Po!tn in. pi .... "" pri po,t,l101ljubljaM Gospodarska ::bornica ••• Slovenije ••• ••• 2 Zakaj in kako zaustaviti beg možganov? dr. Aleksander ZADEL Preprosto vprašanje, ki se porodi, ko nas zaskrbi kakšne bodo po- sledice sodobnih mir.racijskih tokov, ko se po dolgem času vse več mladih odloča , da bo svojo življenjsko pot nadaljevalo kje drugje kot v domovini v kateri so se rodili , izšolali in uspo- sobili za samostojno delo. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da do mir.racij pri- haja takrat , ko posameznik oceni, da je verjetnost, da bo kje drugje našel boljše okoliščine, ki bi mu omogočile dostojno življenje. Obstaja več vrst migracij , ekonomske, politične , vojaške, verske ... kaj vse ni razlog, da bi od nekje pobegnili. Ce predpostavi- mo, da je postopek "ukoreninjenja H v drugi kulturi bistveno težji , kot doma, mora imeti posameznik zelo dobre ra- zlOGe, da se odloči za odhod iz dežele v kateri ima državljanske pravice. Bistveno bolj zaskrbljujoče kotjedejst- vo, da vse več mladih išče pot vtujino, je dejstvo, da se politika sprašuje kako zaustaviti beg možganov. Dva razloga za skrb sta ključna. Politika ne vidi, da je kaj narobe in ne vidi, da obsta- jajo razlogi, da mladi, izobraženi kadri odhajajo v tujino. Druga skrb pa se nanaša na to, da se politiki sprašujejo kako mlade prepričati, da ostanejo doma. Odgovor je razmeroma prepro- st. Mladi v domovini ne vidijo, da ob- stajajo okoliščine v katerih bi se lahko realizirali, v katerih bi lahko poskrbeli zase in za svoje potrebe, v katerih bi si lahko uredili življenje, v katerih bi lah- ko resno računali, da se bodo po nekaj letih dela lahko finančno osamosvojili in ustvarili družino. Ni potrebno nik- ogar prepričevat naj ostane. Dovolj je, da se ustvarijo pogoji v katerih bi mladi lahko realizirali zgornje cilje. Na tej točki pogrešam strategijo vsakokratne vlade. Razumem, da mora vsakokratna vlada krmariti med gasilskimi in strateškimi ukre- pi. Če se preveč ukvarja s strategijo in dolgoročnimi učinki, ne bomo dočakali jutrišnjega dne. Če pa se preveč ukvarja s "pojutrišnjem", po- tem ne bomo dočakali jutrišnjega dne. Sedanja vlada je povlekla nekaj dobrih potez vezanih na rešitev nekaterih tre- nutnih gospodarskih zagat. Žal se še ne kažejo obrisi zavedanja odgovor- nosti do pojutrišnjega dne. Prevečkrat slišimo in beremo predstavnike vlade, ko napovedujejo s.premembe v tretji osebi. Dokler ne bo osebna odgovor- nost nosilcev javnih funkcij tista, ki bo poganjala kolo sprememb, se nam ne piše najbolje. Zato sem se v tem zapisu tudi sam izognil naštevanju, da bi vlada mora- la narediti to in ono, da bi zmanjšali odliv naših "možganov" na tuje. Gre za srčiko težave. Sedaj smo nekaj let reševali kapital. Čas je, da začnemo reševati posameznika, mlade in na koncu vse nas. S primernimi gos- podarskimi pogoji, ki ne bodo nujno boljši kot so v tujini, toda vsaj prim- erljivi, bomo ustvarili pogoje kjer bo vsak tehtno premislil, kje se mu pogoji seštejejo v boljši rezultat. Takrat bomo vsi bolj brez skrbi. KAZALO 02 UVODNIK 03 - 10 2. KONFERENCA MSP 03 Dr. Miro Cerar: "Pozit ivni gospodarski trendi za zagon in optimizem MSP" 04 Dr. Miroslav Rebernik: "Dremav podjetniški duh Slovenije" 06 mag. Brane lotrič: "Od vlade pričakuejmo ... " 07 Avstrija druga največja vlagateljica 08 - 09 MEMORANDUM MSP 11 NAPOVEDUJEMO 12 Jana Tolja - POMLADN I VETER 2015 ' .... Jana Tolja --... --.. --~ _ ... _._-,----_._- -- -~ = :::: ••• --- 14 21 NOVOSTI ZA ČLANE 22 VPRAŠANJA IN ODGOVORI 24 NAGRADE NAŠiM ČLANOM 26 1Z DELA SEKCIJ IN ZDRUŽENJ 28 EXPO 2015 .. _---- 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) VETER/m,)20l5 -_ Pozitivni gospodarski trendi za zagon in optimizem MSP - poslovno gospodarstvo s 60 odstotki dodane vrednosti dr. Miro CERAR, predsednik vlade RS Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je nagovoril udeležence 2. Konference za mala in srednja podjetja na Gospodarski zbornici Slovenije, ki je letos potekala pod imenom "Več kisika podjetniškemu ognju .. . Ob tem je premier izrazil zavedanje, da si mora prav vlada prizadevati za okolje, ki bo podjetnikom omogočilo lažje zadihati, ter pri tem nave- del nekaj vladnih usmeritev, ki bodo tudi malim in srednjim podjetjem dala več kisi- ka za njihovo poslovno ognjevitost. MSP ZAPOSLUJEJO OVE TRETJINI LJUDI V POSLOVNEM GOSPODARSTVU Mala in srednje podjetja imajo v Sloveniji izjemno pomembno vlogo, je izpostavil predsednik vlade, saj predstavljajo okoli 99 odstotkovvseh podjetij, zaposlujejoveč kot dve tretjini ljudi v tako imenovanem poslovnem gospodarstvu, in ustvarijo več kot 60 odstotkov dodane vrednosti. Zato malim in srednje velikim podjetjem, tako slovenska vlada kot tudi EU namenjata posebno pozornost. Ob naporih za izhod iz gospodarske krize je po besedah premierja treba paziti, da nas sedanji pozitivni trendi ne smejo uspavati. . Nasprotno, vložiti moramo Š€več napora, da jih nadalje spodbudimo. Predvsem pa moramo iz njih črpati dodaten zagon in optimizem za nadaljevanje nujno potreb- nih ukrepov za nadaljnje gospodarsko in socialno okrevanje in razvoj, . je poudaril predsednik vlade. Vlada je v tej smeri že izvedla nekat- ere pomembne aktivnosti, pripravlja pa še vrsto sprememb in ukrepov s ciljem izboljšanja zakonodajnega in poslovnega okolja, je dejal premier dr. Cerar. Skupni namen teh ukrepov je zagotoviti boljše možnosti za nastajanje, rast in razvoj pod- jetij in s tem večjo konkurenčnost sloven- skega gospodarstva. Ob tem je naštel vrsto ukrepov, s kate- rimi namerava vlada naprej spodbujati gospodarsko rast in zaposlenost. Med njimi je omenil ukrepe za izboljšanje dos- topa malih in srednjih podjetij do virov financiranja, pri čemer je napovedal, da bo več sredstev namenjenih povratnim virom financiranja, pri nepovratnih pa bo potrebna vetja selektivnosti in razvojna usmerjenost. VLADA BO PREOBLIKOVALA DAVČNO BREME Vlada pripravlja spremembe tudi na davčnem področju, in sicer v smeri večjega obsega pobranih davkov ter pre- strukturiranja davčnih bremen. V Slo- veniji je delo prekomerno obremenjeno, je ocenil predsednik vlade in dodal, da bodo nekatere spremembe pripravljene še letos, konkretnejše pa v letu 2017. Na drugi strani pa se bo vlada osredotočila WILLKOMMEN " 2 KonfereoI fur tudi na odpravo administrativnih ovir in na učinkovitejše pobiranje davkov, kar bo zagotovilo večjo horizontalno pravičnost sistema, je povedal premier. Ta se bo dosegla z davčnimi blagajnami, ki bodo onemogočale izogibanje plačilom davkov. Razprava o osnutku zakona, ki bo uvedel davčne blagajne je končana, Ministrstvo za finance pa preučuje prejete pripombe na zakon. Predvidoma naj bi bil predlog zakona dokončan do konca meseca, je še dejal predsednik vlade. Premier je napovedal tudi deregulacijo poklicev v več dejavnostih, izboljšanje pogojev za delovanje na tujih t rgih ter pri- pravo strategije pametne specializacije. MSP ODLOČNEJE NA TUJE TRGE Državni sekretar na ministrstvu za gos- podarstvo Aid Cantaruttl je ob tem iz- postavil, da bi se lahko mala in srednja podjetja odločneje podala na tuje trge, saj je internacionalizacija pomembna tudi zanje. Pri tem je spomnil, da se je namreč vrednost slovenskega izvoza lani povečala za približno šest odstotkov, več kot petodstot no rast pa je mogoče pričakovati tudi letos. Zbrane na 2. konferenci MSP je pozdravil predsednik vlade RS dr. Miro Cerar 3 -.. 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) 4 Dremav podjetniški duh Slovenije Zaznavanje poslovne priložnosti je temeljni pogoj, da se sproži proces ob- likovanja poslovne ideje in njenega pos- topnega preraščanja v podjetje Iskanje priložnosti in njihovo preoblikovanje v podjem, ki bo lahko ponudil strankam tisto, kar potrebujejo, je osrednje torišče delovanja podjetnikov, ki imajo različne značilnosti, sposobnosti in ambicije ter se tudi različnoodzivajo na razmere, v katerih delujejo. Spoznavanje teh značilnosti in proučevanje dejavnikov, ki vplivajo nanje in s tem na (eloten podjetniški sektor, je tudi osrednja tema, ki jo proučuje Globalni podjetniški monitor že vse od leta 1999. Gre za največjo raziskavo podjetništva na svetu, v kateri Slovenija sodeluje od leta 2002 dalje, kar nam omogoča, da se prim- erjamo s svetom in lahko tako na sloven- sko podjetništvo pogledamo s širSega zornega kota. Najnovejši rezultati te svetovne razis- kave za Slovenijo niso zelo razveseljlvl. Še zlasti zaskrbljuje upad zaznavanja priložnosti, ki je še izrazitejši kot leta 2013, tako da je Slovenija zadnja v Evropi (Slika 1) in že skoraj povsem na repu vseh držav, sodelujočih v raziskavi. Predvsem je kritično, da se v Sloveniji trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti se kar nadaljuje. Leta 2007 je še skoraj polovica prebivalstva menila, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti, leta 2009 je ta delež padel na 30 %, v naslednjih letih se je padanje nadaljeva lo in v letu 2014 je samo še 17 % odraslega prebivalstva videlo potencialne poslovne priložnosti. Medtem ko so države, ki so v preteklih let ih delale družbo Sloveniji na zadnjih mestih, napredovale, se je Sloveni- ja pomaknila na sam rep evropske lest- vice in med evropskimi državami zaseda zadnje mesto. Na predzadnjih mestih na repu lestvice delata družbo Sloveniji še Hrvaška (18 %) in BiH (20 %). Države PIGS so v letu 2014 izkazovale bolj optimistično sli ko od Slovenije: Portugalska 23 %, Italija 27 %, Grčija 20 % in Španija 23 %. Nizka stopnja zaznanih priložnosti v državah, ki imajo težave z gospodarskim raNojem, ni le zelo pomemben podatek za vlade teh držav, ampa k t udi za številne insti- tucije, infrastrukturne ustanove ter seveda izobraževalni sektor, ki lahko pomagajo pri graditvi zmogljivost i posamezni kov za pre- poznavanje priložnosti. Seveda k nižanju zaznavanja poslovni h priložnosti prisp- eva tudi