane in še seboj potegnila ma-
lo koščico. Lavrič zapušča ženo s šesternui otročiči, od katerih jc najstarejši star 13 let. Uboga družina! — Prihodnjo nedeljo po ye-černici priredi okrajni živinozdravnik v šoli zanimivo predavanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
d Nemškutarje v Brežicah vodita lekarnar Hans Schnidersehitsch in iz Ljubljane pri-vandrani odvetnik dr. Hans Janesch. Obadva sta silna nasprotnika vsega, kar* po slovenskem diši, izvzemši slovenski — groš; vse, kar sc zgodi zoper Slovence, izkuhata ta dva. Čudimo se tem bolj Dolenjcem, da nosijo svoje novce najstrupenejšim nasprotnikom slovenskega ljudstva. V Brežicah sta eden slovenski odvetnik in eden slovenski notar, ki popolnoma zadoščata potrebam, dalje imamo slovenske notarje v Krškem in v Kostanjevici. Sramota za slovenskega kmeta, ki iz nezavednosti podpira l.udi, ki zanj nimajo drugega nego najgrše psovke ter bič. Celo nekateri, ki hočejo biti »inteligentni« in narodni, se dado zastopati po takih ljudeh. Treba bo, da v bodoče bol.i posvetimo v ta kot slovenske nezavednosti.
d Zahvala. Županstvo občin Božjakovo-Rosalnice sc iskreno zahvaljuje slavni požarni brambi v Metliki za požrtvovalnost in človekoljubje ob času požara na Božjakovem dne J6. oktobra 1908. Tej in vsem. ki so njej pomagali, gre hvala, da ni še ostali del vasi pogorel. Rosalnice, 25. oktobra 1908. — Zupan Matjašič.
d Od Sv. Križa pri Litiji se nam poroča, da sc je vinska letina tam prav dobro obnesla; dobi sc prav dobro blago po nizkih cenah. Pretočeni mesec sta se ponesrečila dva mladeniča, ko sta vino vozila. Prišla sta pod voz in bila tako poškodovana, da sta oba umrla. Bodimo pripravljeni!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Idrijski občinski odbor — razpuščen.
Deželna vlada je odstavila župana in razpustila občinski odbor idrijskega mesta. Za ge-renta je postavila g. Josipa Zazula, c. kr. davčnega kontrolorja v pok., za svetovalce pa mu je dala zaupnike vseh treh strank, in sicer za S. L. S. trgovca Golija, za socialne demokrate Stravsa in za liberalce rud. svetnika Svoboda (poslednji se brani). Ti morajo urediti zavoženo občinsko gospodarstvo v Idriji.
11 Liberalci idrijski so »svarili« deželno vlado, naj ne imenuje g. Zazula za občinskega gerenta, ker sicer bodo izgubili vse zaupanje v državno upravo. Grozno, zdaj ko g. Julče ne bo imel več zaupanja v barona Schvvarza bo pa z njim proč. Kdor pozna naše razmere od blizu, ve, da je deželni odbor delal počasi korakoma, in da je deželna vlada stvar dobro premislila. Pri taki renitentnosti županstva so višja oblastva še predolgo prizanašala.
n G. gerent Zazula ni nikak klerikalec, poznamo ga kot izobraženega in odločnega in značaj nega moža, ki bo dal vsakemu svoje naj ze pripada tej ali oni stranki. Mi ne potrebujemo nobene protekcije, samo to terjamo da nas puste nasprotniki mirno živeti in se razvijati Doslej bi nas bili najraje pomandrali kot skodliiv mrčes. Močan dokaz za to je I I julij 1907. Pri tisti demonstraciji je vodil poba-hne oni, ki je imel doslej veliko besedo v občinski pisarni. Naj sc vesele vsi po svoje i mi hočemo tudi imeti mir, kadar gremo' v sprevodu po mestnih ulicah ali če se zabavamo na Didičevem vrtu.
n Vesel začetek - a žalosten konec je doživel zadnji odbor idrijske občine. Izvoljen
je bil v maju leta 1906. Veseli so bili takrat iiberalci, ker so obhajali poroko s socialno demokracijo. Po jxjroki pa jc že tako vse veselo. G. Julče je rekel zvečer po volitvi z|)ra. nim otrokom in rcalcem, da jc ta dan svet Pa odbor .ic imel žalosten konec v petek, dne 30. oktobra, čeprav ni nastopil svoje službe v petek.
n »Vzor-telovadni odsek«. Tako imenuje mladinski list »Mladost« idrijske telovadce. To bodi našim vrlim mladeničem zadoščenje za napade, ki jih trpijo od Sokolov ob raznih pri', likali. Zato bo pa vsak zaveden Idrijčan, ki ie našega mišljenja, prišel v nedeljo, 8. novembra k telovadski veselici v pivarno pri »Črnem orlu«. Igrala sc bo lepa igra »Za pravdo in srce«. Začetek ob 7. uri zvečer.
n Umrla je na Gori nad Idrijo žena gostilničarja Likarja; v Idriji pa je nenadoma preminili lastnik gostilne pri Dimnikarju.
n Od Spodnje Idrije. Telovadni odsek spodnjcidrijski ic priredil pretečeno nedeljo, 25. oktobra, s sodelovanje kat. slov. izobraž! društva svojo veselico v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja v Srednji Kanomlji. Prav izvrstno sc jc obneslo, čeprav je bilo malo slabo vreme. Igra »Čevljar« je bila lepa in je vsem dopadla. Tudi petja ni manjkalo, kar so poskrbeli naši pevci in pevke. Čast našim telovadcem, ki so se tako postavili. Pa so res izvrstni fantje, katoliški telovadci, tako sc je govorilo. Le tako naprej, vrli bratje telovadci !
n Pri nas pri Fari so se pa postavili tudi liberalci, ali kakor se imenujejo, neodvisni. Ustanovili so namreč liberalno posojilnico, k.icr bi na posodo jemali liberalci, notri pa vlagali naši možje. V ta namen so poklicali silno učenega moža Fr. Punčuha. liberalnega učitelja iz Vrhpolja, da je zbranim neodvisnim možem razlagal liberalne modrosti. Mi nimamo sicer prav nič zoper to, če ustanove liberalci kako »šparkaso«, samo to se nam čudno zdi, da hočejo imeti tudi nas, može Slovenske Ljudske Stranke zraven, ko vendar vemo, da nas drugače nc marajo. Seveda vsak denar jc dober. Mi pa vemo, da imamo tudi v Idriji katoliško hranilnico in posojilnico, kateri vse zaupamo. Ce nas pa ravno hočete imeti, pa tudi mi hočemo, da pridejo v odbor tudi katoliški možje. Vsem žejnim tudi sporočamo, da imamo novo gostilno, ki jo je odprl načelnik gasilnega društva J. Zakelj v svoii novi hiš1. Bog daj srečo! — Kakor se govori, bo prihodnji deželnozborski kandidat liberalcev Fr. Punčtih, učitelj iz Vrhpolja. Zadnjič ste sc rotili, da ne marate Vipavca, zdaj ste si ga pa sami poiskali na Vipavskem. Saj bi bližje tudi šc dobili katerega, ki bi propadel. Mi bomo pa volili kandidata Slovenske Ljudske Stranke. Pridružite sc nam, bo bolj pametno, kakor pa da bi napravili sramoto liberalnemu učitelju in sebi. Torej na svidenje pri volitvah za poslanca Slovenske Ljudske Stranke!
Od Pivke.
n Mlekarna pogorela. V noči 31. oktobra
zgorela je v Št. Petru na Krasu mlekarna, ki jc bila last gospoda Antona Bole iz Postojne. Rešiti so zamogli, radi pomanjkanja vode, ognjegasci iz Št. Petra le nekaj vreč otrobov. Drugo je vse zgorelo: orodje, seno, vozovi in celo en konj. Škoda jc velika.
n Županstvo v Št. Petru ima velike sitnosti pri pobiranju pasjih taks. Ko ie občinski odbor enkrat sklenil, da sc morajo pasje takse plačevati, županstvo edino pravilno ravna, da od vsakega tudi tirja, čc tudi z rubežnijo. Nikakor pa nc delajo prav oni, ki se temu ustav-hajo in, čc bodo imeli radi tega kake sitnosti, bodo krivi sami.
n Županstvo v Slavini »zahteva« seno edinole od Zveze slovenskih zadrug. Vpraša-
nio mogočnega župana gosp. Križaja, v čega-vem imenu on to »zahteva«. Ako ie v Pre-stranku ena jetična mlekarna In v Matenjivasi pri Žnidaršiču en »šparovček«, kateremu pravijo tudi hranilnica in je oboje član Zveze slovenskih zadrug — vendar se še ne sme v imenu vseh prosilcev zahtevati, da bi nam ona dala seno, ker večina prosilcev pripozna za svojo samo Zadružno zvezo v Ljubljani.
n Kmižniea katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v St. Petru štele črez 200 poučnih in zabavnih knjig. Pristopajte mladeniči in možje v obilnem številu k temu društvu, ker le v njem bodetc našli pripomočkov za pravo izobrazbo in napredek!
Vipavske novice.
n Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Planini nam je pripravilo v nedeljo, dne 25. oktobra, par prav veselih uric. Priredili so veselico v proslavo obeh jubilejev. Spored je bil najraznovrstnejši. Govor, deklama-cija, petje in pa dve prav zanimivi igrici. Igrali so igro »Za letovišče« in pa Josip Stritarjev igrokaz »Blaga duša«. Ali naj pohvalimo planinske fante igralce in pa obe igralki? Ni potreba, ker dobra roba se sama hvali in živahen plosk in burno pritrjevanje vseh poslušalcev je pričalo, da so vsi igralci prav dobro rešili svoje uloge in da niso več tujci na odru, ampak domači, ker igrali so res neprisiljeno in-domače. Najstrožji kritik bi mogel edino le reči, da je bil sempatje malo prehitro govorjeno in premalo glasno, kar pa splošnega vtis. ka ni motilo. Pohvaliti pa moramo vrli goški pevski zbor »Nanos, ki je s svojim pe-vovodjem županom Rihardoni Kerjančič pri-hitel na pomoč bratskemu planinskemu društvu in s svojimi izbornimi grli veliko pripomogel, da se ie veselica tako izvršila, kakor se je in da smo bili vsi zadovoljni. Pri prihodnji veselici pa že upamo slišati planinski zbor. Ali ne? Le poskusite, boste videli, da bo šlo. Torej kmalu zopet na veselo svidenje na Planini 1
n Posvetovanje so imeli v nedeljo, dne 25. oktobra, vipavski vinogradniki, kako spraviti vinski pridelek v denar. Kakoršno ceno ima sedaj vsekako izborilo vipavsko vino, to je naravnost sramotno, to se pravi naravnost norčevati se iz vipavskega kmeta. Vsak mora živeti, tudi vipavski kmet, in vsak delavec .ie vreden svojega plačila, tudi Vipavec. S tako beraško ceno pa niti stroški niso pokriti. Koliko stane galica, koliko žveplo, koliko gnoj in kako dragi so delavci, vino je pa po par soldov liter! To se pravi devati vrv za vrat vipavskemu kmetu. Stavilo se .ie mnogo koristnih predlogov. Dal Bog. da bi prodrli in da bi pridni Vipavec zopet mogel dihati.
n Nagla izprcmeniba. Pred par tedni ie kazal toplomer 22 stopinj R. in komaj smo dihali od vročine. Pa se je prevrglo kar črez noč; zapihala je mrzla burja in toplomer je padel na 2 stopinji R., po gričih se je delal led in hoteli smo zmrzniti. Sedaj, ko to pišem, imamo pa zopet 15 stopinj R., kaj bo jutri — pa ne vem. Tako je na Vipavskem. Politično vreme bo pa menda stalno in trdno upam, da bo dne 14. decembra .30 stopinj R. za našega vrlega kandidata g. Jerneja Ravnikarja, m da bo za nasprotnega kandidata, če ga bomo imeli, tako mrzlo, da bo zmrznil.