trenut no gospodarsko stanje, saj je v krizi realno manj priložnosti, ker je manj uspešnih podjetij, ki bi dajale posel manjšim, kupna moč je zmanjšana, s tem pa t udi možnosti da bi določena, čeravno dobra ideja, uspela. Drug takšen dejavnik pa je tesno povezan z delovanjem države, ki namesto da bi podpirala podjet niško prakso, le-to pogosto otežkoča s slabo delujočim bančnim sistemom, zapleteni- mi in pogosto nejasni mi administrativnimi zahtevami in obremenitvami podjet ij z različnimi dajatvami. Slovenija Je pod povprecjem tudi pri deletu posameznikov, ki se nameravajo v prihodnjih letih lotiti podjetnlstva. V Sloveniji je lani dobrih 12 % odraslih pre- bivalcev izrazilo podjetniške namere, da se bodo v prihodnjih t reh let ih začeti ukvarja- ti s podjetništvom (potencialni podjetniki). Toda te namere še ne pomenijo t udi vi - soke dejanske podjet niške aktivnosti, kar se kaže v tem, da le 3,8 "Al posameznikov tudi dejansko realizira svojo podjet niško namero in se loti aktivnost i za začetek po- slovanja (nastajajoči podjetniki). Še manj je tistih, ki jim uspe svoj podjem razvijati dlje in kot novi podjetniki poslujejo več kot tri mesece in manj kot tri leta in pol - leta 2014 jih je bilo v Sloveniji 2,7 %. Ustaljenih podjetnikov, torej tistih, ki poslujejo dlje kot 42 mesecev, pa je bilo 4,8 %. Poslovan- Prof. dr. Miroslav Rebernik je je v zadnjih 12 mesecih opustilo 1,5 % odraslega prebivalstva. Raziskava tudi ugotavlja da so egalltarlstiine teznje v Sloveniji zelo vi - soke. Na vprašanje, ali menijo, da bi bilo večini ljudi v Sloveniji ljubše, če bi imeli vsi približno enako raven standarda, jih je kar 82 % odgovorilo pri trdilno (Slika 2). V državah Evropske unije, ki sodelujejo v ra - ziskavi GEM, je recimo delež ljudi, ki meni- jo, da bi bilo primerno, da bi vsi imeli enako raven življenjskega standarda, v povprečju ., ,------------------------------------------------------- , ,,------------------------------------------------------S"'~ I I , ., HI-t-t-.------------------------------------------------ ~ ~~ HI-t-t-t -.---------------------------------------------- • j ~~ HI-t-t 1 "'~ HI-t-t f .,~ HI-t-t , . , HI-t-t I ~'"'''' '''' Slika 1: Zaznavanje pol.lovnih priložnosti v Evropi 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) VETER/m,)20l5 -_ 63 %. Težnja po enakosti dohodkov de· luje na podjetništvo kontraproduktivno: med tistimi odraslimi, ki slovenske družbe ne razumejo egalitaristično, jih poslovne priloinosti zaznava skoraj četrtina (24 %), med tistimi, ki zaznavajo visoko stopnjo egalitarizma pa jih zgolj 16 % II okolju hkrati zaznava tudi obetavne poslovne priloinosti. »Podjetnlska zaspanost« Slovenije Je tudi sicer dobro razvidna - \1 \lseh proucevanlh skupinah podjetnikov smo pod povprecjem skupin drzav, s kat- erimi smo se primerJali. Nastajajočih in novih podjetnikov je pol manj, kot je povprečje vseh 72 držav, ki so sodelovale \1 raziskavi, posledično pa velja enako za celotno zgodnjo podjetnisko aktivnost. Precejšnje razlike se kažejo tudi pri primer- javi z inovacijskimi gospodarstvi, Evropsko unijo in vsemi evropskimi državami. Tudi primerjava ustaljenih podjetnikov kaže podobno sliko, saj jih je manj kot v drugih skupinah primerjanih držav. V Sloveniji je tudi poslovati prenehalo manj podjetnikov kot v drugih skupinah držav. Razlike med Slovenijo in povprečji inovacijskih gospo· darstev, evropskih držav in držav EU pa so večje kot leto prej, kar je skrb vzbujajoč trend. podjetnikov zaradi priložnosti. Takšen trend sprememb je priča kovan, saj so se v vseh šest ih proučevanih letih stopnje brez- poselnosti v Sloveniji veča le, pa tudi sicer se je zmanjševalo stevilo zaposlenih oseb. Razmerje med tema dvema primerjanima skupinama motivov se je torej poslabšalo, kar je slaba novica, saj so podjetniki zaradi nujnosti v principu manj razvojno narav- nani in tudi manj zaposlujejo. ,. % ~----------------------------------------------- Sl ov enij~ V,e dr~a ve Inov~dj 'k~ go'poda rstva Evro p,ke drhve E",op ,ka unij a DRazpoznavanje po,lovnih prHoZno' t i • Egalitarilem . Podjetniške namere GEM S "'"'''';;~ 1014. APS Sl ika 2: Ralpoznavanje poslovnih priložnost i. egal ita rilem in podjetn i~ke namere Posamezniki se lahko vkljutljo v podjetnlstvo zaradi nuje, ker nimajo drugih moznostl za prdivetje all ker zelljo Izkoristiti obetavno podjetnlsko prIloinost, da bl postali neodvisni , Imeli dohodek ln pozelI dobitek. V Sloveniji sicer vsa leta beležimo višje stopnje podjetništva iz priložnosti kot podjetništva iz nuje, vendar se po letu 2012, ko je bil delež podjetnikov iz nuje najnižji (0,4 %) in hkrati najvišji delež podjetnikov iz priložnosti (4,9 %), v zado njih dveh letih delež podjetnikov iz nuje bistveno povečuje, hkrati pa upada delež Podjetniška aktivnost pa se zdalec ni rezultat samo posameznikovih sposob- nosti , nagnjenosti ln ambicij , ampak v enaki meri tudi rezultat okolja, v kat- erem posameznik ilvl ln deluje. Zato to ne more biti samo stvar posamezni- ka in njegove morebitne naklonjenosti izkoriščanju poslovnih priložnosti, tveg- anju in sprejemanju odgovornosti, am- pak je tudi naloga države, da s pomočjo ustrezne podjetniske polit ike vzpostavi temeljne okvire za uspešno poslovanje. Posameznik pač ne more vplivati na to, ali je urejena infrast ruktura, ali banke deluje- Ugledni gosti na 2. konferemci MSP jo, kakšne so administ rativne obremenitve podjetja itd. Različne države in regije imajo različno strukturo in kakovost posa- meznih okvirnih pogojev za podjetništvo, s tem pa tudi drugačna .pravila igre., kar pomembno vpliva na podjetniško aktivnost. GEM ocenjuje devet temeljnih pogojev, ki so pomembni za nastajanje in razvoj podjetij, njihovo kakovost pa ocen- jujemo s pomočjo anketiranja nacionalnih izvedencev, ki so podali svoja mnenja in sodbe o posameznih pogojih v njihovem nacionalnem gospodarstvu. Izkaže se, da za povprečjem držav EU najbolj zaosta- jamo pri kulturnih in družbenih normah, ki podpirajo oziroma zavirajo podjetniško aktivnost. Nizke ocene so leta 2014 sloven- ski izvedenci namenili tudi vladnim poli- tikam, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na regulat ivo ter prenos raziskav in raz- voja v podjetnisko prakso, kar prav tako velja za večino drugih držav udeleženk GEM. Na spodnji Sliki 3 kažemo primerja- vo posameznih elementov podjetniškega ekosistema med Slovenijo, Avstrijo in Ev- ropsko unijo, iz katere so lepo razvidna področja, kjer so v Sloveniji še posebej potrebna izboljšanja. Kot vidimo, je treba Izobrazevanje za podjetnlstvo krepko Izboljsati, tako da bodo posamezniki pridobili potrebno znanje in veščine za podjetništvo pa ne le zato da bi ustanavijali nova podjetja am- pak predvsem za to da bodo ustvarjalni, podjetni in inovativni ter bodo v večjem številu videli poslovne priložnosti in jih tudi uresničevali - v svojem podjetju ali v podjetjih, kjer so zaposleni. Kar se tiče podjetniške politike in vladnih programov, za povprečjem držav EU najbolj zaosta- jamo pri elementu, ki se nanaša na višino davčnih bremen za nova in rastoča pod- 5 -.. 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) 6 jet ja. Oblikovalci ekonomske politike se zato morajo zavedati, da je za uspešno delovanje gospodarstva treba prisluh- niti podjetjem in jim omogočati, da se dolgoročno razvijajo, rastejo, postanejo in ostanejo uspešna, ne pa jih obremen- jevati z vedno višjimi davki ali jim drugače oteževati pogoje poslovanja. Le tako bo tudi možno znova prebuditi dremav podjetniški duh Slovenije. Nosilec slov€r1skega dela raziskave GEM je Inštitut za podjetništvo in manage- ment malih podjet ij na Ekonomsko- poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, raz iskovaln i t im pa sestav ljajo prof dr. Miroslav Rebern ik (vodja), prof. dr. Polo- na Tominc, prof. dr. Karin Sirec, doc. dr Barbara Bradat Hojnik, dr. Katja Cmogaj ter mag. Matej Rus. IlQbr;olev;onje ~ podjEtni!.1:V!l - po ~ hobr~'~~nj~ '<1 poodjelni Itvo - ()~ ln S, fi n.on f ni .... 1 " , u u U U -Sl~nij3 -A~lrija -Oflay~ EU Sl ika 3: Elementi podjetniškega ekosistema ~ Sloveniji, Avstriji in EU VIte r Hasslacher, dr Clemens Koja, veleposlan ik Republike Avstnje v Sloveniji in dr!avni sekretar no Mi nistrstvu la gospodM,ki ral\loj in tehnologijo, Aleš CantanJUi POSLOVNO-INFORMATIVNO B2B SREČANJE Z AVSTRJSKIMI TRGOVSKIMI AGENTI - INTERNACIONALIZACIJA POSLOVANJA MSP Po uvodnem delu konference je bilo iz- vedeno B2B srečanje slovenskih proiz- vajalcev z avstrijskimi trgovskimi agenti. Pripravljeno je bilo v soorganizaciji l Združenjem trgovskih agentov y okviru WKO in Advantage Austria. Organizirano mreženje je del projekta Internacional- izacija MSP. Bilateralni razgovori so po- tekali s trgovskimi agenti , ki delujejo na naslednjih področjih: l. Elektro področje, elektronika 2. Tekstil, oblacila 3. Les, hlodovina, gradbeni material 4. Mehanizacija, industrijska oprema 5. Pohištvo, interier in notranji design 6. Prehrana, živilska industrija 7. Zdravstvo, kozmetika, parfumerija Mreženja z avstrijskimi trgovskimi agenti so se udeležili vsi, ki jih zanima širitev po. slovanja v Avstrijo. 7 8 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) VETER/ma 20 MEMORANDUM MSP "NAJPREJ POMISLI NA MALA IN SREDNJA PODJETJA - TUDI V OBDOBJU FINANČNE KRIZE" V EU je okoli 23 milijonov malih in srednjih podjetij (MSP), kar predstavlja skoraj 99 % vseh podjetij IJ EU. Ta podjetja zagotavljajo prek 100 milijonov delovnih mest in so hkrati bistven vir inovacij in razvoja, zato imajo ključno vlogo pri gospodarski rasti , socialni koheziji in konkurenčnost i evropskega gospodarstva. Podobno imajo mala in srednje podjetja IJ Sloveniji izjemno pomembno vlogo, saj pred- stavljajo okoli 99 odstotkov vseh podjetij , zaposlujejo več kot 2/3 ljudi in ustvarijo več kot 60 odstotkov dodane vrednosti . Po razpravi na 2. konferenci za mala in srednja podjetja (MSP), ki jo je organizirala GZS-Podjetniško trgovska zbornica (PTZ), dne 15. aprila 201S, Vladi Republike Slovenije izpostavlja mo kot posebej prioritetne v času gospodarske in finančne krize na področju de- lovanja malih in srednjih podjetij v Sloveniji (MSP-jev) izpostavljamo ukrepe na področju dostopa do financ , uvedbe davčnih bl- agajn, izobraževanja/veščin in internacionalizacije MSP-jev. Kot posebej prioritetne v času gospodarske in finančne krize izpostavljamo tri ukrepe: l . najkasneje do začetka leta 2016 uvesti presojo vplivov obstoječe in nove zakonodaje na malo gospodarstvo (test MSP) 2. podpiramo uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji za vse gospodarske subjekte enako ob zmanjšanih davčnih stopnjah (primer Hrvaška) 3. podjetniki so odločno proti povečanju davka od dohodka pravnih oseb, saj mala in srednja podjetja potrebujejo denar za raZI/oj svojih podjetij , na drugi strani pa bi takšen ukrep vplival na zmanjševanje investicij v Sloveniji. KAKO DO POCENI DENARJA ZA RAST? Predlogi Vladi RS za nove MSP • povečanje naloZbenega potenciala DTK • dosledno spoštovanje MSP testa . večJa podpora Inovacijski ln raziskoval ni sferi • priprava Instrumentov za povečanje množičnega fina nciranja . vzpos tavitev platforme za zacetno testiranje rešitev • podpora investicij skim posrednikom in konferencam Predlogi Vladi RS za vse MSP-je • ustanovitev službe za pomoč MSP-Jem • s sistemski mi ukrepi zn iža ti perečo p l ači lno disciplino - STOP zlo rabam stečajne zakonodaje • odstraniti et iketo ~ s tečaJa " s poštenih podjetnikov . večJa promocija podjetništva v dru žbi • manjše upravne obremenitve pri poslovanj u MSP . 100 % davčna olajšava za re-Investiranje dobi čka Podjetniški klepet: Izobratevanje. veščine. Na fotografiji dr. Jaka Vadnjal . GEA Co llege. Mari<.o Lotri č. Lolrič Meroslovje d.oo., Jemeja Kamnikar. Viva Cater ing. Nara Petrov i č, podjetnik. Marko Curavi č, Evropska komisija Podjetniški klept't: Kako do poceni denarja za ro st? IZOBRAŽEVANJE, VEŠČiNE • Zavod za zaposlovanje RS in Sklad RS za štipendiranje ln raNoj kadrov morata denar namenit i usklajeno s konkretnimi potre- bami gospodarstva, ki jih mora ta stalno preverjati. • Vkuriku lum šol, od osnovne do faku ltete, bi morah vpeljati pred- met Podjet ništvo. • Povečati sodelovanje med gospodarstvom in šolskim siste- mom, tako da se čim več sodeluje na področju konkretnih izzivov in projektov: projektne in diplomske naloge, prakse, iz- menjave itd . -~ KONFERENCA III 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) VETER /m,)20l5 -_ UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN Al POTREBNA JE CELOTA UKREPOV ZA PREPREČEVANJE SIVE IN ČRNE EKONOMIJE 1. Ker je zmanjsevanje sive ekonomije .timsko delo~ med državo in davčnimi zavezanci, od Vlade pričakujemo, da bo javnosti predložila pred obravnavo Zakona o potrjevanju računov celotni paket ukrepov za prepree€vanje sive eko- nomije, ki so ga države, IJ katerih uspešno preganjajo sivo l in črnol ekonomijo sprejele pred ali hkrati z uvedbo davčnih blagajn. Te so namreč le eden od ukrepov, zato so nujno potrebni tudi drugi ukrepi, kot na primer zmanjšanje splošne stopnje DDV za 1 odstotno točko. 2. Ob uvedbi davčnih blagajn je potrebno uvesti tudi pos- topno administrativno razbremenitev podjetnikov (dema- terializacija računov ipd.) in transparentnost inšpekcijskih Podjetniški klepet: Ali res potrebujemo davčne bla gajne? Zakaj nam dmva ne zaupa? Na fotografiji: mag. Tajana Vrban. Davčna uprava Hrvaške. mag. Johann Picej. davč ni svetovalec,Avstrija, Peter Grum. FURS postopkov (kratek, praktičen opis pregleda po področjih po litovskem vzoru). 3. V kratkem času -od 1.7.2013 do 31.1. 2015 se je dvakrat spremenila zakonodaja, ki določa način evidentiranja gotovinskega prometa. Na podlagi zadnje spremembe od 31.januarja 2015 dalje so v Sloveniji že uvedene .virtualne davčne blagajne. , saj je možno evidenti- ranje prometa le s pomočjo računalniških naprav ali elektronskih blagajn, ki vsebujejo revizijsko sled. Od tega dne je omogočeno ro čno izdajanje računov le iz vezane knjige računov, ki jo je davčni zavezanec dolžan pred prvo uporabo potrditi pri FURS-u. 4. Naša zahteva je tudi, da država maksimalno možno, glede na naravo investicije, krije stroške uvedbe blagajn za vse zavezance. B) DOLOČiTEV DOHODKOVNE MEJE ZA MOŽNOST ROČNEGA EVIDENTIRANJA GOTOVINSKEGA PROMETA 5. Nujno potrebno je določiti tudi prihodkovno mejo, do katere bi najmanjši davčni zavezanci lahko tudi v bodoče izstavlja li . ročne račune_ iz vezane knjige računov (na primer do 6.000 evrov letnega prometa). C) OBVEZNO TESTNO DELOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI FURS-u IN PRI DAVČN IH ZAVEZANCIH 6. Pred nameravanim prehodom na on-line sistem davčnih blagajn , bi moral FURS nadgraditi svoj informacijski sistem, ga popolnoma testirati in usposobiti za nemoteno uporabo ter in šele nato vzpostaviti on-line povezavo z davčnimi zavezanci, če bi bilo to sploh še potrebno. 7. Davčna uprava bi morala tudi davčnim zavezancem omogočiti poskusno delovanje on-line davčnih blagajn vsaj nekaj mesecev pred začetkom izvajanja kaznovalne politike. D) OBVEZNA PRIPRAVA PREDLOGOV VSEH PODZAKO NSKIH AKTOV PRED SPREJEMOM ZAKONA O POTRJEVANJU RAČUNOV V DRžAVNEM ZBORU 8. fzkušnje kažejo, da Vlada oz. ustrezna ministrstva v podzakonske akte vključujejo rešitve, ki bi jih moral vsebovati zakon - vse to zato, da se glede določenih rešitev, ki morda ne bi bile sprejete, izognejo parlamentarni obravnavi. Zato predlagamo, da sta podana Zakon in podzakonski akti hkrati v javno obravnavo. V vsakem primeru predlagamo tudi, da parlamentarna zakonodajna služba natančneje in z vso odgovornostjo pregleduje vse podzakonske akte pred podpisom ministra in zavrne vse podzakonske določbe, ki nimajo eksplicitne podlage v zakonu ali presegajo pooblastila zakona. S tem se omeji tudi možnost korupcije znotraj javnega sektorja in se izogne morebitni objektivni odgovornosti ministra za podpis podzakonskega akta, za katerega subjektivno ni odgovoren. INTERNACIONALIZACIJA MSP Na pobudo Združenja trgovskih agentov Slovenije, ki deluje v okviru GZS Podjetniško trgovske zbornice, je potrebno vzpostaviti skupen portal za proizvajalce in trgovske agente v Sloveniji po vzgledu avstrijskega portala (http://register.handelsagenten.atlenl index.htmll. Podjetniško t rgovska zbornica (PIT), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, povezuje podjetja storitvenih dejavnosti, proizvodnje in trgovska podjetja. Svoje poslanstvo utemeljuje z visoko stopnjo specifičnega delovanja na osnovi več kot trideset let izkušenj z malimi in srednjimi podjetji. Članom PTZje informacijsko, strokovno, izobraževalno, poslovno in lobistično središče, kjer učinkovito zastopa in šč it i skupne interese članstva in nudi pomoč predvsem pri pospeševanju razvoja malega in srednjega gospodarstva. 9 10 2. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) Zavarovano poslovanje vam omogoca Ale n Kob i lica: www.as.si 080 1110 Alen Kobilica Alen Kobilica , ki ima tudi sam podjetje, je udeležence 2. konference MSP najprej spomnil, da je vsak med nami pravzaprav zmagal že, ko se je rodil. Zato ni razloga, da ne bi imeli motivacije za dosego svojih življenjskih ciljev. Sam je začel Imodo, imel je svojo turistično agencijo Jupiter, Alen Kobilica, diplomirani profesor športa na Fakulteti za šport, svetovno uspešni model in lastnik mod ne agencije, je konec leta 2008 izgubil tisto čut ilo, od katerega je bil v svetu mode najbolj odvisen - vid. Ambasador vidnega, lepih podob, je zdaj postal glasnik .tistega, kar je očem pri- krito~ . Ustanovil je center za slepe športnike Vi - dim cilj, sam se je posvetil plavanju in smučanju; po letu trdega treninga se želi uvrstiti v finale v obeh panogah na letnih in zimskih paraolimpijskih igrah. skratka bil je uspešen podjetnik. Ko se mu je po operaciji benignega tumorja v glavi, po kateri je oslepel, vse življenje obrnilo na glavo, je začel znova. »Samo dve možnosti sta,~ pravi Alen Kobilica , _ali se predaš in zapreš sam vase ali pa, da vse stvari, ki se ti zgodijo, sprejmeš kot izziv. ' Sam je se odločil za to zadnje in se začel postopoma privajati novih stvari. ~Ali se zavedate, kako malo uporabljamo svoje možgane? Vsi bi bili najraje v področju udobja, ven- dar v njem ne zraste nič novega. Ko sem sam zaradi novih razmer stopil ven iz udobja v nove izzive in preizkušnje, sem se venem mesecu naučil tipkanja z desetimi prsti, telefoniranja s pametnimi telefoni in vseh drugih novih stvari, ki so se mi do takrat zdele nemogoče in nedosegljive,' poudarja Alen Kobilica in svetuje podjet- nikom, naj kljub krizi zberejo pogum za nove stvari in nove izzive. JUJEMO SE POKROVITELJEM Zlati pokrovitelJ: · 5 ) ) Banka Srebrni pokrovitelji: SBERBANK Bronasti pokrovitelji: • • Bisnode • M~,"" '''''''' tiN,,;"n Pokrovitelj vode: • zala ,,,,, ... ,~, • Ull]a računovodska hiša Nove dimenzije varnosti ID NTIKS10LeT kart ični sistemi eOpomnik A' ,':c; SPIRITI SLOVENIJA ' ..... """'~ S POSLOVNO ANALITIKO DO BOLJŠiH PRODAJNIH REZULTATOV v .-..... '.""""'''Mm ~m SYelu pridobili ln _btl .tr..,"" ni flIOItlWIO. PfodtrlnlllfO<1OS moro biti ,,",lhI~. Pri lem je • pomo( l>O$IOYnI ~lUIutik.o. k.01t'n' _ja omo&OUJo rt>irJ..,.. InIqrocljo ...... Im ln ~t.o .... ~ InIosIo!oU lcrme .n.I~11'KII ""lN ... pmojo ln ~.., prllou....U ... " ..... _1. V ,e ""m .... Je BI.....,.,. ,alVll Po<0<1'10' posl .... nju. pOd)tljl 162B), 1<1 prodajnim .troIl.cvnJ'i, regiJO, I/Spe!nosI podjetja in podobno. Pr .... tallc poslcvnc·analtr..'na Gnldjl cmcplljO .... 