Krč
stubicl, tisa trg ic. (Hrvatsko.) Vlado!
Cenjenim bravcein »Domoljubovim«
sporoča založništvo »Družinske pratike«, da je prvega natisa letošnje jubilejne pratike (6(1.000) le še nekaj malega na razpolago. Cenjeni odjemalci, ki si doslej še niso omislili naše pratike, naj to store čim preje ali pa opozore domače trgovce, da jo naglo naroče in obenem sporoče, koliko približno je bodo še rabili, da se more pravočasno poskrbeti za drugi natis.
Pri katarih, nadležnem zaslezenju, dušlji-vem kašlju in izmečku pomaga izvrstno »Si-rolin Roche«, ki vsebuje vse najboljše zdravilne snovi. Vrhtega je še okusen, da ga vsak lahko uživa.
Oslabelost
bodisi prirojeno, ali vsled bolezni, odstranja hitro in zagotovi zdravje in moč Scottova emulzija.
2249 (2)
Za občutljive
kateri ne morejo prenašati ribjega olja, je Scottova i'® emulzija najboljše sredstvo. Ta ima tudi prednost, daje trikrat redilnejša kakor Pristna le s to navadno ribje olje.
znamko — ri-
b£cr?„c7iswm Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
znakom Scot-
l0vnagn%rav" Dobi se v vseh lekarnah.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 31. oktobra. 73, 76, 24, 44, 1. Dunai, 31. oktobra. 4, 9, 20, 24, 74._
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 5. nov.
Pšenica, domača.......23.—
Rž............18.-
Oves...........17-50
Ajda, črna.........|9-~
Aida, siva......... i®-011
Proso, rumeno .... 15.— do 16 —
Proso, belo......17— do 18 —
Ječmen.......16.— do 17.—
Fižol, koks.........28.
Fižol, mandalon.......26.
Fižol, ribenčan........- 26.—
-• Razprodaja =
na veleposestvu Bežigrad pri Celju. Dne 9. novembra t. I. ob devetih dopoldne se bo iz proste roke vfšila razprodala krav, koni in prašičev. Ker se bo svojčas tudi zem j.ško posestvo Bežigrad prodalo, se lahko že ob te) pn-Mki zglasijo kupci. Razprodaja bo na ™sta_v Bežigradu.
ARo hočete soole dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji_ 1935 20—1
Lahko službo
dobi že bolj priletna, snažna in poštena ženska, ki se razume na kuho, v prijetnem kraju na deželi. — Več se izve pri upravi »Slovenca". 2875
„ČAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino prejema upravništvo v Ljubljani.
Haiuečln skrili
vsacega bolnika je brezdvomno ta, da dobi sredstvo, ki ga reši b.loini, in postane zopet *esel in sre on člo ek. Žalibog, večina trpečih ni zadosti pre idna pri izberi zdravil in doseže navadno ravno nasorotno, kar srčno želi. Sredstvo, ki zamore pri mnogih boleznih, zlasti takih, ki izvirajo iz nervoznosti, presenetljive uspehe doseči je
ele ktrika
ki se v mnogih slučajih ne upošteva. Veliko se sicer govori o elektriki, o njenem pomenu in učinkih na poljih industrije, toda bolniki ne slutijo, da |ih ze-more Ista elektrika v pra«l obliki in
množin! rsbljera ozdraviti kljub temu, da največje zdravniške kapacitete priznavajo jednakome-ren galvanski tok kot zdrav. činlt»lj prve vrste. To spri-čujejo tudi mnogoštevilni terapevtiški časopisi in knjige, kjer se elektrika kot najidealnejše zdravilno sredstvo sedanjosti priznava in nebroj priznalnih p sem je vsakemu pacijentu v naši ordinaciji v originalu na razpolago. Tudi mi si prizadevamo to tako učinkujoče zdravljenje potom elektrike med trpeče človeštvo po možnosti razširili, da spoznajo fenome-nalni uilnek elektrike vsi sloji pomoči potrebnih bolnikov. To se doseže z brezplačnim razširjenjem naše 64 strani brojeCe ilustrirane
brezplačne knjige
„Abhindlung iiber moderne Elektro-Therapie',
v kateri se povdarjajo vse prednosti tega uspešnega zdravljenja in obenem vsebuje mnoge važnih nasvetov, zlasti za take bolnike, ki trpe na nervoznosti, neurasteniji, bolečinah v glavi in hrbtenici, te/kočah v žeiodcu in č eve«ih, ohromrl sti In vsakovrstnih slabost h. Zadostuje da se spodajšnji kupon izpolni in pošlje na naš naslov, na kar mu dopošl|emo nemudoma zgoraj označeno interesantno brošuro zastonj.
Elektro-terapevtlška ordinacija. Dunaj I., Schtvangasse 1, s/1, I. nadstropje.
f
k
Kupon za brezplačno knjigo.
Na|	»./XI. 1908.
elektroterapevti&ko
ordinacijo na Dunaju,
I. Schwangasse 1, s/t. I. nadstr.
Prosim pofiljite mi knjigo „B/n« Ab- _ hanrtlunfl abtr moderne Elektro-Tht- | rapie" gratis in franko pod zaprto kuTcrto. J
Ime: .. Naslov:
o>
ao n
Herbabny-jev podfosfornaio-kisli
Zaloga skoro v vseh lekarnah
Herbabny-jeva
apneno-železm sirup. Is f03mm
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritcv krvi in kosti. Odstranjuje siez, pomiruje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2'5o, po pošti 40 vin. več za zavitek.