1· ilc in napcvedOYan~ "melov IN pc*d ične prodajnih c~lev. Pos!CJVII()-lnalttična orodja erncgoc!lJO iskanle _ih potencia lnih i- 'llOSti se se Izkazalua ma nj U~"'" Za dod.ne inlormavetu si shranjuje V5e vizilke in po51ovne kontokte, ki jih no 5VOji poti srečo. To klepet fi/{' je 5podbudi/, da bom 5e bolj delal no mreienju in povezovonju podjetij med seboj. Tega bi moralo v Sloveniji biti več. , Torej je vedno prostor za dodatno znanje in veščine. Sklep vseh udeležencev je bil udeležiti se tudi naslednjega podjetniškega klepeta. Se vidimo! Pokrovitelj vode izvil'ska voda NOVOSTI ZA C:LANE VETER! maJ 2015 ...... Letošnja novost: knjiga vezanih računov kdaj in kako? Uporaba potrjenih vezanih knjig računov obvezna od 31. l. 2015 dalje. Namen uvedbe vezanih knjig racunov je ure· ditev področja gotovinskega poslovanja in doseganje večje transparentnosti pri tovrstnem poslovanju. Obrazec računa je univerzalen in je na- menjen tako za zavezance, identificirane za namene DDV, kot za zavezance, ki niso identificirani za namene DDV. Zavezanci na obrazcu računa izpolnijo različne podatke (DDV, podatki kupca, klavzule, ... ) V skladu 6. členom ZDavP-2H (nov 31.a člen ZDavP-2) morajo vsi zavezanci, ki na podlagi davčnih (in drugih) predpisov vodijo poslovne knjige in evidence ter iz- dajajo racune pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega racunalnlskega programa oziroma elektronske naprave (z revizijsko sledjo o izdanih računih) upora- bljati knjigo vezanih računov. Stari obrazci niso več v veljavi. Uporaba teh je možna le pri brezgotovinskem po· slovanju. Knjiga vezanih racunov mora biti potrje- na preko portala eDavki (takoj izpišete potrdilo) ali na izpostavi FURS - obrazec ~ • _. - __ ....... ' "00II1"W (velja po prejemu na FURS): http://Www. fu.gov.si/ fileadmin/ lnternet/Medijs/{o_sre· disce/20 15/Vlogojo_potrdi tev _ vezone_ knjige JOC unov _osebno _noJinoncnem_ uradu.pdf PlaeIIna kartica je tudi gotovina Po Zakonu se za gotovinsko plaeilo steje: . plačilo z bankovci in kovanci, ki so v ob- toku kot plačilno sredstvo, drugi načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico,čekom ter druge podobne načine plačila_o Po tem pojasnilu bo moral račun iz vezane knjige torej dobiti tudi ku- pec, ki bo plačal s plačilno kartico, čeprav za to obliko plačila ostane zapis. Tudi, če je račun delno plačan z gotovino, mora biti v KVR. limit pri gotovinskem poslovanju Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična os- eba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovi- no po ZDavP-2 (36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2) je 420 €. Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovi- nskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in R~Ih: --c-...... .._ - .. -... - -- - -....... --~ -- - storitev v RS po ZPPDFT (37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in finan - ciranja terorizma - ZPPDFT) je 5.000 €. Sankcije v primeru izdaje računa v naspro- tju z zakonom ali nezagotovitve hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših spre- memb izvornih podatkov v vezani knjigi računov, če je do takšnih sprememb prišlo (31. a člena ZDavP·2), so globe od 1.500 € do 250.000 €. Za prekršek se sankcionira posameznike, samostojni podjetnik posa- meznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pravna oseba ter vse odgovorne osebe. Priporočamo imeti eno papirno knjigo za vsak slučaj na prodajnem mestu. Arhiviranje knjig vezanih računov je ob- vezno enako kot vsak dokumentacija, to je 10 let. Optimizacija Izbira med papirno vezano knjigo računov ali uporabo ustreznega programa je eno- stavna na prodajnih mestih opremljenih z ustrezno opremo (računalnik, t iskal- nik). Možen je najem programa (mesečna, letna pogodba). Ob dostopnost i inter- neta je možen dostop do programske ap- likacije na serverju računovodskega ser- visa. Običajno je stroškovno to optimalna rešitev. Računovodski servis ima podatke za prenos v glavno knjigo dnevno na voljo. Za vsako dejavnost, predvsem delo na terenu ali manjše število kupcev, pa je knji - ga vezanih računov edina izbira. 17 ~... NOVOSTI ZA ČLANE VETER!maJ20 18 Igor Hočevar, Menjalko d.o.o.: "Podjetjem rešujemo neprodane zaloge, neizrabljeno proizvodnjo in nelikvidnost." Igor Hočevar Podjetje Menjaiko d.o.o je novost na slovenskem trgu. Od januarja 2015 ponu- jajo podjetjem prodajo in nakupe blaga in storitev za blago in storitve brez plačil v denarju. Njihov sistem temelji na škotski programski opremi družbe GETS Global, ki je tudi partner družbe Menjaiko d.o.o. Sicer je ta sistem na trgu že v& kot 27 let. Menjaiko skupaj s principalom GETS Global vzpostavlja večstransko blagovno menjavo na področju Slovenije in nek- danje Jugoslavije. To pa podjetjem, ki se ubadajo z neprodanimi zalogami, neizra- bljenimi proizvodnimi kapacitetami in ne- likvidnost jo lahko pomaga, da kljub krizi obstanejo. Posebno ponudbo so pripravili tudi za Clane Podjetniško trgovske zborn- ice. Ta hip je v sistem vključenih že 65 pod- jetij, katerim se vsak mesec pridružujejo nova. O novostih smo se pogovarjali s partnerjem in z direktorjem družbe Men- jalko d.o.o. Ir;orjem Hočev_rjem . ~ Kaj vse je torej mogote ta hip kupiti? Kaj Nenjalko ponuja ta hip? IGOR HOČEVAR: Danes Clani Menjaika ponujajo storitve oglaševanja, tiska, mi· zarske storitve, izdelavo internetnih stra- ni, pranje avtomobila, pravne in davčne storitve, urejanje okolice, čistilni servis, računovodstvo, itn. Imamo partnerja, ki dobavlja kartuše za printerje, partnerja, ki ponuja pisarniški material in papir. V kratkem bo v naš sistem vključena tudi družba, ki bo nudila še elektriko in druge energente. -;l Kako torej podjetje vstopi v ta sistem - s ponudbo all spovprasevanjem? IGOR HOČEVAR: Z obojim, vendar je osnova vedno aktivna ponudba naših članov. Torej če podjetje A nekaj potrebu- je, in opazi ponudbo podjetja B, ki pa ne potrebuje nič, kar ponuja podjetje A, la· hko podjetje A vseeno kupi to, kar ponuja podjetje B. Podjetje B pa istočasno ali pa kasneje kupi tisto, kar potrebuje, od tretjega podjetja C. Tako se blago ali sto- ritve izmenjujejo v celotnem sistemu. Sistem omogoča tudi nakupe pred pro· dajo. Tudi če posamezno podjetje kljub svoji aktivni ponudbi še ni nič prodalo, lahko vseeno kupi tisto, kar potrebuje za svoje poslovanje. To lahko stori na podlagi odobrenega posebnega stanja. Za zne- sek posebnega stanja ne zaračunavarno obresti. Pomembno je poudariti, da ce- loten sistem Menjaika temelji na ovred· notenju blaga in storitev z vzporedno oz. obračunsko valuto - menjalnimi evri, ki veljajo samo v našem sistemu, so pa vrednostno enaki pravim evrom. Torej ob prodajno-nakupnih transakcijah ne pri- haja do denarnega toka, pač pa le do toka blaga in storitev ter evidentiranja stanj menjalnih evrov. V sistemu Menjaiko tako dejansko kupujemo s tem, kar imamo, to je s prostimi kapacitetami ali neprodanimi zalogami. Naš slogan zato glasi: uporabi, kar imaš, za nakup tega, kar potrebuješ. Zakaj bi vedno posegal po denarju? -l Torej je to sistem za podjetja, ki nimajo lIkvidnih sredstev? IGOR HOČEVAR: Vsekakor je to lahko rešitev zanje, saj lahko tako uspešno kljubujejo svojim li kvidnostnim omejit- vam. Menjaiko je prav tako primeren tudi za podjetja, ki zelo dobro poslu· jejo. Vendar v njihovem primeru promet preko Menjaika pomeni dodaten promet, povečane prihodke in izboljšan poslovni rezultat. Seveda lahko tudi boljšo likvid· nost. Kljub povedanemu našim članom priporočamo, da preko Menjaika opravi· jajo do največ deset odstotkov celotnega prometa. Podjetja kljub vsemu pot rebu- jejo tudi pravi denar, npr. za izplačilo plač, prispevkov in davkov. Poleg tega omogočamo našim članom tudi prožnost, da se pri vsakem poslu sproti odločajo, v kolikšnem deležu želijo biti plačani z men- jalnimi evri in v kolikšnem deležu s pravi· mi evri. Naj ponovim: menjalni evro ima popolnoma enako vrednost in kupno moč kot pravi evro. Če bi se zgodilo, da podjetje kljub aktivnemu povpraševanju v daljšem obdobju ne bi moglo porabiti menjalnih evrov v sistemu, mu družba Menjaiko po analizi njegovega nakupnega profila po- maga poiskati pravega partnerja na trgu in ga nato poskuša vključiti v sistem, da bi lahko menjalne evre porabil. ~ Kako pa je s platIlom davkov? IGOR HOCEVAR: Enako kot pri poslovanju s pravimi evri. Ne glede na plačilo v men- jalnih evrih se davek na dodano vrednost obračuna in plača s pravimi evri. Če torej naredimo menjavo za 1. 000 evrov plus DDV, plača kupec 220 evrov DDV-ja na transakcijski račun prodajalca v pravih evrih in 1.000 menjalnih evrov na njegov menjalni račun pri Menjalku. Za obračune in plačila davkov so vedno odgovorna podjetja sama. ~ Kako je zagotovljena konkurentnost cen med ponudniki v sistemu? IGOR HOČEVAR: Cene oblikujejo naši člani sami. Izhajamo iz predpostavke, da naši člani poznajo trge in cene, ki veljajo za posamezno blago in storitve. Kljub temu so lahko cene za enako blago ali storitev različne. Na koncu je vse odvisno od do- govora med prodajalcem in kupcem. Naša naloga je, da z vključevanjem najširšega kroga podjetij zagotavljamo raznovrst- nost in konkurenčnost ponudbe. Vse pa je odvisno od poslovnih odločitev podjetij, ki so naši člani. ~Kako pa se ta sistem Izplata Menjalku d.o.o? Koliko vam podjetja plaeajo za elanstvo? IGOR HOČEVAR: Podjetja za članstvo v sistemu poravnajo članarino, ki znaša mesečno 30, 100 ali 200 evrov, odvisno od paketa storitev, za katerega se odločijo. lahko pa se odločijo tudi za članstvo brez članarine, a v tem primeru plačujejo provizijo od vsake opravljene transakcije. Ta znaša za člane Podjetniško trgovske zbornice štiri odstotke. '1- Kaj naj si nasi bralci zapomnijo o Menjalku? Sistem Menjaiko pomaga podjetjem reševati št iri težave: presežne kapacitete, neprodane zaloge, probleme s financiran- jem in neplačane terjatve. Kdor razmišlja o teh temah, naj vzpostavi stik z nami in se vključi v naš sistem. NOVOSTI ZA C:LANE VETER! maJ 2015 ...... MENJALKO Za plačilo tega, kar potrebujete