[OTjUUUS HERBABNV WIEN |Q|
aromafiška esenca.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi norvozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2849 14-1
Edino izdelovanj« in fliavna razpošiljate* Of, HellfflOnn-Ol/G leRGfflfl »Zltf BlHIlllierZlSKelt", DUNAJ, VII. 1. Kitata 73-75.
(Herbabny»jev naslednik)
V zalogi je Se pri eg. lekarnarjih v LJubljani, Beljaku, Celju, Celovcu. Črnomlju, Nov. Me;tu, Reki, Savodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu In Voliperku. v1*' ■	n gji—f i—ii	" -r	"^MMHHnHa
Zahvala.
Dne 7. oktobra uničil mi je požar moja poslopja v Kamnjeku pri Goričali, politični okraj Kranj, ki so bila zavarovana pri PVzajemni zavarovalnici' proti požarnim škcdant in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Škoda se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice cenila in tudi takoj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar to edino slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati, naj-topleje priporočam.
Kamnjek pri Goričali. 2(> oktobra 1908.
Štfegelj Janez.
Sprejmem
I^CtfalKega pemcčni^a
v trajno delo. Frančišek Kumar, kovaški
mojster Cerkno, (Goriško)
2860 2-1
27<)9 2 1
Hiša se proda
ugodno na Dolenjskem. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje in nekaj sveta. Posebno primerno je pose-slvo za krojača ali kramarja, ki bi otvoril malo trgovino, ker ni v kraju konkurence. Ponudbe naj se pošlje na ,Poštni predal 35 v Ljubljani1.
IVremščina!
po 20- 28 K hI. Oglasi na:
»Carol Lfenasi
Ko&ana Notranjsko.
v -žuja c
V Ameriko In Kdnado
najzložnejša, najcenejša In najvarnejša
Ckinard Line ^
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta i Carpatia 10. novembra 1908, Ultonia 17 novembra 1908, Slavonia 1. decembra 1908. Ir L^verp-.tlas Lusitanija, (najboljši, največji ir. najlepši parnik sveta), 14 nov., 5. dec. 19J8, 16. jan., 6. febr., 27. febr. 20. marca .009, Maure-tania 2. jan„ 23. jan., 13. febr., 6. marca 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odiasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega
Naročite cenik ur
zlatnine in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 17
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdeika. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur >d tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zas> opnik švicarske tovarne ur. — MubU.n«, Star. tr*!!«
Hiša se proda
na Gorenjskem. Ista je 1 nadstropna v najboljšem stanu, s G. sobami, veliko verando in
prostori za prodajalno in gostilno. Pri hiši je tudi nekaj vrta tik ob vodi.	2800 2—1
Hiša je jako primerna za penzijonista, ki bi
imel veselje do male trgovine.
Sobe se prav lahko oddajo po letu letoviščarjem fcv. se da tudi trgovina z gostilno ali brez iste v najem. Ponudbe naj se pošljejo na .Poštni predal 35, v Ljubljani.
ima na prodaj Jakob Cucek, Gorenja Koša n a št. 18 Notranjsko.	2770 3-1
Najboljše švicarske ure, : zlatnina in srebrnina :
se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki
H. SUTTNER, urar
Ljubljana, Glavni trg na-
sproti rotovža -rr——
Prosim, zahtevajte novi veliki cenik, kateri je ravno izšel " Posije zastonj in po-"/4 štnine prosto. 7—3
Najboljfti 6eški izvor !
Ceneno posteljno perlej
I kg sivega, skubljenega, do-brega perja t K ; kg boljšega *K JO vinarjev, polbelega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubl|enega 5 K 10 vin , l k» W; Tfc izrtdno finega, sneinobe-lega, skubljenega 6 K 10 vin
ISH4 , 8 K; I kg sivega puha 6 K
...	,584 25~4 In 7 K; I kg be ega nuhalOK-
na|(,ne|li prani puh 12 K - Pri odjem kg se pošlje franko!
Dour^np nnttPliP !"?Kal° "»polnjene. Iz zelo gostega, UUVIJCIIC yujteije lako trpežnega, rdečega, modrega be-
lega ali rumenega nank ing-blaga, 1 pernica, 180 ™ dolg, 116 cm Široka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 5« cm široka, napolnjena z |ako lepim, mehkim perjem 16 K z Izredno limm polpuhom 20 K, z najfinejšim sivini puhim
? K<'1PK0??mezrtper"lce ,0.K- 12 K 14 K, 16 K. blazine ?! i-i' 1 ,, Za "eP"merno denar nazai. Zamenjav« dopustna Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko S.BENISCH v Dclenici Jt. 71 Cechy - Ceniki zastonj in franko.
Okrog 50.000 nojboljših, pobeljenih
rumburških ostankov blaga
se zaradi nadprodukcije proda po zelo nizki ceni meter £ 50 vin. Ostanki so 6—18 meter dolofi za vsako belo perilo dobro porabni, krasne kakovosti.
Zavoje za poskušnjo ca 40 m pošljemo proti povzetju na ogled (za neugajajoče vrnemo denar). 2859 (I)
Tovarne platna Jos. Kraus, Nachod, Češko.
čfiatni/rč
Jcaten telijo <ivb>v. po ceni in *wnesljiv(y potovali rut/se obrnejo
imo;i<rMne/e/Xu
v Ajnbljuni LSfoloduorslce ulico 2b\ ttc/fcurslnaCfhjasmlct dujo sebrexydačnc.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
trat
In Iranko moj
voliki ilnstrorani conik z nad 3000 podobami ur, zlatnine, srebrnine itd.
Prva tovarna ur v BrUxu St. 936 (ČeSko)
Hanns Konrad
c. In kr dvorni založnik.
Prava švicarska nik. ank.-reinon. ura, sistem Itoskopf K 5'—, 3 komadi K 14'—. ltegistr. Adler-ltoskopf nik. ank.-rcm. ura K 7 — 1'rnva s «?brna rem. n a K 8 40. Nikuk rissiko! Zamena dovoljena '2622 ali donar nazaj. !)0 1
Prilična ponudba!
Velika zaloga ostankov
barhentnega blaga, flanele za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače in perilo, ostankov posteljnega blaga. Ostanki najmanj 4 m dolgi, perilni, najboljše vrste se prodajo zaradi izpraznitve skladišča vzorcev. Zavoj za poskušnjo 40 do 50 m izbranega blaga IS kron.	2850 1-1
M. Szraga tkalnica platna, Nachod, — (Češko.)
Za neugajajoče denar nazaj.
Zastonjinpoštnineprosto
pošljem vsakomur veliki in bogato ilustrovani glavni katalog zrn.' .000 podobami vsakovrstnih solidnih, dobrih in conih glasb, izdelkov. C. in kr. dvorni založnik
[Hanns Konrad
nupoiUlJaluicA * Briixu Sto v. »<»« n® Ct^kem
'•osii za tolo brez loka K 4-80 .V M) 6'- in višje. Lok za gosli
■-u ' !'-•,'40 in	Nika,t
rizik«! Zamena dovoljena ali de-2(523 nar nazaj.	1
Čevljarskega =
dobro izurjenega, sprejme takoj v trajno delo Janez Gačnik £
čevljarski mojster g} Udje, poJta Grosuplje.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K «'J*0, belega K 4, finega K <>, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje pb„°C„e,n?,
zelo gostega, jiko trpežnega rdečega, modrega, belega aH rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170XIH> cm z i blazinam?, velikost 80/5S, napolniena z jako lepim mehkim perjem K i(i, s polpuhoni K 20, s puhom K posamezne pernice K i*, 14, 1 •=; blazine K 3, K 3-i0, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Borger v Dčšenici št. 223.
Češki les. 2599 52-3
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. pr
l>ol>ri in
: po ceni :
so Izdelki prve tvor-nlce ur Hanns Konrad, c. In kr. dvorni zaloinlk v Mostu St. 876. (Češko.) - Prava nikel. Švicar. ..Roskopf" žepna ura K 5 —. Konkurenčna budilka K2 90 S ponoči se svetečlm kazalnikom K 3*30. Ura . z nihalom ,Aj K 8 50 Triletno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje, ifb'2 10-1 Bogato Ilustrirani glavni katalogi zastonj in :	franko.	:
lfydrova tovarna hranil v Pragi lllll.
■ izdeluje in priporoča	1
Vydrovo žitno kavo po pošti v 5 kg zavitkih	K 4-50
Vvdrovo otroško moko 1 kg za . . . . .	h Z"*« Vvdrove juhne konzerve (grahovo gobovo,
lečno, riževo in rezančno) '/» kg (20-25 porcij)	„ 1-30
Vydrov juhni pridatek „ kg steklenica . .	„ 3 -Vvdrov malinovi grog 1 steklenica . . . . Vydrovn oblate (maslence, svetovnozn.) Skatlja
Vydrove oblate '.Dessert deličat" z medenim
kremom, 50 kosov	, '
Vydrove oblate „Delicatesse° sadnega okusa in
s čokolado, 20 kosov •■••;■.;.• I, ' Vvdrov „Buchtin« dišava za pecivo >/« kg steklenica (zadostuje ravno za 25 ke moke . . . Vvdrove šumače bonbone „Ambo" in tudi s sidrom" v štanjolu 50 kosov . . • • . • Vydrovo gorfiioo (ionoO P° francoskem in
in kremžkem načinu '/4 kg . . • • ■ • • ■
n__21 -ni mini i" lastni tovarniški Sasopis. V. letnik.
=: ..Domač or o e j z.htev.jto n« ofli.d. 6-i
" 2" » 2"-
, 2--, 3--2-50 I. -2--0*80
no 1
Novo trsovtno
v nekdanjih Majdičevih prostorih
se je otvorila
IHT* s špecerijskim in železninskim blagom
kar slavnemu občinstvu uljudno naznanjam.
CF-
Zagotavljam slavnemu občinstva točno in solidno postrežbo ter se najaljudneje priporočam za mnogobrojni obisk.
Z vsem spoštovanjem
FRMIJO OHERSA
KRANJ.
Ne stane nič.
Brata Lechner v Gradcu razpošiljata povsod franko velike, obsežne zbirke uzorcev lepega blaga za obleke, sukna za damske obleke v najmodernejših barvah, lodna za gospode in dame; platna za perilo, posteljne oprave, oksforda, blaga za hlače, barhenta vseh vrst, gradla, barvaste tkanine, zefira itd itd., poleg cenika za Jagrovo perilo vseh vrst za gospode, gospe in otroke, preprog, zastorov iz čipk, posteljnih preprog, kocev in iz-gotovljenega perila. — Kdor se hoče sam prepričati o nizki ceni naj zahteva pošiljatev po dopisnici.	2839 6-1
Kdor hoče l.ptl sveže in dobro blago ter po zelo nizkih cenah, naj si ogleda to velikansko zalogo pri	2591 10 -2
IVAN SAVNIKU v Kranju
po domače pri Besenčanu na glav. trgu.
Tukaj se dobi vsakovrstno sukno za moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi porhanti, kambriki, pisano blago za moške sra ce. platno za rjuhe porhantastj rjuhe, odeje (kovtri , k-cl, garniture za postelje, platneni c\:lh. lepa močna bela k' tenina z 'men', m ,,Be senca novo platno" kakor tudi <rajce. spodnje :n zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinjalu e, štrpe volnene m svilene rute in Se druge stvari. Tovarniška zaloga zgornjih jop ter nepremočljivih peler;n za ženske in moSke po zelo nizkih cenah.