uporabite, kar imate Idealna situacija vsakega podjetnika bi bila, da bi lahka vse svoje stroške kompenziral s svojimi izdelki oz. storitvami, dobiček pa imel na bančnem računu. To pri večini ni možno niti v majhnem odstotku, saj ima klasična kompenzacije določene omejitve. Omejitve klasiene kompenzacije so: 1. neusklajenost glede ponujenega (z boni se ne da izplačati plač), 2. časovna neusklajenost ponujenega (potrebujem sele čez 2 leti), in 3. dimenzijska neusklajenost (kaj naj s sto okni). Menjaiko resuje probleme kompenzacije tako, da omogoča menjavo ena proti mno- go. To pomeni, da lahko iz tržišča Menjaika vzamete kar potrebujete, plačate pa s tem karimate. Kako je to mogoce? Člani Menjaika trgujejo med seboj s pomočjo zelo napredne programske rešitve, ki jo je razvil škotski partner GETS Global. Uporablja se jo po vsem svetu več kot 25 let, na vseh kontinentih in v 32 driavah sveta. Menjaiko vsem včlanjenim podjetjem ak- tivno trži ponujeno blago in storitve. Po izvršeni prodaji od drugih članov kupite to, kar bi sicer morali plačati iz svojega trans- akcijskega računa. To pomeni, da \lam Menjaiko omogoca: • ustvariti doda tno prodajo, ki je sicer ne bi bilo, • z dodatno prodajo placati stroške tiska, oglaševa nja, pisarn iškega materiala ali kat- erekoli druge stroške, • sprošcati pritisk na denarni tok vašega podjetja, in • na ta način povečati dob i ček. Ponudba za člane PTZ Za vse člane PTZ smo pripravili poseben paket, na podlagi katerega boste imeli naj- bolj ugodne pogoje za menjavo. Poleg tega pa vsem, ki se bodo Menjalku pridružili do 30.6.2015 omogočamo: • nakup novih pne>.>matik znamk Nexen s popustom 48 % od priporočene cene proizvajalca, in .10% popust na uradni cenik družbe Gold Ekspress d.o.o., katere dejavnost je hitra dostava pošiljk in logistika. 1iIm;1iI • lil.. '. Posebna ponudba 19 20 Kdo smo in kaj počnemo? II> mag. Vida KOŽAR Direktorica PTZ Te lefon: 015898 315 E-pošta: vida.kozar@gzs.si ... Polona MEtAN Samostojna svetovalka Področje dela: Trgovinski kotiček, Podjetniški sparovcek (Skupinska naba- va in prodaja blaga, PTZ MENJALKO in tematske vsebine Podjetniških klepe- tov), Združenje malih trgovcev Slovenije, Združenje podjetnikov cent ra mesta Lju- bljana, Sekcija za pospeševanje nabave, Združenje proizvajalcev in dist ributerjev medicinskih pripomočkov SLO - MED, BNI skupina Karantanija Te lefon: 015898 103 E-pošta: polona.mezan@gzs.si ... Blanka GABERC KOTNIK Svetovalka Področje dela: tajništvo PU, davčni kotiček, pravni kotiček, informacije IJ zvezi s sejmi, združenje laboratorijske zobne protetike Slovenije, sekcija refleksotera- pevtov, sekcija holistov, sekcija izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, sekcija jezikovnih centrov, sekcija plesnih šol Telefon: 015898 312 E-pošta: blanka.gaberc@gzs.si Samostojna svetovalka Področje dela: Združenje šol vožnje Slo- venije, Sekcija pooblaščenih trgovcev in servise~ev z motornimi vozili, Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije, Združenje trgovskih agentov Slovenije, priprava e-novic PTI, izobraževanja po meri članstva (Podjetniški klepet in drugo). Telefon : 015898 335 E-pošta: lidija.flajs@gzs.si .... ZDRUŽENI SMO MOtNEJSI! i ~ n.modeia Jo prof. dr. BoitJ.n AntonClt, Ekonomska fakulteta v ljubljani [:!rof. dr. Miroslav Rebernik predstoj- nik Katedre za podjetništvo in ekonomiko podjetij, Ekonomska poslovna fakulteta, Maribor; Inštitut za podjetništvo in manage· ment malih podjetij, predstojnik : GI" '[011.,: •. Katedra ., i 8ll marketing d.o.o. GZS PlZ, direktorica NOVOSTI ZA C:LANE VETER! maJ 2015 ...... SKUPNA NABAVA BLAGA IN STORITEV Vir zniževanja stroškov in optimizacije nabave Podjetniško trgovska zbornica (PTI) pri- pravlja v sodelovanju s podjetjem WTB d.o.o. novo spletno storitev, ki bo svojim članom omogočila, da bodo znatno poe- nostavili nabavo različnih izdelkov in sto· ritev ter obenem znižali stroške. Glede na organiziranost članov PTI v sek- cije in združenja se kaže priložnost sku- pinskega nastopa pri nabavi določenih izdelkov in storitev s ciljem doseganja boljših komercialnih pogojev, kot jih ima vsak posameznik. Podjetje WTB razpolaga s spletno aplikacijo, ki ima vse potrebne funkcionalnosti za dosego tega cilja. la razliko od spletnih trgovin gre za in- formacijski sistem s katerim je mogoče na enostaven način pridobiti individualne ponudbe različnih ponudnikov in jih trans- parentno med seboj primerjati. Uporab- niki imajo na voljo se več funkcionalnosti, kot so elektronsko naročanje v določenem obdobju po zajamčenih cenah, elektron- ska pogajanja in druge. Vse delo glede pridobivanja ponudb pre- vzame podjetje WTB. laposleni v podjetju tako ne izgubljajo časa in energije za prip- ravo povpraševanj, iskanje ponudnikov na trgu in pogajanja s ponudniki. V splošnem gre za pridobivanje ponudb za skupino podjetij, ki so člani PTI. laradi ekonomije obsega so cene praviloma nižje, kot če bi ponudbo iskalo vsako podjetje samo zase. Kupci bodo lahko uporabljali storitev pri nabavi različnih izdelkov in storitev, kot so pisarniški in potrošni material, električna energija, zavarovalne storitve, telekomu- nikacijske storitve, računalniška oprema, pa tudi repromaterial in druge specifične kategorije, glede na potrebe članov v posameznih sekcijah in združenjih. Obseg ponudbe se bo tako s časom vedno večal. Storitev bo uporabnikom na voljo v nekaj mesecih. la kupce, člane PTI, bo uporaba brezplačna, za ostale pa plačljiva. Podob- no bodo tudi ponudniki, člani PTI, deležni ugodnejših pogojev. GQ$podarska zoornica ••• Slovenije ••• ... PodjfI zbomiea Pogova rjaj mo se z računovodjem Do boljše bilance je včasih možno z ustvarjalnim razmišljanj em. Ali so izbrane računovodske politike ustrezne glede na stanje in pričakovanja podjetja, ali bi bilo katerega od poslovnih dogodkov opredeliti ali ga enostavno zavrteti malo drugače ter s tem popraviti bilančna razmerja? Tak primer nastopi tudi, ko družbenik da kratkoročno posojilo podjetju, pa ga to ne vrne, temveč sklepa anekse in poda ljšuje rok vračila. Bolje je skleniti dolgoročno pogodbo, ki ima možnost predčasnega odplačila. Včasih ima to za družbenika celo ugodnejši davčni učinek, vsekakorpaje boljša slika podjetja tista, kjer je več dolgoročnih virov. Ko ima podjetje malo osnovnega ali celotnega kapitala ali ko je na začetku svoje poslovne poti, bo pri bankah dobilo boljšo oceno, če bo imelo več dolgoročnih virov, predvsem pa več lastnih virov. Zato je koristno preučiti, ali bi ne bilo bolje, da se ta finančna sredstva ne obravnavajo kot posojilo, temveč kot naknadna vplačila kapitala (kapi talske rezerve). Ob izpolnjevanju vsebinskih in postopkovnih pogojev iz ZGD-l je v kasnejših obdobjih te rezerve možno družbeni ku izplačati,je pa res, da se vmes ne obrestujejo. Kristinka Vukovič, Unija d.d. www.unija.com AVSTRIJA HRVAŠKA ;;;;~:::::::.::::.::.:.....::::::". SRB lJA BIH ČRNA GORA RAČUNOVODS TVO • P L AČE • DAVČNO SVETOVANJE • MOB ILNA PISAR NA 21 22 Infopika GZS ima odgovore Mateja Tilia "Zanima me koliko CllIsa Imam zagotov- lJeno servisiranje pralneca stroja? Obveznost zagotavljanja servisiranja in dobavo rezervnih delov je povelna z iz- dajo garancijskih listov Namreč pri prodaji izdelkov v Sloveniji velja naslednje: Blago, za katerega mora proizvajalec oz. prodajalec v RS obvezno izdati garancijo, določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje (Ur.1. RS 14/12). Ta pravilnik med drugim določa 9 skupin blaga za katere je potrebno izdati garancijo za najmanj (1) eno leto. Garancija za brezhibno delovanje za ob- dobje najmanj enega leta se izda za naslednje skupine blaga: L Proizvodi za gospodinjsko in podob- no uporabo; 2. Proizvodi avtomobilske in podobne industrije; 3. Stroji in naprave za kmetijstvo in za obdelavo majhnih površin; 4. Proizvodi informacijske tehnologije, in sicer; S. Športna oprema in rekviziti; 6. Proizvodi s področja radio-komuni· kacij, avdio- in video-tehnike in naprav, ki se nanje priključujejo; 7. Elektro-medicinski pripomočki, na- menjeni osebni uporabi; 8. Naprave za varstvo pred požarom,; 9. Čistilne naprave. Garancijski rok za navedene skupine bl· aga ne sme biti krajši od enega leta, rok zagotavljanja vzdrževanja, zagotavljanja nadomestnih delov in priklopnih aparatov pa ne krajši od treh let. Torej če je garancija za blago 2 leti, je torej potrebno zagotavl- jati rezervne dele 6 let. Kot določa Zakon o varstvu potrošnikov( Ur.!. RS št. 98/ 04 UPB 2, 126/07, 86/09 in 78/11) za navedeno blago mora proizva- jalec ali prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo Jn seznam pooblaseenlh servisov. Pri tem je dolžan zagotoviti pooblaščeni servis, razen če sam ne opravlja te dejavnosti. Pooblaseen je tisti servis, ki Ima velja- vno pooblastilo proizvajalca, da lahko Izvaja servisna dela na proizvodih ln Ima sklenjeno pogodbo za dobavo original- nih rezervnih delov. Garancijski list mora biti za potrošnika la- hko razumljiv. Kadar je izdelek namenjen prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora biti garancijski list v celoti v sloven- skem jeziku. Proizvajalec je dolžan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka, za čas garancijske- ga roka oziroma njegovega podaljšanja brezplačno, po poteku le tega pa proti plačilu tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo. Tudi po preteku garancijskega roka je proizvajalec dolžan potrošniku zagotav- ljati vzdrževanje, nadomestne dele in prik- lopne aparate. Pravice iz garancije lah ko potrošnik uveljavlja tudi prot i prodajalcu. Zakon o varstvu pot rošnikov (Ur.! RS št. 98/04 UPB 2, 126/07, 86/09 in78/11) za uveljavljanje garancije ne predpisuje, da bi moral pot rošnik ob reklamaciji predložiti tudi račun. Zadostuje izpolnjen garan- cijski list, iz katerega je razviden datum nakupa, kdo je bil prodajalec, naveden mora biti pooblaščeni servis, obseg garan- cije in trajanje garancijske dobe. Garanci- jsko zahtevo lahko potrošniki uveljavljajo neposredno pri pooblaščenem servisu, pri proizvajalcu, ali pa pri prodajalcu. To pomeni, da se potrošnik lahko sam odloči h kateri od omenjenih pravnih oseb bo odnesel v popravilo. Izjema velja le v primeru, ko je garancijo za izdelek dal samo prodajalec. Potem lahko uveljavl- jamo zahtevek le pri njemu in samo takrat bi morali t udi dokazovati, da smo izdelek kupili prav v določeni trgovini. Račun pa ni edino sredstvo, s katerim lahko izkažemo, kje in kdaj je bil izdelek kupljen, saj to lahko storimo tudi s kakšnim drugim dokazilom, npr. s pot rdilom, ki ga dobimo pri plačilu s kartico (bančni slip iz POS-ter- minala), z bančnim izpiskom, ki ga dobimo od banke po pošti ali ga natisnemo (če po- slujemo prek elekt ronske banke) itd. Iz navedenega sledi da ni eksplicitno doloeeno v zakonodaji ,kje se nahaja servis , .Pomembno je le da Ima ku- pec zagotovljeno ustrezno popravilo v easu garancijske dobe oz. Izdobavo rezervnih delov tudi po preteku redne prodaje Izdelka. ~ Pri cel bom s prodajo ur ln modnega nakita preko Interneta. Prosim za poJas- nilo katero zakonodajo moram pri tem upostevatIl Podjetje, ki se bo ukvarjalo s prodajo na drobno preko spleta, mora najprej regis- trirati ustrezno dejavnost in sicer v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji deja- vnosti (Ur.!. RS št. 69/07 ) (v nadaljevanju uredba SKD) SKD se uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter za potrebe statistike in analiti ke v državi in na mednarodni ravni Kot izhaja iz uredbe, je dejavnost trgov- ine razvrščena v področje : G - trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil in sicer 4S - Trgovina z motornimi vozili in popravi- la motornih vozil 46 - Posredništvo in trgovina na debelo, ra - zen z motornimi vozili 47 - Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Prodaja na drobno po pošti ali internetu ima oznako: G- 47.91. Podjetje, ki se je odločilo za prodajo preko spleta mora pri opravljanju dejavnosti upoštevati določila zlasti: • zakona o varstvu potrošnikov ( Ur.!. RS št.98/04/ - UPB 2,126/07,86/09 78/11 in 38,14 ), • zakona o elektronskem poslovanju (Ur.!. RS št. 96/09 - UPB 2) ter • zakona o preprečevanju dela in zapo- slovanja na črno / ur.!. RS št. 12/07- UPB- 1,29/10 in S712) Prodajo preko interneta ali spletno trgo- vino zakon o varstvu pot rošnikov uvršča med v t.i. pogodbe na daljavo. Pri tovrst- nem poslovanju mora ponudnik skladno s določili zakona: VPRASANJA IN ODGOVORI VETER! maJ 2015 ...... • s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku • omogočiti, da so v spletni trgovini oziro- ma na spletnih straneh na voljo naslednji podatki : • skrajšana fi rma vpisana v register, • kraj kjer posluje, al i naslov spletnih st rani, ce je iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja, • dostop do svojih podatkov, vključno s svojim elektronskim naslovom, • o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in stevilke vpisa, • podatkov o obvemosti p l ač il a davka na dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov. • potrošniku pred sklenitvijo pogodbe za- gotoviti podatke o: • fi rmi in sedežu podjetja, • bistvenih lastnostih blaga al i storitve, vključno z najkrajšim rokom trajanja po· godbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev, • ceni blaga ali storitve, vklju čno zvsemi davki in drugimi dajatvami, • morebitnih stroških dostave, • podrobnejši ureditv i p l ač il a ter nač inu in roku dobave ali izpolnitve, • opisu pravice do odstopa od pogodbe skladno s 43.č členom zakona o varstvu potrosnikov, . stroških, povezani h 1 uporabo komuni- kacijskega sredstva, če se ti stroški razli - kujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrosnik običajno plačuje, o roku veljavnosti podatkov i12., 3. in 5. Alineje, o točn i navedbi tehn i čn i h korakov, ki vodijo do sklenitve pogodbe, o navedbi al i bo sklenjena pogodba shranjena pri podjetju in na kakšen način bo možen dostop do nje, o navedbi tehnoloških sredstev, ki omogočajo prepoznavanje in popravl- janje napak pred oddajo naročila, • jezikih, v katerih je možno skleni ti po- godbo, o naslov, kamor lahko potrošnik pošlje svoje ugovore, pripombe, o zahtevke in izjave, • podatke o servisni službi in veljavnih garancijskih pogojih. Prodajalec, razen če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali primerljivih posameznih sporočil je dolžan pot rosniku takoj po prejemu naročila potrditi naročilo v elektronski obliki ter posredovati pogodbena dolocila v obliki, ki zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo. V skladu z zakonom o elektronskem poslovanju mora prodajalec kupcu omogočiti uporabo ustreznih elektron- skih sredstev. To pomeni, da mora pro- dajalec potrošniku po vnosu vseh podat- kov potrebnih za naročilo izdelka in pred dejansko izvedbo naročila omogočiti, da vnesene podatke pregleda in popravi morebitne napake. Posebej velja opozoriti, da ima kupec možnost odstopa od pogodbe, in sicer ima potrošnik pravico, da v štirinajstih dneh podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odloeitev. Obstajajo določene izjeme (43.č člen zakona ) ko pa odstop ni mogoč. Če je potrošnik odstopil od pogodbe, mu mora podjetje vrniti vsa opraVljena plačila. V primeru, da je potrošnik blago že prejel ter od pogodbe že odstopil, mora prejeto blago vrniti podjetju v tridesetih dneh. Prejeto blago mora vrniti nepoškodovano in v nespremenjeni količini, razen če je blago uničeno, pokvarjeno, izgubljeno ali se je njegova količina zmanjšala, ne da bi bil za to kriv potrošnik. 24 PODJETJU IDENTIKS KARTIČNI SISTEMI Prestižna nagrada George Hayward Award ID NTIKS10"T kartični sistemi Triller ) Evropsko združenje trgovskih agentov (lUCAB) je junija lani ~ ob robu prvega srečanja vseh delegatov tega združenja v Sloveniji, v organizaciji Podjetniško trgov- ske zbornice, podelilo prestižno nagrado George Hayward Award lastnici družbe lDentiks kartični sistemi d.o.o. Jasni Trill- o.. V utemeljitvi so zapisali, da je Jasni Triller uspelo z njenim mladim podjetjem lDen- tlks kartlcni sistemi prodorno poslovanje kljub težkim gospodarskim razmeram. Odpirajo nove trge in sirijo produkt no linijo. Podjetje uvaja nove produkte in dosega stalno rast vse od svojega začetka v letu 2005. Njihovi prihodki so v letu 2014 znašali prek pol milijona evrov. Poslovni koncept podjetja je izvedba celostnih rešitev za identifikacijo s poudarkom na PVC karticah. Specializirani so za dobavo in potisk vseh vrst PVC kartic, kot so kar- tice zvestobe, darilne in klubske kartice , št udentske in dijaške, različnih t ipov - na- vadne, z magnetno stezo, črtno kodo, s kontaktnim ali brezkontaktnim čipom. Vedno večji pomen pa ima tudi CLlP pro- gram zvestobe. Kako so začeli? JASNA TRILLER: Začela sem sama. V kar- tice sem se zaljubila že pri dvajsetih letih, že v študentskih letih sem se ukva rjala s karticami in sem obiskovala svetovne kartične sejme. Že takrat sem videla, da lahko s kartico naredim umetniško in up- orabno vrednost za naročni k a. Pred deset- imi leti pa sem ustanovila svoje podjetje. Začela sem povsem obrtniško. Ponoči sem delala kartice, podnevi sem jih prodajala in sanjala o večjih projektih. Za vse sem bila sama. Potem pa je družba organsko ras- tla. In ko sva s soprogom Juretom dobila prvega otroka, se je tudi on pridružil pod· jetju in tako je začelo nastajati in rasti naše družinsko podjetje. Danes izdelujemo vse kartice, razen bančnih. Izdelujemotudi vse upokojenske kartice, nekaj časa pa smo iz- delovali tudi ljubljansko Urbano. ~ Zakaj ste uspeli, kaj je razlika, ki je naredila razliko? JASNA TRILLER: Začeli smo s sloganom . Please IOentify yourself - lOentificirajte se! •. Že na samem začetku smo želeli, da nas naročniki povezujejo z identifikacijo. Tisto, kar nas tudi razlikuje, je odnos do estetike, ta v poslu ni nepomembna. Iz samo produktne organizacije se danes želimo usmeriti tudi v storitveno orga- nizacijo. To pomeni, da želimo, da naša kartica postane pojem za rešitev. Za to: 'Ko pomisliš na kartico, pomisliš na IOen· tiks'. Osredotočili smo se na razvoj svojih blagovnih znamk in na ponudbo celost- nih rešitev. To je denimo upravljanje do- godkov (event management), kjer prip- ravimo vse - registracijo in akreditacije, za manjše ali veeje dogodke ter lahko sledimo udeležencem v realnem času. V vsakem trenutku torej organizatorji vedo, kje se kakšen udeleženec giblje in nahaja, kar je še posebej pomembno, ko se odvija več vzporednih dogodkov. Tako smo lani s čipnimi karticami zelo uspešno spremljali 1.200 udeležencev IBM foruma. Naša dru· ga rešitev, ki jo ponujamo, so lojalnostne rešitve - z našo blagovno znamko CLlP (Customer Loyalty Integration Process). V tem projektu pa združujemo več različnih podjetij, kjer gre za celovito rešitev proce- sa lojalnosti, torej ne gre samo za zbiranje pik ali točk, ampak ponujamo celovito rešitev upravljanja s kupci, skupaj s po- slovno analitiko. Ne želimo biti le .proda- jalci kartic~ , ampak celostnih rešitev. .oo!. Kakšen je trg kartic pri nas? JASNA TRILLER: V naši družbi smo part- nerji s svetovno globalno družbo HID Glob- al, ki jih tudi uradno zastopamo. Na tem področju se stalno izobražujemo, vendar se nove tehnologije k nam selijo počasi. Brezstično kartico v svetu že dolgo pozna- jo, pri nas je popularna šele zadnje čase. Zavedamo pa se, da bodo lahko šle nekega dne plastične kartice tudi v zaton, zato se širimo v razvoj ostalih rešitev in mobilnih aplikacij. "";l Kako obsezna je danes vasa proiz- vodnja? JASNA TRILLER: Ko smo prešteli, koliko kartic smo izdali, smo prišli na številko preko 4 milijone! Imamo sedem zapo- slenih, vključujemo pa tudi podizvajalce in partnerje, če imamo večja naročila. V vsakem primeru pa so kartice