Krojači In Šivilje Imajo znaten popust na drobno in na debelo.
Ounajste jesenske modne špeciialitete.
. .. v zalogi Vsak komad po meri po isti ceni najslrhne<e i/vršen Razpo* žilja natančno po pi štuem po v/etj« Prilika velur flane asta
nočna suknja, izredno umerjena z v šivom in čipkami tfarnir., zajamčeno perilna
K I I -80.
Krilo Iz lodna
lepo len kroj, ve
K5-90.
Pozornost vzbujajoča pliš-jopica z lično garn. ovrai-nilccm K 13"—.
Specialni oddelek za turiste
I- Obleka Iz lodna /a luriale Iz dobrega, neprernočlj |„dna solidno delo K 17-50.
Detnltlašč Iztodna, 1 lOcm dolg, nepremoč. za gospode in dame, v vseh barvah K g.80

Prilika: Svlleno-klotasia »pod. suknja s svilen robom In volani, bogato naklčen, krasen M K 4-70.
rJ ,	...............i n t lu.
rUski ovrafnik kožuho\ ine 25 cm dolg, senzac. cena K 7-80
Kavnotak ovratnik 2 mdoV senzacionalen.". . " ®'IS
' rjav, 2 m dolg, senzaclonelna cena	' k 7-211
■>	» 190 cm dolg,	" ' „ - i-
' rjav, 190 cm dolg „	J . | | ; ; £
Waener Volkswarenhaus
Dunaj VIII. Alserstpasse 63.	2785 1—1
Trgov,ko sodno protokollrana tvrdka, u.tanovl]ena leta 1892.
Kijcen nakup češkega
posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega. 5kcb!;enega. brez prahu, K o 40; boljii K II-801 S kg dobrega napol belega K 1 6 - fbelo. mehkoK23 50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -, K 30- , K 34 -, K 36; 5 kg sneinobel ne-c.slniblj. K 23'-, K 26" , K 29- i puh siv a K 3 40, bel a 4'- 40, snežnobel i K 5 80 in K 6-40 pol kg. Pošiljatev (ranko po povzetja. Sme se zamenjati in raza' vzeli proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Češko.
Na revmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni.
Karol Baaer
Hooakovo iMuochea)
KarfflrsrenFtr. 40.
' Proda se-
posestvo
obsegajoče hišo, hlev, pod, vrt s sadnim drevjem, ki dobro obrodi košenino za dvoje goved in gozd.
Poizve se pri Janezu Koncilja, Podgradšt.8, p. Dol pri Ljubljani, 2s28
Protin
revmatizem, trganje, celo najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zavživnnjem iz rasti, sitovlj pripravljen. Ilomn el - orrga olja ItrotipraUnu itirrvtnl. Vsako drgnienje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6- . Številna, sijajna priznanja.
Chem. Pi.a'iii Laboratorluni
K t III: REMMETj, Landš-hut lOO. natanko.
2S73 26 1
Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih pugk. dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anton Sodia.
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Budilka
srtOlpImzvOBrfm, la Uv<„ tO ur idoia, t) t,,,« or(in •• are »r ima (rl&set, t,ud »«
premere, k,,l!r: k' • klenem vložkom » trem, nteii ■1 letnim pismenim jam!lt(ln;
»amo K eeo samo S ponoči iveUČIm kazalm Jon, K 7 io. Mkak rlzlkoj '•"'»> dovoljena >11 '
nazaj! - ltai^inj, ; , „ vzet u ali prejvpnslhtti d Prva tvoralea ur r Briiu
Hanns Konrad
e. la kr. dvorni talni,n
vBriixu št. 567 (Češko)
lingato ila.trovan ceink z :-000 podobami pšlj.rri na 2ft htevo zaat..nj in fran>0 *«!.'■ 10
PuSUe!
Lancaster .	od	K 26 —
Flobcrtpuške	,	,	8 50
Pištole . .	,	,	1 50
Samokre i	.	,	5 —
Popraveceno. Ilustrovani cenik franko. 2370
F. Dušek. Ojočno 123, Čech y
Združene tovarne za volnino predtjajo letos zopet izključno po meni okroglo 4 00 kom. takozvanih
uojaSKih Koče« za konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8*60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
Sfei ner*je«o komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 O
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna pri-nanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbergerja, Ilosva, Grlinualda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.	2267
Pri današnji draginji
se zamore štedltl samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in teesnega perilo, oblek za gospode, gospe In otroke, oprem za neveste naravnost iz tovarne. Pišite n-m, na kar vam pošljemo
zastonj
in poštnine prosto velik katalog Zlsstl priporočamo Iz tega:
ostanke brez hibi
W 1/1.1
* 1 me
A i meter
ce 11 Ulfl-
ie 77 4 t met«
'> 2 m dolge po Izberi Iz lodna, barhenla, llanele, zimskega sukna, okslorda itd. Blago za bluze, predpasnike In brisače. 2559 10-1 Bluze za gospe Iz volne, barbenta,
moderne in solidne v vsaki velikosti od K S>raJoe za goSpe, zelo gorke . . . od K
Mla6o 7.a gospe, zimske.....od K
brajoe za moške, z ovratnikom ali ne od K Spodnje hlače za moške, močne in
gor ke.....
Plašč, za do«ke (od s-14 letne! '. '. našči za gospode, vsake velikosti . Vrhnje suknje za gospe najboljšega
kroja.....
Težt-I, močni konjski' kooj '. '. '.'.
Pišite po katalog na naslov :
Gebr. REICHART, tovarna
Dornbirn 18, Predarlsko.
od K od K
3 Sli nad. !'.10 nad 1-70 nad. 2 — nad.
r.10 nad. 6-flo nad.
od K U'40 nad
od K 5'S0 nad od K 8'— nad.
pri Plznu, Češko.
Ceno ieiko posteljno perjel
5 kg nov. lemn K 9 60, boliše K 13 — polbelo skubljeno K 8 - , belo K 24-' tneinobelo, kot puh mehko skublj K 3(i'—' K 36--, K 42'-. Pošilja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lobes št. 159
Svarilo
pred zmoto!
Opozarjam cenjene bralce tega lista da so v zadnjem času moji inserati od tujih trgovcev ponarejajo, ki hvalijo navadne ure, po K 3'- kot pravo „Elsenbahn-Roskopf-'-ure Pravo ,Eisenbnhn-lt..sko|if.uro', katero oddajam za e. kr. državno že-ločnico v popolno zadovoljnost že mn«go let, se dobo le od mojo tvrdke z zgorajšnjo vaistven.i znamko in so vsa droga bvalisanja le ponarejanja. Moja originalna „Elsenbahn-Ros-kopf"- ura velja brez at-kundnega kazalca K 7"—, s soknndnim kazalcem K 8'—. — 3 letno jamstvo. — ltazpošilja proti povzet.u
Max Bohnel, Dunaj
IV. Margarctenstr 27/19.
y urar In sod. zapriseženi cenilec.
5000 podob obsegajoči katalog zastonj in pošt-2i09 nine prosto. 1
Karol Pollak
tovarnar, Ljubljana
£	priporoča svoje izvrstne
transmisijske (gonilne) jermene
posebnega stroja (Gerbnng) dalje #
jermenčke za zavezavanje 1
In drugo 2/34 8 t S
^enakovrstno jermenje^
[
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji j kakor mlatilnice, gepeljn>, 6iatilnice, preie m sadje i. t d ?
1703	Edino le pri: 26-9
FR. STUPICA
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, na|bolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče ko-madov in se ravno radi tega, ker se |ih izdeluje v velikih množinah, dobiva)o po nizkih cenah. Moji stroj. »o P^o jako priljubljeni. - Obračajte se: na mojo tvrdko pri nakupu stavben.hpo-trebšftin, portland-cementa, traverz, ie-!ezn"ih "!nP in druge raz.^e železnine In raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
Ust&noTljena 1.1881.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Ustanoiiiena I- I88t.
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron.
Do sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavaroval} se je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijoaov kron.
Zoper požure, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgodo in točo.
Pri tej družbi jo zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonavezitura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Glavni zastop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiš!.

s
Najbolj varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog:
nnd 26 miljonov kron
Rezervni zaklad:
nad 900 000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3,
poprej na Mestnem trgu »raven rotovia,
sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne In od 3 do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4<>/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranil-nioo tudi sodiSča denar maloletnih otrok in varovanoev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi pi pošti in potom c kr. poštne hranilnice. — Hranilne knJIJIc« se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se priklnl'o njih obrestovanje. =
E
K
R8	RS									m	SSBSBS	
Najboljša in najsigurnejša prilika
: za štedenje.	-
imijfjgrnmaamjuutjfao
Denarni promet leta 1907 čez 64 milijonov kron. aammžmmzmjaaaacna
Lastna glavnica 354.645*15 kron.
oaaacraMcraaaaoacMt^^
Stanje vlog 30. junija 1908 čez 14 milijonov kron. £
OUCJOOE
Sedaj Kongresni trg št. 2, I. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. ter jih orestuje po
4
11 Q| brez kakega odbitka, tako, da ' _ sprejme vložnik od vsacih vlo-2 O ženih 100 K 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1908: K 14,225.902-59. Denarni promet v letu 1907: K 64,813.603*92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne
: položnice na razpolago.	-
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Šent Vidu nad Ljubljano. — Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec i. t. d. — Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor
Šlibar, župnik na Rudniku.
Potrdilo
I v vrednosti K 3*—.
Od 1. okiobra do 1. decembra 1908 se sprejme to le potrdilo v vrednosti
K 3'— pri pismenih naročilih v najmanjšem znesku K 30'—, ki naj se pošlje naprej. Poleg tega prejme vsak — naročnik še koledar brezplačno. —
Max Bobnel,
Dunaj IV., Margaretenstrasse št. 27/19.
Zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Zahtevajte glavni cenik s 5000 sli> kanil zastonj in po&tnine prosto.
Priporoča se slav. občinstvu slovenska trgovina pri
lešniku" M
2554 v Ljubljani v 3 *
^ Stritarjeva ulica — Lingarjeva ulica --
po celem svetu znana.
Velika izbira jesenskega in zim« •kega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi zimske velike rute, žametaste, ženilaste, svilnate šerpe in rute.
Popolna oprava (balISč) za neveste. Strogo poStena postrežba. Cene najnižje.
f***WIE**W*ilS****i

V Sinite ' " Ne "
■ 3IUJIB ■ smatrate
Jedilno mast
:: Iz :: (kokosovih orehov) za najboljSo ? „Cores" mast ni le najboljša in najčistejša, ampak tudi najcenejša in naJIzdatneJSa mast, kar Jih poznam.
Pozor vzbuja v zdravniikih krogih In pri Slriem občinstvu
Iznajdba amerllkt laint »»d«
„LOVACRIN"
Zakonito zalimi Odlik naDunaju in v Bruslju 1906: zlata svetinja sast i kri} in diploma LOVACRIN je I voda za Inse, ' ki jo priporoča nad 2000 zdravnikov In med časopisje. LOVACRIN učinkuje na lasne koren, tako, da v 8 dneh pospeši rast las ln
w	--' brade, kjer
It to mogoče. Luskine se odstr. In prepreči Izpad las zanesljivo po uporabi. Dokaz je, da je nad ' »tisoč gologl. In breibr. ljudi z rabo LOV ACRINA dobila lase Tn brado. LOVACRIN povzroči lase dolge In goste. LOVACRIN da osiv. lasem zopet nar. barvo - Cena vel Btekl. LOVACRINA za več mesecev 5 K, 3 stekl IZ K, 6 »teki. 20 K V dosego čisto bele, nežne In line kože na obrazu in rokah ter po vsem telesu proste II-Sajev, ogrcev itd., naj se rabiio le sledeči po vsem ne-ikodlilvi, doslej nedoseini LOVACRIN izdelki: Nova c r I n - m 11 o po 1 K, 3 kosi K	Lovacrln-
cr e me v lončkih po 3 K in 5 K, L o v a c r i n -1 o a-letna voda v stekl. p,. 3 K in 5 K ; L > v acrih-11 p o 111 o (belo, roz.'. creme) v kart po 3 K in 5 K itd razpošilja po povzetju, ali če se denar posije naprej flavna zal,.ga
M. Feith Nachf.,
Dunaj VI., Marlahilferstrasse 45.