dokončane pri nas, s pozornostjo, za vsakogar pose- bej. Se pa naše poslovanje širi medn- arodno: imamo svoje podjetje tudi na Hrvaškem. Jasna Triller, prejemnica nagrade George Hayward Award, junij 2014; Foto: Arhiv GZS OGLASNO SPOOČILO -_ Sberbank banka pripravila spodbude za podjetnike Sberbank banka že več kot dvajset let sodeluje z malimi in srednje velikimi podjetji ter mikropodjetniki. Prepričani so, da prav ti segmenti lahko v Sloveniji odločilno vplivajo na izboljšanje stopnje gospodarske rasti. Za strokovnejši in hitrejši dialog s tem delom gospodarstva so pred dvema letoma vzpostavili Center za fi - nanciranje malih podjetij , kjer izvajajo aktivnosti refinanciranja kratkoročnih posojil za izboljšanje struk- ture financiranja, refinanciranja dolgoročnih posojil, ki jih v danih razmerah gospodarstvo težje servisira zaradi aktualnih gospodarskih razmer ter ponujajo nove kreditne linije za razvoj in razširitev gospodarstva. Skratka: maksimalno so se pripravili na še bolj poglobljeno sodelovanje. V segmentu poslovanja s podjetji je ponudba Sberbank celovita: od poslovnega transakcijskega računa, elektronskega poslovanja preko Sberbank Poslovnega Spleta, limita na računu, vseh oblik financiranja, po- slovnih kartic, zavarovanja pred tečajnimi, obrestnimi in blagovnimi tveganji, različnih oblik depozitov. Svetovalci podjetnikom z individualnim pristopom predstavijo najbolj primerne rešitve oz. oblike finan- ciranja in ti se praviloma odločijo za obliko, ki jim je najbolj dostopna. Ker je za banko Sberbank mikrosegment izredno pomemben, imajo podjetniki v osmih slovenskih krajih tudi ustreznega sogovornika - svetovalca v vsaki bančni podružnici in se lahko dogovorijo za sestanek. A ker podjetnikom praviloma zmanjkuje časa, se lahko dogovorijo za obisk mobilnega bančnika na sedežu njihovega podjetja (za obisk se dogovorijo na telefonski številki 080 22 65). Več informacij lahko poiščejo tudi na spletni strani www. sberbank.si . ~ SBERBANK Krediti za mikro podjetja PODJETNIKI, ZAVIHAJTE ROKAVE! Za vas Imamo 10 mio EUR spodbud. ...",. Za zagon ali razSIrItev posla ...",. Za reprogramiranje obstoječih kreditov ~ . 1 , " i 5 Q " " j 1 1 2s 26 Kaj se je dogajalo v zadnjem letu? 13. STROKOVNO SREČANJE SEKCIJE REFLEKSOTERA· PEVTOV - MED TEORIJO IN PRAKSO Sekcija refleksoterapevtov vsako leto orga- nizira strokovno sreeanje. Lansko je bilo 5. decembra 2014 na GZS z naslovno temo . Med teorijo in prakso~ . Predsednica sek- cije je uvodoma opozorila na probleme na področju zdravilstva in posegov Ministrst- va za zdravje v zakonodajo. V ta namen je bila lani junija skupaj z Združenjem za in- tegrativno medicino organizirana okrogla miza ~Zdravilstvo jutri_, kjer je bila izvede- na javna razprava med vsemi ključnimi ak- te~i zdravilstva in državnimi inštitucijami. Na strokovnem srečanju so s svojimi pre- davanji sodelovali naslednji predavatelji: .Vloga terapevtske psa pri celostni ob· ravnavi. - tiva Ketiš in David Ravnik . Razporeditev tlaka (tlačni odtis) v stopa- lih po refleksoconski masaži stopal in vpliv le-tega na držo ter hojo - pilotna študija~ - David Ravnik in Vaclav Bittner . Pomen telesne aktivnosti na delovnem mestu - predstavitev ergonomskega pro- jekta in dobre prakse. - David Ravnik, De- jan Ogrin in Justina Kocjančič . Uporabnost miofascialne terapije in kine· siotapa pri delu refleksoterapevta. - David Ravnik, živa Ketiš, Jure Jelovčan in David Ogrin . (P)ostati poskočen, {P)ostati gibčen~ (Bothmer gimnastika) -Andreja Vuk . Refleksopsihoterapija« - Maja Vrhunc, re- fleksoterapevtka . Iglični aplikatorji. Mojca Boh, reflek- soterapevtka . Obrazna refleksoterapija - primer bolnice po operaciji tumorja hipofize. , Pavla Zupančič, refleksoterapevtka 4. zbor članov Združenja podjetnikov centra mesta Ljubljana (ZPCML) V ZPCML je vključenih 38 podjetij, ki de- lajo na ozemlju mestnega jedra. Glavni program dela je njihovo povezovanje en- ega z drugim, kot tudi s prireditvami, ki jih organizira Zavod Turizem Ljubljana in drugi posamezniki. Za boljšo informi- ranost o posameznih dogodkih mestna menedžerka Irena Razpotnik vsaka dva meseca organizira Programski odbor, ka- mor so povabljeni tako podjetniki centra mesta, kakor tudi posamezni oddelki MaL- a (šport, kultura Zavod Turizem Ljubljana, ljubljanski grad, Lutkovno gledališče, Gos- podarsko razstavišče ... ). Zaradi same ve- likosti mesta ljubljana, je samo združenje sedaj organizirano tako, da imamo cen- ter mesta razdeljen na 6 con, ki jih vodijo posamezniki, ki jih imenujemo vodje con in so hkrati tudi člani Izvršilnega odbora ZPCMl. Predsednik je Damjan Gasperic, drugače direktor GDA d.o.o., ki deluje kot vodja cone za Petkovškovo nabrežje, seveda s svojo slaščičarno CACAO. Jasna Šabanovič (Restavracija Zlata ribica - Vizija gostinstvo d.o.o.) vodi področje Can- karjevo nabrežje, Jožica Trstenjak (Jožica Trstenjak s.p. - šiviljstvo) vodi Gornji trg, Meri Sarajlija vodi (Merima Sarajlija s.p. -Trgovina Barba papa) Stari trg, Erika Velušček vodi (But ik M4 Line na Mačkovi) Mačkovo, Stritarjevo in Mestni trg, Anže logar vodi (Anže Logar s.p. - Barka Lju- bljanica) Breg, Lili Mistral iz podjetja Ray- her Adria d.o.o vodi Prečno in Malo ulico, ter delno Trubarjevo, ter Nenad Dokie (In- telstar d.o.o. - Na kavo), ki vodi Čopovo ulico in Mateja Puha r (Mateja Puhar s.p.), ki vodi Slovensko in Gosposvetsko ulico. To je nova organiziranost ZPCML, sprejeta prav na tem zboru. Bistveni del programa dela ZPCMl v letu 2015 je pilotni projekt .Program zvestobe za male trgovce in gostince, z nadgradnjo kartice URBANA •. Zaradi glavne tematike mestnega marketinga, to je povezanos- ti med deležniki, bomo pilotno izvedli imenovani projekt in tako skušali pomaga- ti drobnemu gospodarstvu v centru mesta do večje povezanosti med seboj in javnimi podjetji, seveda s posledico večjega učinka pri obiskovalcih. Program bo namreč omogočal tudi nagrajevanje obiskovalcev npr. vzpenjače, muzejev, ljubljanskega gradu .... odvisno od tega katero od javnih podjetij se bo seveda vanj vključilo. Ob tem seveda ne moremo mimo zahvale direktorici Javnega Holdinga Ljubljana, gospe Zdenki Grozde, ki je s svojo pro- jektno skupino ogromno pripomogla k vzpostavitvi pilotnega projekta. Prav tako se je vanj vk ljučil tudi Urad informacijske pooblaščenke, ko smo skupaj pripravl- jali Splošne pogoje poslovanja, da zago- tovimo vsem pravnim podlagam pri tako kompleksni kartici. Predvidoma v mesecu septembru 2015 pa bo pilot realiziran in se bo povezovanje v praksi pričelo. NOVI EVROPSKI STANDARD EN 16636 S svečano razglasitvijo dne 17. marca 2015 v Brusslju se je uradno začel izva- jati nov Evropski standard EN 16636, ki ga razvil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) v tesnem sodelovanju s strokovn- jaki Konfederacije Evropskih nacionalnih združenj na področju nadzora in zatiranja škodljivcev (CEPA). Pri oblikovanju in uveljavitvi standarda je s svojima predstavnikoma gospo Zver Jasno in g. Dakič Zlatkom v skupini za pripravo predloga novega CEPNCEN standarda akt ivno sodelovala Sekcija izvajalcev dez- infekcije, dezinsekcije in deratizacije pri Podjetniško trgovski zbornici. Z našimi akt ivnostmi smo seznanili tudi Slovenski inšt itut za standardizacijo (51ST) in jih za- prosili za podporo pri glasovanju za stan- dard! 51ST je z razumevanjem sprejel naša prizadevanja in 02.12.2014 glasoval ZA standard! Standard določa zahteve, priporočila in os- novne kompetence po katerih se morajo ravnati izvajalci DDD, da s tem izkažejo profesionalno raven storitev in zagotavl- janje odgovornega ravnanja in varovanja pred tveganji za javno zdravje prebivalcev, živali in okolja v katerem živimo. Hkrati je CEPA predstavila novo vseevrop- sko shemo certificiranja (CEPA Certified~), ki predpisuje način izvajanja storitev. Cer- tificirani ponudniki storitev bodo na ta način dokazovali uporabnikom, da delu- jejov skladu z zahtevami Evropskega Stan- darda EN 16636. Certifikacijska shema deluje kot jamstvo strankam, da je ponudnik popolnoma us- posobljen za izvajanje nadzora in zatiranja škodljivcev, uporabo kemikalij tudi z vidika varnost i zdravja ljudi in živali ter odgovo- rno zaščito okolja. ZBOR ZDRUŽENJA LABORA· TORIJSKE ZOBNE PROTE· TIKE SLOVENIJE Združenje laboratorijske zobne protetike Slovenije je 27. marca izvedlo redni letni zbor. Poleg programa dela in poročila o delu so bile predstavljene tudi aktualne teme za zobotehnike. Ob koncu zbora je gospod Slavko Brkič odgovarjal na vprašanja na temi . Kovinska porcelanska tehnika~ in . Polna keramika_o OGLASNO SPOROČILO VETER! maJ 2015 ...... SlO banka nadaljuje financiranje malih in srednje velikih podjetij Slbil Svilan SlO banka je konec marca malim in srednje velikim podjetjem (MSP) podaljšala tokrat že četrti program, namenjen izključno njim, in sicer za financiranje naložb in za- poslovanja. S tem je zaokrožila svojo po- nudbo v okviru koncepta One Stop Shop (vse na enem mestu), kjer lahko MSP dobi- jo vse potrebne finančne inštrumente za vse faze razvojnega cikla, vključno z inter- nacionalizacijo. Akt ivni nismo le v začetnih fazah razvoja podjetja (start-upi,semenski kapital, tvegani kapital), ki jih ban ke ne financirajo, ampak se to povsod po svetu dela s posebnimi skladi za spodbujanje začetkov podjetništva, ta ko kot v Sloveniji to izvaja SPS, s katerim si komplementar- no delimo pristojnost i na tem področju. Intervju s predsednikom uprave SlO banke mag. Slbllom Svllanom --t. Gospod SvIlan, SID banka je zadnja leta razvila kar nekaj produktov za fi- na nciranje malih ln srednje velikih pod- jetij. Kako to, da se je usmerila v ta seg- ment gospodarstva? SIBIL SVI LAN: V Sloveniji mala in srednje velika podjetja težko pridejo do ustrezne- ga financiranja, kar že nekaj let kažejo tudi analize, ki potrjujejo to tržno vrzel. Mnogim podjetjem je dostop do finan- ciranja povsem zaprt, številna druga pa la- hko pridobijo le zelo drage kredite, ki bist- veno zmanjšujejo njihovo kon kurenčnost. Zato SlO banka skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo razvija posebne programe financiranja za ta, zelo · 5) Banka pomemben del slovenskega gospodarst- ". Za mala in srednje velika podjetja smo tako razvili že pet posojilnih linij, ki temelji - jo na konceptu finančnega inženiringa in mešanja sredstev javnega in zasebnega izvora ter povratnemu namenu sredstev oz. oblikovanju stalne ponudbe za MSP prek za to posebej oblikovanih posojil- nih skladov. S tem SlO banka postaja tudi banka za malo gospodarstvo v vseh nad- aljevalnih fazah razvoja podjetij. SlO banka sicer že od leta 1992 sprem- lja MSP, sprva z izvolnimi spodbudami in kasneje s posebnimi, njim posebej prilago- jenimi programi. Po pridobitvi pooblastil za razvojno bančništvo v 2008 je postalo spodbujanje rasti in razvoja MSP ena od k ljučnih nalog delovanja SID banke, zlasti z namenom financiranja MSP v kasnejših faza h življenjskega cikla (rast in razvoj). To vključuje tudi financiranje potrebnih večjih obrat nih sredstev in kvalitetnejšega kapitala za rast podjet ij in predvsem razvoj inovativnih podjet ij z večjo dodano vred- nostjo in višjim potencialom rasti. ~Kaksne kredite pa lahko dobijo mala ln srednje velika podjetja pri SlO banki? SIBIL SVILAN: Krediti iz Posojilnega skla- da za MSP imajo zaradi ugodne obrestne mere status državne pomoči. Konec leta 2013 smo namreč z Ministrstvom za gospo- darstvo in tehnologijo vzpostavili Posojilni sklad za MSP, znotraj katerega razvijamo programe za njihovo financiranje. Mala in srednja velika podjet ja lahko ta ko pri SlO banki pridobijo kredite za financiranje obratnega kapitala (vključno s posebno linijo za mikrofinanciranje), za financiranje naložb in zaposlova nja ter tehnološko- razvojnih projektov. Ker je del sredstev v posojilni sklad prisp- evala driava, je SlO ban ka lahko razvila in podjetjem ponudila kredite, katerih ob- restna mera je nižja od siceršnje tržne v Sloveniji. Tako lahko konkurirajo tudi pod- jet jem vtujini, kjer je znano, da so podjetja deležna bistveno cenejšega financiranja s strani njihovih komercialnih bank. Kreditna linija za obratni kapital je tako že v prvem letu postala prava uspešnica, prek nje namreč MSP dobijo pribliino šest mili - jonov evrov nujno potrebnih sredstev za poslovanje mesečno . S tem jeta linija post- ala tudi največji posamični ukrep za MSP. "1- Ka kšne pogoje mora podjetje Izpol- njevati za pridobitev teh kreditov? SI BIL SVI LAN: Pogoji za pridobitev kredi- tov so predvsem naslednji: podjetje mora poslovati vsaj dve polni poslovni leti, imeti mora vsaj dva zaposlena, ne sme bit i v insolvenčnem postopku, razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA lahko znaša največ 6, razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom lahko znaša največ 3, razmerje med EBITOA in finančnimi odhodki iz finančnih in po- slovnih obveznosti pa mora biti najmanj 1,5. "1- Kam naj se podjetje obrne, te i ell pre- veriti , all Izpolnjuje pogoje za pridobitev kredita? SI BIL SVILAN: Ker smo želeli podjetjem čim bolj poenostavit i administrativne postopke, smo razvili program, s katerim lahko podjetje svojo ustreznost preveri kar na naši spletni strani. Na spletni st rani https:llvloge.sld.sl računalniški program s preveri, za prido- bitev katerih kreditov SlO ban ke podjetje izpolnjuje pogoje. Hkrati podjetje na tej spletni strani tudi pridobi in na koncu odda vso potrebno dokumentacijo za pri- dobitev kredita. ~ Kaj pa, t e Ima podjetje teiave s pri- pravo dokumentacije? SI BIL SVILAN: V tem primeru naj pokliče na telefonsko številko 01 2007 480 ali piše na elektronski naslov msp@sld.sl,kjerjim bodo naši svetovalci z veseljem pomagali in jih vodili skozi celoten postopek. 27 28 MILANO - EXPO 2015 Še se je mogoče prijaviti za predstavitev v italijanskem Milanu so prvega maja slovesno odprl i svetovno razstavo Expo 2015, na kateri se s samostojnim pavil- jonom predstav lj a tud i Slovenija. "Naša država se predstavlja kot zelena, zdrava in aktivna, kar je tudi temelj za naš družbeni in gospodarski razvoj ," je ob uradnem odprtju paviljona poudaril gospodarski minister Zdravko PocivalSek. Ker je v in- teresu agencije Spirit in potencialnih part- nerjev, da se na svetovni razstavi predstavi tim širSi krog gospodarstva, bodo pobude za partnersko sodelovanje na Expu spreje- mali še naprej, predvidoma do 31. avgusta 2015. Partnerstva se bodo obravnavala in oblikovala individualno IJ okviru preostalih razpoložljivih predstavitvenih možnosti. ---MlLANQ2015 FEEDlNG TI-lE PLANET ENERGY FOR UFE . "'1(, • • < 1 FEEL ·~. LOVE J:/. Sicer pa je sejem, ki bo odprt do 31. okto· bra 2015, živ. V zaeetku maja smo priea konferenci in dvodnevnim 82B sreeanjem v okviru Dnevov EU . Mediteranskih držav in Tureije. Javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Generalnim direktoratom za notranji trg, industrijo in podjetništvo pri Evropski komisiji , Minis· trstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano ter Gospodarsko zbornico Slovenije organizirajo Dneve EU-Mediteranskih driav ln Turtlje ln t.l. Agro-Food Manu- fadurlng Matchmaklng Event. V prvi polovici junija sledi predstavitev desti · nacijskih in investicijskih potencialov gorenjske regije s turisti enega in kulturne· ga področja. Slovenski razstavni pavil jon je p iramidne oblike. ki je postavljena na gE.'Ometnjsko razgiba ni površin i. kar odrali! reliefno razgibanost slovenskega ozemlja - pre hajanje alpskega hribovja. panonskih ravnic ter sredozemskega gncevja v obdelo~a l ne pov~i ne . pod ka terim i se skriva il jemen podzemni labi rint krašk ih jam in kapn ikov. Pa~iljon je narejen il na ra~ni h materia lov . lesa in stekl~. Slovenija se predstav· lj a s sloganom .čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava.« Vseb ine. ki so predstalfijene v slovenskem pav iljonu v povezavi 1 glavno temo svetovne razstave - h ran~ . so: sol. cebele. termaine in m ineralne vode. l drav in akt iven živl jenjski slog ter lelene tehnologije. Peter Burkeljca - novi predsednik Združenja trgovskih agentov Slovenije Predvidoma do jesenske skupščine bo dolžnost predsednika Združenja trgovskih agen- tov opravljal Peter Bur1leljCl direktor družbe Burde Metal d.o.o. Kot motiv in razlog, da je prevzel to zahtevno dolžnost, je izrazil željo, da bi se v Sloveniji znebili negat ivnega prilVoka, ki ga je še vedno deležen poklic trgovskega agenta . • ljudje še vedno sprašujejo, ali bodo dobili enako ceno za blago, če ga kupijo prek trgovskega agenta, kot če bi ga kupili neposredno pri principalu. Vsekakor je cena ista, saj delamo v imenu in za račun principala,. razlaga Peter Burkeljca, zato si bodo v sklopu sekcije v prihodnje prizadevali tudi za certificiranje tega poklica. Peter Burkeljca OGLASNO SPOROČILO VETER! maJ 2015 ...... Tiskalniki HP Officejet serije X za popolnoma nov način tiskanja Prednosti laserskih tiskalnikov, a z za do polovico nižj imi stroški na stran V sodobnem poslovnem svetu steje vsak vtis. Vse od prvega stika s stranko all partnerjem do vsakodnevne komunikacije je treba zagotovltllzkusnjo profesionalnosti ln odlItnostI. Pomemben del tega je tudi tisk , kjer si uspesna delovna okolja preprosto ne morejo prlvostltl kompromisov pri zanesljivosti ln hitrosti tiska nja ter kakovosti natisnjenih dokumentov. Zaradi teh zahtev so bile pri izbiri poslovnih tiskalniških naprav v preteklosti privzeta izbira laserske naprave. Pogled na črniine tiskal- nike in vetfunkcijske naprave v poslovnih okoljih pa danes popolnoma spreminjajo revolucionarne naprave HP Officejet serije X, ki združujejo najboljše iz svetov laserskih in črnilnih rešitev. Črniini tiskalniki HP Officejet serije X namreč zagotavljajo hitrost, zmogljivost in kakovost tiskalnikov HP Laserjet, a ob občutno nižjih stroških tiskanja. Prednosti tiskalnikov HP Officejet serije X: • Na tisnejo do 70 stran i na minuto. Hitrost barvnega tiskanja je do dvakra t višja ko t pri barvnih lasersk ih tiskalni kih. • Stroški natisnjene strani so za do 50 % nižji kot pr i laserskih tiskal nikih. • Vel ik pladenj za papir in do 6000 natisnjenih stran i na mesec, za radi česar so pri merni tudi za zaposlena delovna okolja. Skrivnost rekordne hitrosti in profesionalne kakovosti naprav HP Officejet serije X je edinstvena tehnologija HP PageWIde. Ta temelji na nepremični brizgaini glavi, ki zajame celotno ši rino strani in natisne celoten dokument z enim samim prehodom, kar poskrbi za izjemno hitrost in kakovost. Pri razvoju pa v HP-ju niso pozabili na okolje, saj naprave HP Officejet serije X v primerjavi z laserskimi modeli pora- bijo tudi do 84 odstotkov manj energije, privzeto omogočajo dvostransko tiskanje in imajo certifikat ENERGY STAR. Prava reSitev za vase podjetje Tiskalniki HP Officejet serije X hkrati nudijo enake rešitve za upravljanje in varnostne lastnosti kot legendarne naprave HP Laserjet, zato boste z njimi preprosto obdelovali delovne tokove, upravljali svoje omrežje in jih enostavno integrirali v obstoječe IT-okolje. Vet. informacij o tem, kako si lahko zagotovite tiskanje s hitrostjo laserskega tiskalnika, a z za do polovico nižjimi stroški, poiščite na hp.com/si. Videti je kot laserski tiskalnik. Tiska kot laserski tiskalnik. Stane pol manj. Officejet serije X. samo iz HP-ja s tiskalniki HP Off icejet serije X sj zagotovite tiskanj e s kakovostjo laserskega tiskal nika in hitrostjo do 70 strani na minuto' ter za do 50 'roni~jimi stro!;!:; i na stran' kot pri konkurenčnih barvnih laser sk ih ti skalni kih. Z edinstveno tehnologijo HP PageWide nat isnej o celo tno stran v enem prehodu in izpolnjujejo zahteve sodobnihpodjetij. Več informacij poi M ite na hp.com/si. Izberi.e i~ HP -je"'9i' p