Dobiva se dalje v mnogih drogerljah, parfu-^2592 merijah in lekarnah monarhije. 4 i A
Sirclitt
Pri pljučnih boleznih, katerih, oslovskem kaSIfe SkroMori, ioftocfici
i. MreHa JM^	,lr,,ta
Jrt^H tok tor ^M« rt*w«t Mm.
K«r m ponujaj« ntajvrt^M p*nartja»}a, zahtevajte ▼c4m: Itvizmi aaroj „Roche44.
Radi i zbornega okusa (a tudi otroci radi ulivije.
r
F. Hoffmann-La Rocha A Co.
Bas al Is Dunaj HI/1, Neulinggasse lt. Iluatr. broiare K. II. • b.l.anih v.l.d pr.hl-j.nj« re.tonj in franko.
Dobi te na zdravn. predpis v lekarnah i K 4- steklenica.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vinar, na leto.
Mniresnl tri St 19 "«i3trova,u	udru*1 v*0**™ Kongresni W ft. H
•prejema hranilne vloge v»ak	qq A3L °L
delavnik od 8 do 12 ure	H** 1 ^
k*** m	•• w «• njih obrestovanje prak.nll«.
.a. -.-z- hpuHataa nm-r- —— N.j.lfurnejto prilik, m »»edenjt.
_	______ J. guftnik I. r., podpredsednik.
I. r., ''	^^^ —
C J	* g Kc)or sj torej misli slamore/nico kupiti,
naj nc zamudi priložnosti in naj zahteva in ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo
:: Še vedno najhujše 'n najcenejše so naše
slamoreznice
katerih imava rad 100 v zalogi jn si vsakdo najlažje izbere
Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po najnižjih cenah.	________________
^V^rr TTTTTTTrTTi T ZU_Il.lLU.lJ.ZIiJ.Llll ^TTTTTTTT TT^TT VTTC T
naji..-------
2737 zastonj in poštivne prosto. 26-t Kari Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. iTintn mu i lUTTTTTTrmnT
5000 ur zastonj
Cenik posliem vsakomer brezplačno in polt prosto.
Kron
Roik. pat. 3 -irebr. roik. (J-želez . 7-irebr dvoj. plaič. . 8
Izvirne Omeg., Amalf^ c. kr p irebrnina p< \r
budilk« . sveteča zbitj n. zv. kuhinjska .
Scheff i, Glashfitte, Helloi,
eizk od K IS, kakor tudi zlatnina In tov cenab. 31 tno jamstvo Zamena ali denar na/.aj.
Hox BObn&l, Doooj'v,m"m,r27
Zicriuieni ceni »: in veiiik. — Največja in najatarejia tvrdki — Ur »i'ivllinn --111 5000 lllk v katalogu i:	zaslunj in lra ko.
Zastonj pošiljam cenik
šivalnih strojev in koles Iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej :::
Lorenc Rebolj
1805 11	Glavai trg » Kranju.
Slovenska trgovina
,Pri platnariei'
Poga&arjev (sadni) trg Ste». 3
priporoča slavnemu občinstui svojo bogato zalogo	2555 1
maniifakturnega blaga.
Nizke cene! Točna postrežba!

Dobre harmonike K 4*80.!
Nad 50.003 komadov razprodanih.
Ntkake carine t Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar naza|.
Št. 30.J3/4, 10 tipk, 2 reg., 28 glas , vel 24 12 cm K 4-80. Št. 677 " , 10 tipk, 1 reg., 28 gla., vel 30/15 cm K 5-20. - St 6i6 '/« 10 tipk, 2 reg, 28
glas., v. 30/15 cm K 5'40.
- Št. 305 3/4 10 tipk. 2 reg, 50 glas., vel. 24 12 cm K 6-20. - Št. 6:3; , 10 tipk, 2 reg , 50 glasov, —. Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hanns Konrad
razpošiljalnica glasbil « Bruxu 2624 štev. 101 I (Češko). 10-1
Glavni cenik s 3000 slikami zaslon).
vel. 31/15 cm K 8.
frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr frfrfrfrfr frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr * -f -f frfr*+-+'fr--f-f ■-+-fr-frfr-fr fr f »f-f-f
fr	2549 1	fr
•fr um/' Prva domača slov. pivovarna JSj,"	...........——.....
u. AUER=jevih dedičev
Ljubljana Vlfolfove ulice št. 12 Ljubljana.
t fr
Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno
:: marčno pivo::
v sodcih in steklenicah.
fr++frfr+frfrfr-rfrfrfrfrfr*-frfrfrfrfrfr t-frfrfrfrfrfrfrfrfrfr-frfrfrfr+frfrfrt-frfr-frfrfrfrfrfr
-Uzalerann zavoroualnica"
Dunajska cesta 19 « v Ljubljani Dunajsko cesta 19
DBDDIBiQ v Medjatovi hiii v pritličju bkbghbibib
zavaruje
I. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnino in pridelke j S. proti prelomom zvonov, in	^ |M
S« za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
I^H Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! JJp
ladsjslsll I« odffoTorai ■ridnlk: Dr I(om<| Žttslk
TUinUa: .RatoHIk* Tlakami"